51 fleullku
V UoMlonl, v soboto. 9. marcu 190).
XL leto.
Izhaja vsak dam zvečer, IzimŠi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatf Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnlitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon st. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik
Posamezne številke po 10 h.
ti
Uprsvnistva telefon št 85.
tla delo!
Z neverjetno osebnostjo i d z brez-primerno kričavostjo stopajo klerikalci v Točilni boj. S to svojo ošabuostjo in kričavostjo hočejo podžigati in razvnemati ljudi, ki stoje v njihovih vrstah, ter vzbuditi v njih mnenje, da so mogočni in nepremagljivi, obenem pa hočejo na ta način širiti med naprednimi volilci malodušnost in jim vcepiti mnenje, da je itak vsak trud zaman in vsako prizadevanje brezuspešno napram klerikalnemu navalu.
Toda ta ošabnost je le umetna, je le poza, in iz tega kričanja zveni prav razločno veliki strah klerikalcev pred narodom. Še pri vsakih volitvah v zadnjih dvajsetih lttih so klerikalci nastopali z isto ošabnostjo in kričavostjo kakor letos in v vseh teh dvajsetih letih niso mogli doseči niti najmanjšega realnega uspeha proti na-rodno-napredni stranki
V vseh teh dvajsetih letih so se razmere izpremeniie le v toliko da se je mogočno razširila narodna in napredna ideja med Slovenci — in da morajo klerikalci na najbrezstidnejši način zlorabljati vero in cerkev, če hočejo ohraniti 5VOJO pozicijo, do čim so prej izhajali brez tega inzmagovali, kjer je bil ^ploh kak odpor, z naravnim vplivom, ki so ga imeli.
Dandanes ga ni na Kranjskem kraja, kjer bi ne bilo dveh strank. To je napredek, o katerem se svoj čas niti ustanoviteljem klerikalne stranke ni sanjalo. In tudi to je napredek, da mora klerikalizem že v vsaki vasi voditi boj, da se ohrani, dočim pred leti sploh nikogar ni bilo, ki bi bil mislil na kak odpor.
Dežela je v resnici razdeljena na dva tabora: tu neodvisni narodni in svobodoljubni naprednjaki. tam la-k om u a in gospodstvaželjna duhovščina s svoiimi špekulativnimi zavezniki — vmes pa velika množica, ki vsled nezadostne omike in iz tega izhajajoče nerazsodnosti  nima svojega lastnega
političnega prepričanja. VT rokah te množice je odločitev. Kdor pridobi več te množice na svojo stran, tisti bo zmagal To ni nič novega. To je starodavna resnica, ki velja za vse dežele na svetu in še prav posebno za nas. Pridobiti te ljudi, ki so, da rabimo izraz, na Angleškem navadni politično indeferentni, to je poglavitna naloga agitacije. Tu je zastaviti delo in to delo je toliko laže, Čim inteligentnejše je prebivalstvo kakega okraja. V nekaterih gorenjskih okrajih bi bilo delo pač silno težko, ker je tam ljudstvo najbolj zaostalo, nasprotno pa je na Notranjskem in v nekaterih dolenjskih, okrajih ljudstvo že na tako visoki stopnji, da je izid volitev pač samo odvisen od eneržije, vztrajnosti in spretnosti agitacije. Samo volje in žilavosti je treba, samo dela in vztrajno-ti in klerikalizem bo premagan vzlio vsemu duhovskemu pritisku m vzlic vsi zlorabi prižnice in spovednice. Slovensko ljudstvo ni klerikalno v svojem jedru, nego se le iz naravnega konservatizma, iz nezadostne izobrazbe in pomanjkljive politične razsodnosti da po duhovščini terorizirati To vedo tudi klerikalci in zato so poklicali na pomoč vse hudiče zoper rkancelparagrafu, ki naj bi bil onemogočil politično agitacijo v cerkvi in zlorabo duhovske avtoritete in duhovskih uredb v politične namene. Ko bi bilo ljudstvo iz prepričanja na klerikalni strani, ke bi bilo 'judstvo res klerikalno, bi se ne bili klerikalci upirali „kancelpara-grafuu. ker bi se jim ga ne bilo bari. A onemogočili so ga, ker vedo, da ljnd-stvo ni klerikalno in da sta prižnica in spovednica njih najmogočnejše sredstvo za teroriziranje, s katerim se vzdržujejo na krmilu.
Toda to teroriziranje se je že obrabilo. Allzuscharf macht schartig. Strah pred prižnico in pred sp< ved-nico gineva čudovito hitro in da zdaj duhovski terorizem tudi paralizirati vsled zakona v varstvo volilne svobode.
Dani so torej prvi pogoji
za uspešno agitacijo zoper brez domovinski in izdajalski klerikalizem. će bodo napredni rodoljubi storili kar je njih dolžnost tako, kakor so na primer storili pri zadnjih volitvah na Nemškem, na Angleškem in na Francoskem ondotni naprednjaki, potem zna 14. maj postati velepomemben v zgodovini razvoja slovenskega naroda.
Pismo iz Hruotske.
(Delovanje sabora. — Dunaj obstruira.)
V Zagrebu, 7. marca.
V zadnjih dneh so se nekoliko polegle strankarske strasti.
Sabor razpravlja sedaj v podrobni debati proračun in dasi govori pri vsaki točki več govornikov,]vendar napreduje razprava še dokaj hitro, in nadejati se je, da bo debata o proračunu skoraj končana. Ker bo trajalo zasedanje samo do 23. t. m. in se bo na to sabor odgodil, se bo morda razpravljalo še o kakem drugem že pripravljenem zakonskem načrtu.. Zbornici so že predloženi zakonski načrti o neodvisnosti sodnikov, o krajevnih imenih na Hrvatskem, da se ne morejo pomadjariti, o kolonizaciji in izseljevanju in novela o zboljšanju plač oženjenim učiteljem za 400 K itd. Ni se znano, v katerem red'i bodo ti načrti prišli v razpravo, jasno pa je, da se do '23 t. m. ne bo moglo mnogo storiti. Kasneje se sabor še sestane na kratko poletno zasedanje.
In tako se to Štirimesečno saborsko zasedanje ne bo izkazalo z velikim delom, prav gotovo pa ne z nobenimi dalekosežnimi reformami, ki naj bi jih sabor oživotvoril.
Dosedaj sta bila sprejeta šele dva nova zakona, in sicer zopetna uvedba porote za tiskovne delikte, ki jo je Khuen odpravil, in zakon o Čistosti volitev. Jutri ima sejo odbor za volilno reformo.
Vlada namreč izdeluje sedaj zakonski načrt o uvedbi splošna volilne
pravice v zmislu soglasnega sklepa sabora.
Eden zakonodajalni faktor, naš sabor, torej v svojem delovanju ni pokaza! posebne hitrosti. V štirih mesecih je v glavnem končal samo razpravo o adresi na kralja in o proračunu. Toda tudi drugi faktor, krona, se ni posebno požurila, da bi dobili nove reforme in se rešimo starega režima. Po starem običaju mora vsak zakonski načrt, predno pride pred sabor, dobiti od krone predsankcijo. Za časa madjarskega režima se o teh predsankcijah ni ničesar slišalo. Takrat je vse šlo gladko, tudi takrat ko so se odpravljala ustavna prava in se je narod puntal. Ali odkar je bil 3, maja strmoglavljen stari režim, „oni zgoraj" nikakor ne morejo verovati v stabilnost sedanjega položaja. Že nova vlada je morala čakati na svoje imenovanje polna dva meseca.
Čim je bilo izvršeno imenovanje, je oddelni predstojnik dr. Badaj takoj poslal v predsankcijo načrt novega tiskovnega zakona Ta načrt je vseskozi liberalen, kakršnega nima niti Avstrija, niti Ogrska. Toda baš radi tega še ni dobil do danes, torej po šestih mesecih, potrebne predsank-cije. Ze enkrat se je dotični zakonski načrt vrnil vladi s pozivom, naj se spremene nekatere določbe: vlada jih je spremenila, a dunajska dvorna pisarna je zakon vrnila že drugič.
Razume se, da bi bila tiskovna reforma za nas velikega pomena. To bi bil prvi veliki korak koalicije in vlade, da oživotvori svoj program — ustavne reforme.
Najprej so hoteli protivniki koalicije izrabiti to zavlačevanje v strankarsko agitacijo proti novemu kurzu. Toda nedvoumne izjave same vlade so razpršile vsako sumnjo, kakor da bi ona nosila krivdo zaradi tega. Na Dunaju nikakor ne morejo pojmovati, kako bi mi na Hrvatskem mogli uživati večje svobode glede tiska, kakor na  Ogrskem  ali  v  Avstriji. K taki
nezaupljivosti napram nam j« pripo mogla brez dvojbe tudi neobična strankarska razprtija v našem saboru. Dolga obstrukcija in neprestane denuncijacije s Frankove strani, da koalicija uganja jugoslovansko, da podpira srbsko „propagando", da je anti-dinastična, vse to je moralo preplašiti tiste kroge, ki ne poznajo našega življenja, a črpajo informacije o nas iz intrigantskih virov, ki še vedno sanjajo o starem  režimu v Hrvatski.
Podban Nikoli e je moral s svoje vladne stolice odbijati te Frankove denuncijacije ter je poudarjal, da vlada ni nikjer opazila sledu antilo-jalnosti, a končno je nastala v sami stranki dra. Franka pri poštenih elementih reakcija ter je n. pr. dr. Pa-velie v saboru in na svojem volilnem shodu obsodil take denuncijacije in prekasanje z lojalnostjo.
Sedaj se ban PejaČevič mudi na Dunaju, da zopet razčisti tam razne sumnje, da ne naletimo na zapreke pri drugem faktorju, kadar sabor že hoče enkrat   - delati. \.
DežeSni zbori.
Grradec, 8. marca. Posl. dr. Jurtela je poročal v imenu odseka za občinske zadeve o prošnji nekaterih posestnikov v Spodnji Kostrivnioi, naj bi se ločili od občine Kostrivuica ter si smeli ustanoviti lastno občino. Prošnja se je odklonila. — Posl. baron R o k i t a n s k y je predlagal izpre-membo volilnega reda tako, da bi se današnja kurija veleposestva odpravila, raztegnila pa bi se naj volilna pravica na vse veleposestnike, ki plačujejo najmanj 400 K: trije virilni glasovi se naj razdele na mesta, trge in kmetske občine. — Posl. dr. Jankovih je interpelirai namestnika zaradi oškodovanja zdravnikov pri bolniških blagajnah z najnovejšo min;-strsko naredbo o bolniških blagajnah.
Gorica, S. marca. V današnji seji so se reševale prošnje za podpore in prispevke, nadalje računski sklepi in proračuni raznih deželnih
LISTEK.
Do smrti tvojo.
Hodil   sem   nekoč   po grajskem vrtu, ko se je izprehajala po njem baronesa Urzi. Pravzaprav hodil nisem, kakor se   hodi  navadno.   amj;ak postajal sem za rožnimi grmi in odondod opazoval   baroneso,   ne   da   bi ona mogla videti mene.   Sicer se pa tudi Urzi ni izprehajala,   kakor se izpre-hajajo navadni ljudje, ampak stopic-nila je dvakrat trikrat, potem pa poslala   ter   pisala   in   pisala   na list papirja, ti ga je držala  v roki. Jaz pa sem izza rožnega grma občudoval eterično**   njenega   stssa,   se divil njeni ženijalnosti.  g  katero je polagala svoje vzDesene misli na papir, in v pekoči   ljubezni   do  nje  mi je tolklo sree v prsih, kakor da bi bilo zdivjalo.
Ko pa je začela z držajem svojega solnčnika začrtavati v pesek jambe in troheje ter jih vezati v stihe, stihe pa v kitice, tedaj me ni držalo več za grmom Neodoljiva moč potegnila me je proti njej. Zahrepenel serm jo videti od blizu in  zaželel,   da bi
tudi ona videla mene. Hoteč pa napraviti vtisk, kakor da bi slučajno šel po tisti poti, sem delal silo svojim kretnjam in srce mi je utripalo od razburkanosti, ko sem se ji bližal. Prišedši do nje jo pozdravim vsled zastale sape jedva slišno, potem pa hitim dalje, dasi bi bil stokrat raje ostal pri njej.
Moj pozdrav jo je le deloma vzdramil iz pesniške ekstaze; odzdravila mi je sicer, vendar očij ni obrnila od jambov in trohejev  v pesku.
Sale ko sem se oddaljil od nje kakih sto korakov, zaslišim:
rMonsieur Omlade !u
„Prosim, baronesa!" in z lakajsko naglico sem bil v tistem hipu že tudi pri njej.
„Ali bi hoteli priti opoldne v moj salon ?u me vpraša in pristavi: rImela bi vas nečesa prositi".
-Prosim, baronesa! Sem vam v katerokoli uslugo" ; tako nekako si mislim svoj tedanji odgovor, ki pa se je izvestno glasil manj uglajeno.
„ Torej au revoir, monsieur Om-lad<<!"
Zdaj pa je bila mera moje mlade, nerazvajene sreče poina. Le pomislite: Urzi, baronesa, pesnica in pisateljica,
vabi mene, vanjo zaljubljenega gimnazijca, ki se je od blizu nisem upal niti pogledati, ampak le od daleč izza rožnega grma, na pomenek k sebi v salon!
Ko potegnem iz žepa staro an-kerico, ki sem jo bil koncem šolskega leta zamenjal pri neki starinarici tam za Ljubljanico za sklad starih šolskih knjig, bila je ura pol enajstih. Da bi mi torej prej minil čas, ki me je ločil od Urzi in njenega salona, sem hodil po poti ob potoku, ki teče za grajskim vrtom, in skušal misliti to in ono. Pa ni šlo; zakaj glava in srce sta bili naphani s kaosom mislij in Čuvst^v, ki je valovalo semintja okrog edine jasne točke,  podobe Urzine.
Iz omenjenega razloga torej ne bom razkladal natančneje, kaj vse se je tekom te poldruge ure godilo v moji notranjosti. Rajši hočem porabiti to priliko, da posežem nekoliko nazaj in razberem nekaj konkretnih dejstev, ki naj služijo v pojašnjenje položaja.
Urzi je imela brata, ki je bil moj sošolec. Ker sva si bila dobra in sva med letom pomagala drug drugemu, kolikor sva bas mogla, povabil me je, da naj  prebijem   del počitnic
na gradu njegovega očeta. Imela pa je tudi dve sestri, ki sta bili mlajši io lepši od nje, kar sem že tudi tedaj nvidel. Ker pa je imela vsaka teh dveh svojega ženina in bi bila moja ljubezen na to stran očitno brezuspešna, zaljubil se nisem v nobeno izmed njiju.
In tako je prišlo, da sem si izbral izmed treh barones tisto, ki je bila še prosta, in to je bila ravno Urzi. Priznati pa moram, da ta izbira ni bila samo drzna z ozirom na me-zalijanso, ki je pretila na ta način nastati/, ampak je bila tudi dokaj Čudna glede okusa, ki me je pri tej izbiri vodil. Ne govoril bi namreč resnice, ko bi trdil, da je bila Urzi mlada, grdo pa bi lagal, ko bi pravil, da je bila lepa Prav nasprotno je bilo res. Videla je kakih petnajst spomladi več ko jaz, in ker sem imel jaz tedaj ravno šestnajst let, je stala torej z eno nogo že globoko v srpanu. Sicer pa moram pripomniti, da me njena starost še ni tolikanj motila Mislil sem si: Ker si ti precej vihrast fant, nič ne de, če je Urzi nekaj starejša; zato je pa tudi pametnejša in te bo laže vodila.
Ampak tudi narava je skoparila
pri lepotičenju njene zunanjosti, da bi jo bil moral, ko bi jo bil gledal z nemotenim očesom, smatrati najmanj za nelepo. Seveda se mi je zdela tedaj, ko jo je obdajala svetla glori-jola moje ljubezni, precej drugačna. Vendar pa bodi povedano v Čast mojemu prirojenemu okusu, da mi tudi ljubezen ni mogla pokvariti estetiČ-nega čuta tako zelo, da bi jo bil smatral za izvanredno krasotico. Zdela se mi je vse predolga, presuha in preploska. Pa tudi njeni zobje mi niso ugajali bogve kako. Tako čudno so se svetlikali, kakor da bi bili zaliti z zlatom. Sicer so res bili, česar pa taČas nisem razumel. In kakor mi je ugajalo zlato že tedaj kjerkoli drugje, zlasti pa v denarnici, tako malo prikladno se mi je zdelo v Čeljustih, kar se mi zdi, mimogrede povedano, tudi še dandanes.
Pa vse te — napake, tega ne smem reči, ker za take jih nisem smatral — temveč, recimo nekam učeno, manj ugodne telesne kakovosti, odtehtovale so se v obilni meri od vrlin njenega duha. Seveda, da sem odkritosrčen, nekoliko tudi od njenega blestečega rodbinskega in eksotičnega imena.   Vendar   pa ker
fondov 2a dovozno cesto k novemu državnemu kolodvora se je dovolilo 80000 K
Inom os t, 8 marca. Predarelski deželni abor je sprejel predlog, ki se ž njim poziva osrednja vi.;da. naj pri nagodbenih pogajanjih z vso odločnostjo nastopi za popoluo varstvo interesov t stranske državue polovice, za pravično razdelitev kvote in sploh za pravično iu trajno razmerje; ako pa se pogajanja razbijejo. naj se že sedaj poskrbi, da ostane v tem slučaju celokupuost monarhije nedotakljiva.
Praga, 8 marca. V včerajšnji seji proračunskega odseka v deželnem zboru je bil odklonjen predlog poslanca dr. Schreinerja. naj se kulturu o teh nični biro deželnega zbora razdeli po narodnosti. Odsek je odobril subvencijo za češko deželno gledališče v zneska 287.922 K iu subvencijo za nemško deželno gledališče v znesku 296 075 K Za obrestovanje in amortizacijo deželnega dolga se je sprejelo 4 624 591 K. Pri deželni banki se najme še deželno posojilo 126 milijonov
Brno, 8. marca. Predlog posl. Se v čik a. naj se na Moravskom odpravi šolnina ter* se tozadevni stroški ▼ znesku 1,125.000 K pokrijejo iz deželnih do klad, se je izročil Šolskemu odseka.
Sprememba v avstrijskem ministrstvu.
Dunaj 8. marca. V političnih krogih zatrjujejo, dajusticni minister dr. Klein po volitvah odstopi, ker je že dlje ooca bolehen ter se zdravi v Opatiji. Naslednik mu bo čian gosposke zbornice dr. Lammasch, profesor kazenskega prava na dunajskem vseučilišču.
Srbska   skupščina preti avstrijski  upravi v Bosni in Hercegovini.
Belgrad 8. marca. Skupščina je razpravljala o vladni predlogi, naj bi se odpustili agrarni dolgovi v tistih pokrajinah, ki so se priklopili Srbiji z berolinsko pogodbo. Mlado -radikalec D avidovič je predlagal, naj se povrne dosedaj vplačani agrarni dolg. Z zadovoljstvom konštatuje, da je Srbija rešila agrarno vprašanje bolje, kakor velika država, ki j]e prišla v dve srbski ?) deželi z velikimi obljubami, a ni dosedaj zagotovila nesvobode ne pravičnosti, in tudi agrarnega v p ras anj a ni rešila. Na klice z desnice, katera država je to, je odgovoril soc. demokrat Lapce-vić: rN e vprašujte, ker itak veste, daje Avstro-Ogrska!"
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 8. marca. Stranka kadetov je sklenila, da je delovati stranki na to, da pride na krmilo ministrstvo, ki bo uživalo zaupanje večine v dumi. V prvi vrsti je predlagati zakonske načrte o lokalni samo-
sem bil precej demokratičnega mi-iljenja in čisto demokratičnega pokoljenja, zato na take in enake slučajnosti nisem dajal ravno toliko. Pač pa mnogo na vrline duha. In teh pri Urzi ni bilo treba iskati. Ležale so ti kar vidno na dlani. Saj je bila Urzi pesnica in pisateljica in sicer med pesnicami in pisateljicami tiste vrste, katerih spisi se tiskajo. Založnika ji res ni bilo treba iskati, ker je bila v srečnem položaju, da je svoje spise lahko sama zalagala. To je že bilo res, pa tega tedaj jaz nisem vedel, in ko bi bil tudi vedel, ne bil bi razumel. Merodajno je bilo zame dejstvo, da so bile njene pesmi in novele natisnjene in da jih tako razen nje bral lahko tudi kdo drugi, če jih je hotel.
Kaka razlika je bila potemtakem med njo in menoj! Sicer sem bil tudi jas pesnik in pisatelj, česar, mislim, mi ni treba še posebej poudarjati. Tisti čas na primer sem po Pindar-jevem zgledu pesnil odo, v kateri sem z vznesenimi epiteti opeval ba-roneso Urzi in katere vodilno misel sem izpeljal nekako takole: Kakor si ti Pigoklej bil vreden Pin-darjevega opevanja, ker si v olim-pgskih igran zmagal nad vsemi svo-
upravi in o politični svobodi. Predloge desnice, ki imajo izzivajač značaj, je izključiti od posvetovanja. Ministrskemu predsedniku in predsedniku dume se naroča, da gresta k skupni konferenci k carju.
Od kozakov voljeni poslanoi so sklenili, da se združijo v posebno frakcijo v obrambo interesov za kozake. Za predsednika je izvoljen Ščerbiua. V splošnih vprašanjih bodo šli s kadeti.
Danes je bila druga seja dume. Vršila se je na prej volitev podpredsednikov. Za podpredsednika je bil izvoljen kandidat levice Herezin (delavska stranka, za drugega podpredsednika pa poslanec mesta Harkova, odvetnik Poznanski vpro-gresist). Za tajnika je bil izbran kadet Če ln oko v.
Proticerkveno gibanje.
Pariz,   8.   niaroa. Klerikalno
časopisje (med tem je seveda moral biti tudi naš „Slovenec"! Ured) raz-naša vest, da je francoska vlada vplivala na notranjo politiko raznih držav, posebno da je dejansko podpirala protiklerikalno politiko na Španskem in protiklerikalno demonstracije v Italiji, in le zategadelj si Clemen-ceau ne upa obelodaniti zaplenjenih listin papeževega nuncija. — Uradno se vse te vesti najodločneje demen-tujejo.
Socialne reforme na Nemškem
Berolin, 8 marca. V nemškem državnem zboru zadnje čase kar dežuje interpelacij in predlogov za razne socialne reforme, posebno se zahteva reforma kazenskega pravdnega reda, izpolnitev koalicijskega zakonodaj stva, svobodomiselne ureditve pravnih razmer pri strokovnih društvih, ustanovitev delavskih zbornic, varstva stavbnih delavcev, so c i a 1 n o p o 1 i t i č na oskrba za privatne uradnike, državno, društveno in koalicijsko pravo, drž. radarski zakon, strokovna sodišča za kmetske delavce, ureditev stanovanjskih razmer, domovinski zakon, trgovinske nadzornike, razširjenje bolniškega zavarovanja itd.
Poraz belgijske vlade.
Pariz, 8. marca. Socialisti in mladoklerikalci so sklenili v belgijski zbornici, naj se v vseh rudnikih uvede osemurni delavnik. S tem je vlada doživela hud poraz, vendar ne odstopi. Vladni pristaši izjavljajo, da je biio glasovanje dogovorjeno presenečenje, ker pri glasovanju ni bilo 20 članov klerikalne desnice navzočih, sicer bi kaj takega ne bilo mogoče, ker ima vlada v zbornici 89 pristašev, dočim imajo liberalci in socialisti skupaj le 77 glasov. Glasovanje pa je znamenito le zategadelj, ker se je vladna stranka prvič razcepila v konzervativne in demokratične klerikalce. Ako ta razcepljenost ostane, so vladi šteti dnevi.
jimi tekmovalci, tako doni večna slava baronesi Urzi, ker si je vspričo tolikih tekmovalk ona edina znala pridobiti moje srce in ljubezen. Kakor torej vidite, pesnik sem bil vse-kako in ne med zadnjimi, ampak sitnost je bila ta, da moji spisi niso še bili zagledali belega dneva. To pa zaradi tega ne, ker so mi bili uredniki naših listov slave tako zavistni, da jih niso hoteli natisniti. Pa ne samo zavistni, temveč tndi skrajno nevljudni so bili. Zakaj niti odgovarjali mi niso na moje drezanje, čeprav sem svojim pismom prilagal deset -vinarske znamke. Pač, eden je odgovoril, ko mu nisem dal prej miru; sicer ne v pismu, ampak na platnicah svojega lista, da je kar ves svet lahko bral njegove grobosti. Pa kako je odgovoril? Tako, da se Bog usmili! Mislil sem si: Očividno je, da mi hočeš moj talent naravnost ubiti! Pa ne boš! In Še z večjo vnemo sem pesnil na svoji odi.
Vendar pa z Urzi se le nisem mogel meriti, ker, kakor rečeno, ona je bila tiskana, jaz pa ne. In prav to dejstvo, da je bila Urzi pisateljioa po glasu, jaz pa rokopisnik bres imena, vzbudilo je v meni do nje najprej
Ženska volilna pravica na Angleškem.
London 8. marca. V nižji zbornici je predlagal liberalni poslanec Diokinson, naj se začne drugo branje zakonskega načrta, ki se da ž njim volilna pravica za parlament ženskam v tistih slučajih, ko bi imele volilno pravico, ako bi bile moški. Ministrski predsednik Campbell -Bannerman je izjavil, da vlada prepusti vpraŠauje zbornici v poljubno rešitev; on je osebno za zakonski načrt, ker ni priporočljivo, ne upravičeno in ne politično pametno, ženske izključevati od volilne pravice. Pozneje pa seje izkazalo, da glede tega vprašanja v nobeni stranki ni soglasja, vsled česar se je sklepanje odložilo.
Obrtni vestnlk.
Trgovina z živino v letu 1905 in 1906 v nr ometu z inozemstvom. Će se hoče presojati velikost blagovnega prometa monarhije z inozemstvom v eksportu in importu v preteklem letu ter iskati po vzrokih, ki so vplivali na pomno -žitev, odnosno na nazadovanje prometa, n« smeti puščati v nemar važnega dejstva, da so se carinske razmere tekom minulega leta v mnogokaterem oziru bistveno predrugaČile. Primerjajoč gibanje blagovnega prometa te ali one stroke v preteklem letu z onim v letu 1905, je vzeti v račun, da so novi carinski zakoni ter ž njimi v zvezi nove trgovinske pogodbe v znatni meri vplivali na import in eksport, če nas zanima promet z inozemstvom v enem ali drugem produktu, nam mora biti pred očmi položaj pred 1. marcem 1906, kateri dan je začela veljavnost novih carinskih zakonov in tudi glavnih novih trgovinskih pogodb, ter desetmesečna doba po tem terminu. Pri blagu in produktih, ki jih je uvaževati za promet z bal-kansk mi državami, se mora vposte-vati nadalje važno dejstvo, da smo v razmerju s Srbijo v brezpogodbenem položaju že nad osem mesecev. Posledica tega dejstva je, da je promet s Srbijo v obeh smereh v splošnem oviran, ker navajanje avtonomnih carin obojestransko napravlja prevedbo blaga neizplačno, uvoz živine vseh vrst, zlasti volov in prešičev pa je v drugi polovici lanskega leta popolnoma prenehal. V splošnem je končno ozirati se tudi na okolnost, da se je lansko leto zadnje tedne pred nastopom nove carinske ere forsiral uvoz blaga v vseh tistih primerih, ko je kazalo spričo bližnjega povišanja carin izkoristiti Še stari položaj ter spraviti ob pravem času na varno kar največ je množine takega blaga, ki je bilo prizadeto po povišanih carinah.
Ob času, ko se vedno oglašajo tožbe o visokih cenah mesa ter se išče po vzrokih napetih cen. utegnejo zanimati podatki o velikosti uvoza in izvoza klavne in uprežne živine v monarhiji. Pri tem pa pred vsem navedemo carinske postavke stare in nove carinske tarife, katerih poznanje je potrebno za umevanje prometa z živino. Po stari naši carinski tarifi je znašala avtonomna carina (t. j. ona, ki se pobira v primeru, da z državo iz katere prihaja blago in dogovorjena posebna carina) od vola 35 71 K, od teleta 7 14 K, od ovce ali koze 1 19 K, od prašiča v teži 10 kg —120 kg pa 7 14 K. Navedena avtonomna ca-
visoko spoštovanje, iz katerega se je iz egla tekom nekaterih dni globoka ljubezen. In da je bila ta ljubezen platonsko idealna, mi boste verjeli, ako vam povem, da dotlej nisva izpregovorila vsega skupaj niti petnajst besed drug z drugim in da sem se jaz zadovoljeval zgolj s tem, da sem jo opazoval izza rožnega grma, kadar se je izprehajala po grajskem vrtu.
In tako je bilo tndi tisti dan, ko me je povabila v salon.
Jedva se je kazalo moje stare ankerce pomaknilo na dvanajst, sem že stal pred salonom in trkal na vrata. In ko vstopim, sedela je Urzi pri mizi ter pisala in pisala, da je od peresnega skrtanja kar odmevalo po dvorani. Pa ščipalnik je imela ra nosu! Lahko si torej mislite, kako se mi je zdela učena. Skoraj tako, kakor naš razrednik, ki nam je že v prvi šoli predaval zemljepisje po Škrip tih. Lepa pa še bolj. In ker je to učenost v tistem trenutku združevala tudi z neobičajno ljubeznivostjo, kakoršne na njej dotlej še nisem opazil, vdahnila mi je novega navdušenja zase in za odo.
jpTres  bi en,  monsieur O mlade !tf
rina se pa dejansko ni pobirala, ker je bila dogovorjena za import volov in prešičev posebna pogodbena carina Plačevalo se je za veljavnosti starih carinskih zakonov do 1. marca 1906 od vola le 30 35 K, (v obmejnem prometu s Srbijo le 9 52 K) od prešiča le 3 57 K. Nova avstrn-ogrska carinska tarifa, katera nosi sploh znak strožje carinske obrambe za domaČe proveuijence, je dvignila v veliki meri tudi carino za uvoz živine vseh vrst. Od vola" je plačati po avtonomni, sedaj veljavni tarifi 60 K, od teleta 5 K, od ovce ali koze 2 50 K. od prešiča v teži 10—120 kg pa 12 K Potom dogovorov v trgovinskih pogodbah, obnovljenih z Nemčijo, Švico. Italijo in Rusijo, je navedene carine zadela le ena izprememba in sicer se carina od volov računa sedaj ob importu iz držav, ki stoje z našo državo v pogodbenem odnosaju, tako, da je plačati  od  vsakih   100 kg žive teže
9 40 K. Uvoz iz Srbije je kakor po vedano, onemogočen od druge polovice lanskega leta dalje
Primerjajoč statististiČne izkaze trgovinskega in poljedelskega ministrstva o uvozu in izvozu klavne živine v leta 11)05 in 1906 se pokaže, da se je leta 1906 zmanšal eksport naše živine v inozemstvo ter da se je v znatni meri reduciral hkratu tudi import v monarhijo Tekom leta 1906 se je namreč eksportiralo iz Avstro-Ogrske v inozemstvo 169 590 glav klavne živine v dognani vrednosti 63,237.802 kron, dočim je izvoz leta 1905 dosegel 250 368 glav v skupni vrednosti 87.661220 K V letu 1906 je tako kakor v predidočih letih zavzemal eksport goveje živine pr-o mesto, kajti vrednost eksportirane goveje živine je znašala 62,200 000 K, dočim vrednost eksportiranih ovac in prešičev ni dosegla niti enega milijona kron. Največ naše živine se je tudi v minulem letu eksportiralo v Nemčijo. Če zasledujemo gibanje našega eksporta v posamezne države inozemstva, pokaže oficijaina statistika, da se je prodalo leta 1905. v Nemčijo 187.075 glav goveje živine, leta 1906. pa le 118 642; v Švico leta
1905 7032 glav, lansko leto pa le 2029 glav; v Srbijo leta 1905. 5765 glav, v preteklem letu 544"). Manjšega pomena za razpečavanje naše živine sta Rumunija in Belgija za ovce.
Uvoz klavne živine v monarhijo se je v preteklem letu znatno zmanjšal. Vzroka je iskati na eni strani v povišanih carinah, na drugi strani pa z!asti za uvoz balkanske živine v nastalih homatijah s Srbijo. Statistični  izkazi   registrirajo za leto
1906 v importu klavne živine 123.117 glav v dognani trgovski vrednosti 15,525.065 kron. Leta 1905 pa se je uvozilo v Avstro-Ogrsko 290,965 glav klavne živine v skupni vrednosti za 44,591593 kron. Razlika znaša potemtakem med prevedbo v obeh letih 167.848 glav v vrednosti 29,168528 K. Najbolj se je reduciral uvoz goveje živine; import prešičev je padel za polovico. Leta 1905 se je importiralo 60 815 volov, 5.933 telet, 14 645 ovc, 4 210 koz, 171.706 prešičev in 5.505 sesnih praset: v letu 1906 pale 9.306 volov. 3 587 telet, 13 267 ovc, 1.162 koz, 81320 prešičev ter 7 281 sesnih praset. Če motrimo posamezne države inozemstva, kaže statistika, da ne je vozilo leta 1905 iz Srbije 71 941 glav goveje   živine.   112 511   prešičev in
10 253 ovc. iz Italije 8.018 glav goveje živine, 57 708 prešičev, 570 ovc, iz Nemčije 1 930 volov. 1.223 prešičev, 385 ovc in koz, iz Crne gore 4.354 glav goveje živine, 5359 prešičev ter 13 490 ovc in koz; za preteklo leto pa izkazuje statistika sledeče številke :
me je nagovorila; potem pa nadaljevala: „Prosila bi vas, ko bi mi hoteli na Čisto prepisati tole novelico, da bi jo lahko poslala v tiskarno. Jaz nikakor ne utegnem s prepisovanjem izgubljati časa, ko mi vrši vse poluo sižejev po glavi. Ali bi hoteli?"
In pri tej priči se mi je tako ljubko nasmejala in me tako milo pogledala — ščipalnik je bila že prej odložila —, da sem bil pripravljen ji prepisati kar cele foiijante, pa ne samo ene kratke novele, akoravno se je pravzaprav že tudi meni mudilo, da bi skoraj dovršil svojo pin-darsko odo, ker sem hotel še ▼ tistih počitnicah vreči na knjižni trg neko tragedijo v verzih, za katero sem imel načrt že izgotovljen in v kateri sem namenil sebi vlogo junaka, baronesi pa vlogo junakinje.
In ko mi je pokazala rokopis ter mi to in ono razložila, izročila mi ga je in jaz sem ga začel prepisovati.
Naslov tej noveli je bil „Do smrti tvoja". V njej je avtorica v fantastnih boj ah in prekipevajočih besedah opisovala nekakega imaginarnega ljubčka svojega, mu z brezštevilnimi ohi in ahi razodevala svoja ljubezenska  čuvstva,   katerih refren
iz Srbije se je uvozilo v monarhijo 8 364 glav goveje živine. 68 458 prešičev, 1050 ovc in koz; \% Italije 2.317 glav goveje živine. 11471 prešičev, uvoz ovc in koz je bil brezpomemben; iz Nemčije 1 911 glav goveje živine, 1.245 prešičev. 773 ovc in koz; iz Črne gore pa 2 364 glav goveje živine, 6.590 prešičev, 7 552 koz in ovc. Prav neznatnega pomena za naš import klavne živine so bila 1. 1905 in 1906 Rumumja, Švica, Nizozemsko. Na prvem mesta stoji sicer za leto 1906 še vedno Srbija, dasi je izpadek zelo velik in tembolj vpo-števen, ker zadene razmeroma majhno državo, toda import iz Srbije se je izvršil ves tekom prve polovice minulega leta, ko je deloma veljalo še staro pogodbeno razmerje, deloma pa trajal dogovor, da se ravna i srbskimi provenijeucami tako, kakor z onimi drugih pogodbenih držav. Odkar pa je nastal carinski spor ter ž njim brezpogodheni položaj, je uvoz srbske živine popolnoma prenehal. Stanje živine v Srbiji se je po Štetju izvršenem koncem leta 1905 dognalo v sledečih številkah: 172.278 konj, 943.967 glav goveje živin**, 3,066 444 ovc, 495 955 koz in 875 517 prešičev. V primeri s stanjem živina, ki se je dognalo po štetju v letu 1900, se je število živine zmaujšalo za konje za 68%, za govejo živino za 13t9t, za prešiče za 8*76% •
Glasovi z Jesenic.
— Postne šeme. Na naj večji boben je udarila klerikalna stranka v „Slovencu" tsr na vso sapo zatrobila v svoj sleparski politični rog: proč od Jesenic! Stari ljudje pripovedujejo, da začuti č ovek največje hrepenenje po življenju takrat, ko že sliši potrkavati koščeno smrtno roko po hišnih durih . . . Tako se godi klerikalni stranki na Jesenicah, kjer stoji na močvirnih tleh, ki se vedno bolj vdirajo, da jo slednjič pogoltnejo in zadušijo. V nedeljo 3. t. m. so se zbrali klerikalci v gostilni pri „Zvitem rogu" žalostni in zamišljeni, da si še zadnjikrat potožijo svoje bolečine in v skupni bolesti zapojo pred-smrtnico. Prišlo je kakih 15 do 20 najrevnejših na duhu, ki še trudnih korakov capljajo za umirajočo klerikalno kavko. Zaprli so se, da se pri zaprtih vratih zgovore o svoji po-grebšcini . . . Žalostno pesem jim je zapel jeseniški župnik. Dokazal je s tožečim glasom, da so v jeseniški občini doigrali svoj vlogo, ker jih je celo nebo zapustilo, ki nikakor noče kaznovati upornih Jeseničanov Edina rešitev bi še bila — ločitev Save od Jesenic. Na Savi upa dobiti klerikalna stranka še nekaj zabitih kalinov, ki naj nastavijo svoje katoliške hrbte, da se bo klerikalizem vsaj še nekaj časa premetaval po naši občini. T<>da celo najvdanejši podaniki klerikalne stranke so dvomljivo stresali glave pri župnikovi fantaziji o ločitvi Save od Jesenic. Končno so umolknili ter hladili svoje gorje s praznjenjem vinskih Čas. Težki vzdigi so se porajali v nekdanjem lutrskem templa, kjer so sedaj premišljevali zvesti katoliški podaniki o minljivosti vsega posvetnega Pobožne klerikalna glave so postajale težje in težje in oči so gledale motno od preobilo zaužite pijače. Naenkrat je nekdo vstal ter jec-ljajezavpil: „Jeseniškemu županu dr. Kogoju moramo dati nezaupnic > !u In enoglasno so zatulili: ^Nezaupnico mu moramo dati Živijo Vilmauov Kristl!" Potem pa ]e zopet vse tiho postalo in le tuintam je motilo to ti-
ftfttj* v prilopU "mm
je bila prisega, da hoče ostati do smrti njegova.
Ko sem jaz tole stvar preči tal in si jo od vseh strani natančno ogledal in dobro premislil, osamosvojila me je ženijalna, pa kakor boste videli, usodepolna ideja. Domislil sem si: Omlado, zdaj je prilika, kakor nikdar več! Glej, tole novelo lahko uporabiš, da odkriješ baronesi Urzi svojo ljubezen.
In takoj sem uravnal po tem načrtu svoje prepisavanje. Torej pazite!
Epiteta, katera je Urzi dala svojemu imaginarnemu ljubčku, ki pa očividno niso bila meni laatna — tako n. p. on je imel dolge navzgor zavihane brke, jaz pa tedaj še nisem imel niti njih sence; je imel on oči Črne kot oglje jaz pa plave kot nebo itd. — sem nadomestil s takimi, ki so se lahko nanašala name. Sioer pa moram reči, da mi v tej točki ni bilo treba mnogo izpreminjati; zakaj ker je bil Urzin domišljani ljubček lep kakor Adonis, jaz pa kajpada tudi, se je pretežna večina tega, kar je bilo njemu lastno, mogla prenesti tudi name.
Nadalje je prihajalo mojemu početju v prid  tudi to,  da je  biLo v
9
samsmsmmmmfj
noto sateglo smrčanje onemoglih katoliških podanikov . . . Župnik je skrivaj odšel ter se obupno osrl proti nebu Proti polnoči so videli Saveani prihajati po  umazani  kolovosni poti
od „Zvitega roga« mimo ^Katoliškega doma" vpognjena klerikalna telesa, ki so se previdno oprijemala raztrganega plota. Drugi dan pa je čital začudeni svet v farovškem „Slovencu" sledečo brzojavko: Zbrani savski volil ci in davkoplačevalci so izrekli nezaupnico jeseniškemu županu dr. Kogoju — Tako je obhajala klerikalna stranka na Jesenioah svojo pogreb-ičino!
— Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Klerikalna stranka je iznašla neposredno   pred državnozborskimi
voiitvami nove limanice, na katere mPa ^j*1** večje število nepremišljenih ptičev zlasti na Savi. Te limeuice so ločitev Save od Jesenic. Veliko upajo dobiti. a ujeli bodo najbrže jako malo. Klerikalci smatrajo delavstvo in sploh Savčane še z« nepopisno neumne, ki jim naj verjamejo, da je vse zlato, kar se sveti. Kdo še danes klerikalcu kaj verjame?! K večjemu ljudje, ki sploh ne znajo sami misiti, ampak slepo verjamejo, kar jim na-trobi župnik ali pa vsaj kaplan. Torej ljudje brez lastno mislečih možganov. Edina njihova tolažba je, da ]ih čakajo* nebesa, ker sami priznajo, da so res ubogi na duhu, ker drve čez dru in strn za klerikalci. Kar premore naša občina duševne revščine, se bo gotovo vsula za klerikalnimi sleparji, ki tako vpijejo na Savi proti Jesenicam, da Človeka res smeh lomi. Mi se pri tem zabavamo in Čakamo, kdaj bo konec te najnovejše farovške komedije, ki naj spopolni vrsto klerikalnih blamaž!
— Lahko bi odgovarjali klerikalno - nemškim prismodara na DJihovo vpitje o razdelitvi občine, toda stvar je tako neumna in smešna, da bi bilo škoda vsakega stvarnega odgovora. Kdor se hoče brezplačno k atkočasiti, naj Čita sobotne „SIo-venceu in posluša naše farovške ro-govileže. ki igrajo tako klavrno vlogo !
— Smešno.  „SlovenecM poroča z velikim veseljem, da bodo kaz"0-vani na podlagi novega volilnega zakona vsi napredni odborniki, ki so sodelovali pri hrupni obstrukciji. Dotična občinska seja je bila 15. tebru- j arja t. 1., zakon pa je bil razglašen j štiri dni po  seji    Vsaka  postava pa j stopi v veljavo z dnevom razglasitve, kar stoji izrecno v zakoniku. Napred-njaki so le hvaležni  klerikalcem,  da j so jih  pravočasno  opozorili   na dotično mesto  novega volilnega reda, da vedo v   bodoče   v   silobranu postavno   postopati   proti klerikalnim zverinam.
— Na zaupnem shodu klerikalne stranke v Ljubljani, ki se je vršil 28 februarja t. L so bili iz Jesenic: župnik Zabukovec, kaplan Prijatelj, krojač Čebulj in gostilničar ter bivši organist T a n-car. Pri Tan carju naj opomnimo, da je zagrizen klerikalec ter intimen prijatelj onega župnika, ki skuša na vse načine denuncirati tukajšne železničarje. In vendar podpirajo ravno železničarji tega farovškega petoliz-nika, ki bi moral drugače že gostilno zapreti! Kje je stanovska zavest? Kaj pravi k temu ^Arbeitervrille" in „Eisenbahnerzeitung" ?! Bomo videli!
_ Kad   2 00 železničarjev
nima na Jesenicah volilne pravice za državni zbor, ker še   ne   bivajo eno
leto v občini, kakor zahteva nakon. Klerikalcem je to seveda jako po volji, ker bi drugače lahko Pogač
niku trda predla pri volitvah v državni zbor.
— Okrog 1000 voliloev ima V naši Občini volilno pravico na podlagi splošne, enake in direktne volilna pravioe. Pri volitvah v državni abor bomo imeli dve volilni komisiji. Pri eni voli Sava, pri drugi pa Jesenice, Hrušica in Planina!
— Legij on ar j i se ne bodo igrali to nedeljo, kakor je bilo prvotno namenjeno, temveč še-le prihodnjo nedeljo t. j. 17. t. m. Nihče naj ne zamudi poseliti te velezabavne predstave. V igri je več pevskih točk • spremljevanj em klavirja!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. marca.
— Demokratična komedija.
Kadar so Šuklje, Susteršič in Krek sami med sabo, tedaj jim kakor rimskim avgurjem lezejo obrazi na vatle narazen! Kolikor se morajo v teh dneh ti možakarji smejati, to že presega človeške meje! In smejati se morajo nad katoliškimi svojimi volilci, katere imajo čisto v svojih rokah, da počenjajo ž njimi, kar počenja otrok s svojo igračo. In ti volilci — skoraj bi rekli voliČi — prenašajo vsako in bodisi tudi največje ponižanje, kot bi pili sladko pijačo. Pri ljubem Bogu vprašamo, kje v Avstriji — razen v Galiciji se dobe volilni okraji, kjer bi volilci hoteli kaj čuti o kakem Go-stinčarju. ki v parlamentu, ako se bode ravnal po sedanji navadi, vsaka dva tedna niti svoje srajce ne bode menjal, ali o kakem Demšarju, ki v nobenem oziru nima niti najmanjše sposobnosti, ali o kakem Kregarju, ki je dosedaj pačil in kazil cerkveno orodje, ki pa naj odsedaj deželno stolno mesto na Dunaju zastopa V Take kandidate jim vsiljevati, to ni ničesar drugega, nego krvavo norčevanje iz dotičnih volilcev! Krvavo in klavrno norčevanje! Še bolj klavrna pa je pasja ponižnost, s katero katoliški volilci vse to požirajo. Voditelji se sicer izgovarjajo, da so demokrati in da jih le demokratična neupogljiva narava sili k takim, recimo slabim kandidatom. In to je ravno najgrša komedija! Da je dr. Susteršič demokrat? Mož, ki preživi poletja v Švici, zime pa v Niči, tak mož v Slovencih še nikdar demokrat ni bil. Ali naj je Šuklje, kateri z 10 000 kronami ne-zasluženega penzijona izhajati ne more, demokrat? Pojdite se vsi skupaj solit! Ta demokratizem je le pesek, katerega Susteršič in Šuklje svojim ov-čicam v oči mečeta. Ta dva človeka potrebujeta za svoj bodoči klub nekaj materijala, kateri ne bo nikdar mislil, ampak vedno tako glasoval, kakor bo hotel Susteršič! Za to se gre. ne pa za kak demokratizem, v katerega se navidezno zavijata šu-steršiČ in dvorni svetnik šuklje! V klubu bodeta potrebovala nekaj dresiranih kodrov, ker se nič ne ve, kaj prineso volitve  na Štajerskem, Gori-
škem in Primorskem. Po teh deželah tudi klerikalci resnične in grde osebnosti dr. Šusteršiča več prenašati ne
morejo. In če smo prav poučeni, tndi v Dalmaciji vre, tudi tam so do grla
siti Šasteraieeve oholosti! Tndi tam ni gotovo, da bodo Vukovie, Biankini in stari IvČevio, ki so bili slepo orodje v rokah ŠusterŠičevih, zopet izvoljeni. Morda pridejo drugi elementi, ki se dr. Šusteršiča ne bodo imeli drugega, nego broo! Zategadelj se je videlo katoliškemu prvaku potrebno, svojo telesno kranjsko stražo Se pomnožiti, in sicer z elementi, kateri v parlamentu ne bodo znali drugega, nego: kričati živio Žlindra!
Susteršič In Kregar. i
ez
vse mere ginljiv je bil shod zaupnikov S. L. S. dne 3. marca! Ginljiv in zanimiv! Pred vsem je nastopil dr. Žlindra v podobi ljubljanskega poslanca, ter razkladal ljubljanskim svojim zaupnikom, da je bil zadnjih šest let poslanec tega mesta, da je delal za interese tega mesta, presto-lice slovenske. (Dobro in živio klici.) Žalosten je bil mož, ko je dostavil: „Odslej ne bom več poslanec ljubljanskega mesta, a uverjeni bodite, volivci ljubljanski, da hočem tudi v bodoče zastaviti vse svoje moči in sile za interese in koristi bele Ljubljane. (Svetle solze v očeh vseh 1313 zaupnikov). In načelnik S. L. S. je še dalje govoril, ter pripovedoval, da je tudi župan ljubljanski zadnje čase začel za njim laziti, da mu je šel na roko, kadar se je šlo za koristi Ljubljane, ker je župan Hribar uvidel, da poslanec ljubljanskega mesta ni imel nobenega ugleda in pomena. On — Susteršič pa je za Ljubljano vse storil kar je bilo v njegovih močeh! Vsem 1313 ljubljanskim zaupnikom so se raztegnile oči, in šele sedaj so popolnoma umeli velikanske napredke, katerih je Ljubljana v „zadnjih časihu deležna postala. Sedaj so šele umeli, od kod prihaja, da ravno v „zadnjih časiha lazijo na ljubljanskem polju izpod zemlje zidovi velikanskih de-lalnic, katere je pričela na prigovor ŠusteršiČev graditi naša železniška uprava. Istotako se jim prav nič čudno ne vidi, da je južna železnica ravno kar podrla ljubljanski svoj kolodvor, ter pričela novega graditi, kar je vse dosegel dr. Susteršič, ki je tudi pri južni železnici vsemogočen. Dalje se je navzočim 1313 ljubljanskim zaupnikom popolnoma verjetno videlo, da se bo na spomlad položil temeljni kamen za slovensko univerzo v Ljubljani. Tudi to je iz-posloval dr. Susteršič v .zadnjem Časuu ; samo pogoj je stavil, da se mora graditi na širokih njivah tik novega ljubljanskega pokopališča, tako da bo s tem pokopališčem v tesni zvezi. Ravno tako so se zbrani zaupniki ozirali s ponosom na „Prule*4 ter občudovali ponosno gradbo višje obrtne Šole, katero je dr. Susteršič v zadnjem trenutku, takorekoč en passant, prirokomavhal za belo mesto, prestolico slovensko! In če smo prav
podučeni, se bode drugo pomlad _
prihodnjo še ne otvoril na ljubljanskem gradu zavod slovenskega zvezdokukarstva, katerega je beli Ljubljani dični njen poslanec dr. Susteršič tudi izfehtal. Pa še le V „sadnjom času,u  zatorej 80 8 Stavbo
to spomlad še ne more pričeti. Dne 3. marca so ljubljanski volilci še le izvedeli, pri čem da so. Mislili so da leže v vodi, de facto pa so ležali v masti kakor mladi polhi. Dr. Susteršič, njihov poslanec, je po očetovsko zanje skrbel, celih šest U t. je ležal kot božji oblaček nad belo slovensko prvo8tolico. In kadar se je v tej pre-stolici kaj potrebovalo, pa je zarosilo
iz omenjenega oblačka, in Ljubljan-Čanje so kakor Izraelci v puščavi vsak dan lahko jedli mano in pečene prepelice. Ker je bil^dr. Susteršič šest let poslanec ljubljanskega mesta, ker je za to mesto zastavil vse svoje sile, potem v Ljubljani ne more več biti nezadovoljneža Vsaj tako je Žlin-drovič govoril dne 3. marca svojim zaupnikom! In ti so bili o tem do dna duše prepričani. Bili — dokler ni priveslal na zaupni shod Ivan Kregar, novi ljubljanski kandidat. Ta nesrečnež ni čul prejšnjega govora dr. ŠusteršiČevega in tudi o tem ]se mu Di sanjalo, da je Susteršič ceiih šest let vse svoje moči zastavljal za belo Ljubljano! Kregarček, ki je od kovinske zadruge prihitel [na zaupni shod ter je le tako mimogrede čul, da se mu ponuja kandidatura za Ljubljano, je kandidaturo takoj sprejel ter obljubo val, da se bo kot poslanec napenjal, kot se napenja junec pred plugom. Med splošnim molkom je Kregar konstatira!, da se za Ljubljano do sedaj še ni ničesar storilo, da ni nikdo zanjo delal, da ji Še nikdo ni odpisal potresnega posojila in da se ni ničesar za to delalo, da bi se bil v Ljubljani odpravil hišno-najemni in hišno-razredni davek! Tak davek odpraviti je malenkost, vsaj za Kregarja! Kakor ^hltro bo Kregar ljubljanski poslanec, se bodo moštrance in kelihi nekaj podražili, za to se ho pa odpravil tudi hišni davek. Kdo bi torej moža ne volil! Vzlic temu pa je na shodu 1313 zaupnikov nastalo hudo navskrižje. Susteršič je trdil, da je za Ljub'jano vse ttoril, Kregar pa, da se za Ljubljano nič storilo ni. Prej so zaupniki viseli v nebesih, za Kre-garjem pa so bili, kakor muhe med zamrznsnim zimskim oknom. Ko je bil shod pri kraju, je dr. Susteršič godrnjal: Oj ta prokleti, resnični, stari, pravi in zeleni osel! Komu so veljale te besede, ne vemo! Pač pa se govori, da se je razmerje med dr. Susteršičem in pasarjem Kregarjem zelo, zelo ohladilo! Da bi le kandidaturi sami kaj ne škodovalo! —
— Mačje SOlze. Ni je večje na-gnusnosti kakor jo je uganjal anarhist in teolog Janez Evangelist Krek na zaupnem shodu dne 3. marca v Ljubljani! Delal se je kakor bi mu zastajala vodena kri po žilah, kakor bi mu
ne hotela beseda ispod lopatastih ustnic, kakor bi se sam tresel pred barbarstvom, katero je imel označiti, delal in zvijal se je kakor bi ležal v otročji postelji ter bi dveh parov dvojčkov od sebe spraviti ne mogel! Na vse zadnje se mu je odtrgalo par centov petrifioiranega alkohola iz čre-ves in klavrno je zastokal: »Možje, huda bo! Vezane imamo roke!" Kaj se je zgodilo? Janez Evangelist je ljubljanskim zaupnikom povedal, da je „zadnji četrtek« vstal na dosterSi-čevem zanpnem shodu preprost kmetic pa je predlagal, da imajo v bodocs klerikalni poslanci podpirati samo klerikalce. To je vse, kar se je zg dilo ! V bodoče liberalci ne bodo prejemali tistih zlatih darov, kakor so jih -— vsaj na pustni torek — prejemali iz rok klerikalnih poslancev! Pomislite samo, koliko sta storila Krek in Susteršič za kranjske naprednjake! Ti lepi časi bodo minuli, in radovljiški napredni mestni odbor ne bo imel več širokega svojega lonca, iz katerega bi zajemal častne občane! Če bi jokal ljubljanski župan okrog njega, pa mu pomagati ne bo mogel, tudi če bi hotel. Tužna nam majka! Vzlic temu, prijatelji, pa je gola resnica, da bi vse tisto, kar so klerikalni poslanci storili za naprednjake, en sam polž prav komo dno diroma lahko z mesta odpeljal! Nasprotno je resnica, kjer ste mogli ste tudi dosedaj naprednjaku kruh odjedli, ste ga z divjaškim zadovoljstvom tirali v disciplinarne in druge preiskave, ste zatirali njegove vdove in sirote, in če je za plotom pojemal, bila vam je to ravno prava situacija, v kateri ste hoteli imeti, in oziroma v kateri ste najraje gledali slovenskega naprednjaka! Čemu torej to grdo hinav-r vo ? Slovensko napred-njaštvo nima od t-iltva ničesar in nikdar ni hotelo (dre strani kaj imeti, in bila bi prava smrtna ura slovenskega naprednjaštva, če bi morala od klerikalcev živeti. S takimi norostmi, Janko Evangelist, ostani torej lepo pod klopjo!
— Dr. Susteršič in oslovstvo.
Koliko smo se že trudili, da bi dr. Šusteršiča privedli do spodobnega bojevanja. Da pijani Stefe, ali klepa-tavi Kregar v javnosti vse drugače lahko nastopata kakor di. Susteršič, je naravno. Omenjena dva politična pajaca smeta nastopiti kot prava pajaca, a nihče se jima ne bode čudil! Drugače pa je z dr. Susteršičem! Mož ima sicer dobre socijalne manire, je Čedno napravljen, dobro počesan, tako da smo prepričani, da sedaj v zimi ni napravi j al v Men toni nikake neČasti našemu narodu! Ali vrag vedi, kadar ta čedno napravljeni in gladko počesani človek nastopi v javnosti, tedaj mu uspehi, katere sta žela Štefe in Kregar, skale jasni pogled, in na vsak način misli, da mora ž njima konkurirati. Z eno besedo, kadar dr. Susteršič javno nastopi, ni ničesar drugega kot politični pajac, ki z debelim papirnatim kolom ubija
noveli vse polno pik in pomišljajev, ki so mestoma zavzemali kar po več vrst zaporedoma, ki so se pa lahko brez vsake škode izpustili. Te vrzeli sem potem uporabil v to, da sem mesto pik in pomišljajev, če je bilo le količkaj prikladno ostali vsebini, napisal iz svojega to, kar «e mi je zdelo najprikladnejše za odkritje moje ljubezni. N. pr. v rokopisu seje bralo: „Ah. ali je res, da me ljubiš, in se li smem zanesti na tvojo zvestobo . . . ?a Jaz pa sem te pomišljaj e in pike izpustil ter na njih mesto kratkomalo napisal odgovor na gornje vprašanje; „Ah, neznansko te ljubim in ostal ti bom zvest Čez groba vrata !u
In to je šlo tako naprej, dokler nisem rokopisa po svoje popravil.
Tako popravljenega sem pa potem kar najlepše prepisal, začetne črke tudi umetno okrasil, in ko sem Drzin rokopis uničil, da bi onemogočil kontrolo, zavil sem svojega v svilen papir, povezal zavitek z zelenim, plavim in rdečim trakom ter ga oddal strežaju, da ga je ponesel baronesi.
Nato pa sem Šel na vrt in sem se a utripajočim srcem izza rožnega grma oziral proti oknom llrzinega salona, koprneč radovednosti, bo li
Urzi razumela sladko skrivnost, katero sem ji razodel na način, ki bi ne mogel biti bolj poetičen.
Pa nisem stal dolgo za rožnim grmom, ko pride strežaj in mi pravi:
„Gospod Omlade. baronesa Urzi Vas želi."
„Aha, hvala Bogu," si mislim, „razumela me je. Zdaj pa hajdi po odgovor."
Ko sem si nato otepel z dlanjo oprašene hlače ter pogladil lase. da je bila lisa ravno na sredi, sem stopil pred baroneso zaupnih lic in intimnih kretenj, kakor je to navada med zaročenci.
Pa lepo sem jo naletel. Premo-tovala je liste po mizi, da so letele kar cunje od njih, in sikala je kakor kača, ne da bi me pogledala. Slednjič se pa obrne proti meni in zahohni: Une telle impertinence! Omlade, kje imate moj rokopis?"
Premilostna  baronesa,  ko sem ga prepisoval, se mi je razlilo Črnilo po  njem,  na kar sem ga vrgel v ogenj," zablebečem s tresočim glasom. Zdaj bi jo pa bili morali videti!
Zbežali bi bi bili pred njo, kakor sem jaz zbežal.
Že itak dolga, suha in ploska postala je še daljša, bolj suha in bolj
ploska. Lica so ji ozelenela, oči pa orumene!e in ulila se je iz njenih pozlačenih ust name ubogega O mlade ta ploha, ki je v mojem srcu namah uničila vse nežne kali moje ljubezni.
Kakor polit koder sem taval nekaj Časa po gozdiču ob potoku. Vendar kmalu sem se spet otresel in trezno premotril novo situacijo, v katero me je pognala Urzina besnost
„Hudič!" sem nelepo zaklel, potem pa nadaljeval: Peklensko je ta ženska grda, kadar se ujezi! In pa kako je vražje gadja! To bi bil lep zakon! Huhu! Bog me varuj in sveti križ božji! Je že prav, da se je ta zamotana zadeva tako razino t al a. Zdaj bi je pa jaz ne hotel, tudi ne ko bi me prosila na golih kolenih, da bi si jih krvavo odrgnila. Maram njo in njena suha kolena!
Nato potegnem iz žepa list, na katerem sem imel napisano svojo pin-darsko odo, ga važno raztrgam in pomečem koece ribicam v vodi.
Pa tudi za tragedijo v verzih nisem imel več pravega navdušenja in tako je ostala nedovršen osnutek
še do današnjega dne.
In to je v resnici škoda.
ttrahovolcl dveh kron.
Zgodovinska povest (Dalje.)
Kržanu je bilo kaj težko pri srcu, da je prišel s pirati prepozno na pomoč oblegani Nikoziji. Njegova krivda to ni bila. Begal je več tednov po morju, predno je našel kralja Gja-čiČa in moral se je dolgo ž njim pogajati predno. ga je pridobil za namene proveditora Bragadina. GjaČiČ je namreč še vedno miflil da ga je be-nečanska ladja zasledovala, ko je odpeljal vojvodinjo Asunto in zadega-del je hotel ostati nevtralen in Čakati, na katero stran se v vojni nagne sreča, da bi se potem pridružil zmagovalcem. Šele ko mu je Kržan obljubil, da bo ves plen njegov, kar ga napravi, tudi Če se to zgodi s pomočjo beneške armade, se je Gjačič vdal in šel z osemdesetimi četudi malimi ladjami v boj zoper Turke, računajoč, da bo Dandolo s kopnega pomogel do zmaga.
Zdaj je bila Nikozija porušena, beneška posadka poklana in skoro vse vojne ladje turške so zapustile pristan. Ladislav GjačiČ se je tega silno razveselil in svojega veselja ni prikrival. Upal, je da se piratje vsaj nekaterih
turških ladij polaste in da napravijo bogat plen, ne da bi morali bojevati posebno nevaren boj. Zaradi tega je neprestano nagovarjal Kržana, naj se vrneta na Gjačičevo ladjo.
— S spretnim manevrom naredimo med turškimi ladjami veliko zmešnjavo. Treba je le eno našo ladjo zapeljati v pristan in jo užgati. Turške ladje bodo bežale pred ognjem iu se razkropile na vse strani. Naše ladje jih napadejo vsako posamezno in narede velikanski plen.
Kržan pa s tem ni bil nič prav zadovoljen.
— To se ne ujema popolnoma z našim dogovorom. Beneški republiki ni nič pomagano s tem, da odvzamete Turkom nekaj plena. Dogovorili smo se vendar, da napadete turško vojno brodovje, ki je zdaj gotovo v Eamagusti. Če pride nocoj do boja, bo Piali-p&ša obveščen o naših namenih in pozoren in v tem slučaju ne opravite ničesar proti njemu.
GjaČiČ je dobro uvideval, da ima Kržan prav, toda njemu je bilo zdaj malo mar   za sklenjeni dogovor in še
manj za boj s turškimi bojnimi ladjami, mikal ga je le bogati plen.
— Cas beži, je rekel osorno in vsaka minuta, ki jo potratimo, je is-
svoje politične nasprotnike In debeli ta papirnati kol vihti in vihti, da se vse trese. Pardon, ne trese se nič, pač pa se vse kadi od samih oslov! In res, kaj bi bilo, Če bi gospod Jezus osla ne bil ustvaril? Nas dr. Susteršič bi potem ne mogel imeti niti najmanjšega javnega shoda. Letos je spravil v modo zelenega osla. Z eno besedo, to species mož tako ljubeznivo goji ua vseh svojih shodih, da bi radi njega Darwinova teorija, če bi bila slučajno resnična, gotovo ne obstajala. Se reče, radi opice ne; Če bi se opirala na osla, je pa veČ kot gotovo, da bi bil dr. Susteršič sam prvi privrženec take teorije! On hoče biti političen pajac, in priznati se mora, da na tem polju uspešno konkurira s Šfcefetom in Kre-garjem! Pa še druge slabosti ima dr. Susteršič — na svojih shodih. On na teh shodih noče biti samo klovn! To se pravi, svoji navidezni neumnosti in prismojenosti primeša vsikdar precejšnjo porcijo hudobije! Tudi v tem pogledu je mož celi Štefe, celi Kregar! Neslana neumnost mešana s hudobijo! Malo lumpa, malo falota hočejo ti ljudje vedno biti! Tako je tudi na zadnjem shodu ljubljanskim svojim zaupnikom z vso neslanostjo razkladal, da je on, dr. Susteršič nekje stavil predlog, da naj se Ljubljani odpiše potresno posojilo, in da bi bil ta predlog prej kot ne dosegel svoj uspeh, da ni bil proti njemu poslanec ljubljanskega mesta — dr. Tavčar. Je-li dr. Susteršič staknil kje kakega zelenega ali vsaj Črnega osla, ki bi mu take otročarije verjel, ne vemo. Mogoče je pa vendar, posebno pri klerikalnih zaupnikih, kateri vsi slišijo travo rasti! In na to špekulira ravno dr. Susteršič. To ve, da ima Časih, če ga naj zaupništvo ume, igrati klovna, ve pa tudi, da mora časih lagati in krvavo obrekovati, posebno, če se hoče pri farštvu obdržati. Zatorej igra klovna, pa tudi laže in obrekuje; kakor Črna duša, katera ima Še ravno pet kilometrov do pekla! In vse zaman, mož se ne bo poboljšal! In prepričani smo, da bode v tej volilni agitaciji vsaj tisočkrat še Ljubljančanom odpustil vse potresno posojilo. In Če bodo pridni, jim priloži še hišno-na-jemni davek, da mu Kregar ne uide preveč naprej. Da! Da ! Zavod zelenih oslov ne izumrje!
— Dijete naprednih poslancev.
V svojih dveh govorih v hotelu ,Union" je Susteršič naklepal toliko laži, toliko nesramnosti in podlosti, da bi morali cele tedne polniti predale našega lista, Če bi mu hoteli odgovarjati po zasluženju. Med drugim je očital naprednim poslancem tndi dijete, češ, da so hodili samo po dijete na Dunaj. Tu se že vse neha. Stenograiični zapisniki drž. zbora pričajo, da so napredni poslanci na Dunaju več delali kot klerikalci, dasi je bilo klerikalcev še enkrat toliko kot naprednjakov. Klerikalci navadno niti ust niso odprli. Kakor pa so v zbornioi molčali, tako so lenarili izgubljena. Moj oče čaka, da začne z bojem. Če ne napademo tuških ladij Se nocoj, nam jutri lahko utečejo in odneso bogati plen. Ne, ta plen mora biti naš !
— Jaz pa pravim, da se to ne sme zgoditi, dokler niste napadli turškega vojnega brodovja. Vaš oče in Vi ste dali besedo, da izpolnite sklenjeni dogovor in jaz moram zahtevati, da držite to besedo.
Kržanov ostri opomin je razdra-žil Gjačiča tako, da je potegnil meč iz nožnice in za vpil nad Kržanom:
— Brigajo mene ti dogovori! Svoboden pirat sem in storim, kar hočem. Naj si beneška republika pomaga, kakor ve in zna — plen, ki so ga napravili Turki, mora biti nocoj že naš.
Tudi Kržan je bil vzel svoj meč v roko. Ni se čudil pohlepnosti Ladi-slavovi. Kajti plen, ki so ga Turki napravili v Nikoziji, je bil vreden mnogo milijonov. A odločen je bil, da onemogoči napad piratov na te turške ladje za vsako ceno. Vedel je, da se piratje po vsaki bitki razgube
V svoja skrivališča in se umaknejo sasleduValcem in vedel je,  da  bi pi-
ven zbornice. Napredni poslanci so lazili po miuistrstvih in delali za svoje volilce, klerikalci pa se še zmenili niso za svoje volilce nego so se le pehali, da je vlada škofu odpisala 150 000 kron davka in dala klerikalnim napravam sub vencije, ki so izginile v klerikalnih Žepih. Napredni poslanci so imeli od poslanstva za svoje osebe samo škodo, a zavest imajo, da so pošteno delali za korist naroda in voliloev, tega pa ne more reči ben ki erikalee
Dr. tilnik — ligamol. Pred
šestimi leti je lovil volilce po Notranjskem dr. Nace Žitnik in jim vse obljubo v al, da bi jih Čim več pritegnil nase. Med temi obljubami je bila tudi obljuba železniškega mostu za gozdno pot pri Raki tniku. Preteklo je šest suhih let — o mostu pa ni ne duha ne sluha. Vendar Žitnik ni docela pozabil na svojo obljubo. V „Slovencu" se bere v precej zmedeni notici, da je po posredovanju Žituikovem dovolila južna železnica za omenjeni „prelaz" 4000 K, drugo naj pa dado občani z „morebitno deželno podporo." Kakor se vidi, pozna Žitnik svoje volilce samo takrat, kadar potrebuje njihovih glasov.
— Župnik Franc Fintgar je
mnogostransko delaven mož, čigar talente slovenska javnost vse premalo ceni. Finžgar, ki je odbornik rSlov. Matice", avtor ,Divjega lovca4 in različnih romanov, je zdaj našel novo polje svoje delavnosti. Sel je med spisovatelje — molit venikov. „Bogu, kar je božjega" je naslov temu epohalnemu delu, o katerem pravi „Slovenec" da je bil silno potreben, da zadošča modernim zahtevam (molitvenik, ki zadošča modernim zahtevam!) in da ga je lahko dati v roke tako preprostim kakor najizo-braženejšim krogom, tako farovškim kuharicam kakor vseučiliškim profesorjem, vrh tega je ta molitvenik samo 5 milimetrov debel. To se vidi „Slovencu" posebno priporočljivo. 160 strani, ki so le 5 milimetrov debele. Ali se molitvenik tiska na cigaretni papir? Tako bedastega in bombastičnega slavospeva, kakor ga je spisal ; „Slovenec" o tem molitveniku, že dolgo nismo čitali. Finžgar j a kar p o milujemo. Mož, ki ima literarne ambicije, pa piše — molitvenike !
Buren prizor v uredništvu
„Slovenca", častivrednega Škota častivredno glasilo je te dni obelodanilo notico, da so aretirali v Radovljici tri laske ogleduhe. Kakor se pri „Slovencu" pač ob sebi razume, je bila ta vest od kraja do konca zlagana. V Radovljici se mude trije laški le-sotržci. Vsled rSlovenčeve" notioe je dobilo prožništvo v Radovljici naročilo,    da   stvar    natančno preišče.
Seveda se je izkazalo, da je škofov list lagal. Ker pa v radovljiškem okraju ni drugih Lahov, kakor so rečeni trije lesotržci, imajo ti občutno škodo pri kupčiji. Pripeljali so se torej v Ljubljano  in  šli  v uredništvo
ratje, če bi dobili kak plen, gotovo ne šli na boj zoper brodovje Piali-paše. Zato je not4 če treba z mečem preprečiti, da bi Ladislav obvestil zunaj na morju čakajočega kralja Gjačiča, da je Nikozija porušena in da prelomivši svojo besedo lahko napravi ogromen plen.
Z meči t rokah so si stali Kržan in Ladislav, Tomo in pirat-momar nasproti, pripravljeni, da se spopadejo vsak hip. Toda do boja ni prišlo. Naenkrat je zašumelo med turškimi ladjami, dvignil se je plamen ki je segal nebu pod oblake in razsvetli razvaline dnevnojasno in koj potem je počilo tako strahovito, da se je stresla zemlja in je morje zagnalo visoke valove.
Zgodila se je eksplozija na ladji imenovani „Sultani j a", na kateri je bilo nad sto deklet, namenjenih za harem turškega sultana. Ladja je zletela v zrak, zašumelo je morje in plamen se je razširil od ladje do ladje tako, da je naenkrat gorelo vse turško brodovje.
Zgodovinsko je dognano, da je bila med dekleti, namenjenimi za sultanov harem, tndi  hči beneškega
„Slovenca" prosit, naj popravi storjeno jim krivicu. Toda list ljubljanskega škofa ni imel toliko Časti in poštenja, da bi bil takoj prošnji ugodit. „Zašanoal" seje za postavo, češ, da teh Lahov ni imenoval z imenom in da torej ni dolžan kaj preklicati, tudi če je poročal očitno laž in je uradno dognana kot taka To je lumparija, čisto navadna lumparija in naravno je, da so prizadeti možje pošteno povedali „Slovencu" svoje mnenje. Nastal je silno buren prizor, ki si ga bodo pri „Slovencu" gotovo zapomnili. Končno je pa škofov list iz strahu pred posledicami vendar le popravil svojo laž.
— Slanikova poleđina |e obležala v želodcu »Bogoljubu". V
svu jih predalih vzdihuje: „V sredo, na pepeinico zvečer tukaj in tukaj velika slanikova pojedina4*; tako se bere pustne dni po časnikih, tudi v inseratnem inuredniškem delu katoliških Ali je to popolnoma v redu? — — — Zares dobro „delajo" ta mestna lahkoživa in pohlepna gospoda! Cel predpust so na račun poznejšega posta jedli in pili in plesali — 223 plesnih veselic v lem krat&em predpustu v Ljubljani — komaj pa pride prvi postni dan, prirejajo si zopet veliko pojedino pod novim naslovom. — — Kaj ne, koliko se naredi greha s tem predpustnim nore-njem! Pa zakaj toliko teh priložnosti ? Večinoma zato, ker napravljajo gostilničarji svoje bale, da bi več iztočili." Ubogi „Bogoljub", kako mu je hudo! Ali pa veste, komu bere litanije? Š&ofu in klerikalcem v Ljubljani, ker so ravno v „Unionu" najbolj noreli in greha naredili? Škof je celo petak poslal za en bal. Oh, oh, to je hudo, ker je tako „frderban" svet. Kaj še le bode, ko priredi „Ljubljanski Zvon" koncert s plesom 10. t. m. v „Narodnem domu?" Oj, to bode zvijal krč pobožnega „Bogoljubau! Kaj bodeta rekla Štefe in Lampe, ker jima mBogoljub" tako navija ušesa, ker sta v uredniškem delu vabila ljudi na slanikovo pojedino? Pa res, da se le upajo ti predrzni škofovi hlapci ljudi begati v svetem postnem času! Mi pomilujemo Lampeta in Stefeta in „Bogoljuba", ker jim dela slanikova pojedina tako preglavico.
— »Katoliški' zajci. V torkovi številki smo priobčili poročilo o dr. ŠusteršiČevein volilnem shodu v Št. Vidu nad Ljubljano. Povedali smo, kako nesramno je napadel nadučitelja Žirovnika in mu kar naravnost rekel, da je slepar. Šentvidski dopisnik „Slovenca" je to kar zamolčal. In prijatelji Klanfarjevega Toneta so po St. Vidu še tisti večer pravili, da susteršič nikdar ni rekel, da je Ži-rovnik slepar. To je tisto utajevanje resnice, katero klerikaloi vselej prak-ticirajo, kadar so provzročili kako hudobijo. In še celo „Domoljub" ne upa ljudem povedati SusterŠičevih besedi, da je Žirovnik slepar, dasi vse mogoče piše o njem in njegovih prijateljih. Saj ni Čuda, da jih dr. Šu-stersičevo strastno nastopanje peče, kajti  celo   klerikalni  pristaši   po ne-
kapetana z imenom Arnalda. ki je užgala smodnik na ladji in pognala ladjo v zrak. Preprosto pripoveduje hrvatska pesem:
Od Arnalde lipote divojke Koja biše caru darovana I još s njome tri sta divojaka: U navi je barut upalila Sultaniju v lagum dignula, Sve izgori, nitko ne uteče, Sama sebi lipu slavu steče.
Plamen je divjal po ladjah in krik in vik je donel daleč na okrog. Vse se je trlo na krovih, vsak je skušal, da si reši življenje in le nerado se je vojaštvo pokoravalo ukazu, da mora ogenj gasiti. Kržan je stal v senci velikega zidu in trepetaj e gledal ta prizor. Od ladje do ladje je hitel njegov pogled in obstal na krovu, kjer so vojaki z biči odganjali s krova veliko število kričečih mladih žensk. Naenkrat je planil izza vogala, z žarečimi očmi je gledal obraz, ki ga je zagledal med obupa-j očimi ženskami in pozabivŠi na vse, zakričal ves iz sebe:
— Vojvodinja Asunta — vojvo-dinja Asunta! (Dalje prih.)
deljskem shodu govore: „To da ni, Žirovnik ni noben slepar!" A ne bodo utajili dr. Šusteršičeve neotesanosti, če jo Še tako taje. Svet bo izvedel, da je dr. Susteršič surov človek, ki pod zaščito poslanske nedotakljivosti sramoti puštene učitelje, četudi je to najnovejša „katoliška" kultura, lepa pa ni iu tudi ne častna za stranko, katere voditelj je ta dr. Susteršič.
— Šola na Muljavi in njeni
Sovražniki. Piše se nam: Muogo se je že pisalo o muljavski Šoli in njenih sovražnikih. Kakšna sredstva pa uporabljajo ti možje in kakšno razloge imajo proti šoli, se še ni čulo, ker so presmešni. Nočemo trditi, kakšni so pa tudi tisti, ki take Čenče poslušajo. Največji protivnik šole na Muljavi je krški župan. Baje je obiskaval prvi gimnazijski razred in radi tega je tako strašno „brihten". Iz krške občine bi bilo nekaj vasi všolanih na Muljavo in treba bi bilo plačati par kronic. To je že en vzrok, da so oče župan proti šoli. Drugi vzrok je pa, ker bi pritegnil vse vasi rad na krško šolo, da bi se zidala potem nova štirirazrednica in bi tudi te občine morale plačevati. Saj že sedaj muljavska občina plačuje na dva kraja: v Št. Vid in na Krko, ker so le dve, tri hiše pod to faro. Radi nas naj Krčani zidajo novo šolo, če se jim ta prav reducira na enorazrednico, nas naj pa puste v miru. Županova desna rofea je pa znani Slomškar, naduČitelj Janez P ima t, vulgo „der ewige Klo-sterkaudidat". To vam je tudi glavica! Ker se baje županu stolček maje, je že g. Pirnat na delu. Ta napenja strune in agitira za njega, češ, če župan pade. dobe Muljavci svojo šolo. Pa še nekaj drugega, na kar opozarjamo višjo oblast. Neverno kdo je kriv, ali šolsko vodstvo na Krki ali ondotni krajni šolski svet. Tudi nočemo mi tega raziskavati. Pribiti hočemo le golo dejstvo! Kako je to, da otrok klerikalnih staršev, oziroma muljavski šoli nasprotnih staršev, sme izostati iz šole. kolikor časa hoče, pa ni ne posvarjen ne kaznovan? Obratno se paiz-polnuje vse to natančno po zakonih ali še preveč strogo. Otrok nekega posestnika, o katerem se je preje mislilo, da je nasprotnik muljavske šole, je prišel ( elo le 10 v krško šolo samo enkrat, pa še ni dobil ne svarila ne kazni. (Ime na razpolago). Ne vemo, kdo je kriv ali Pirnat ali krajni Šolski svet. Zahtevamo pa, da se tem škandaloznim razmeram pride že enkrat v okom, sicer vzamemo sami metlo v roke in pometli bomo tako, da bo marsikateremu neljubo. Če je Pirnat k 1 e r i k a 1 e c i n S 1 o m š k ar, 86 mu potem res ne more stopiti na prste? Škandal! Kako pridejo oni, ki so nasprotniki muljavske  šole, do tega, da
jim ni treba pošiljati otrok v šolo? Govorite, gospoda, pa jasno in razločno! Če vi nočete, govorili bomo pa mi še glasneje! Tem turškim razmeram mora biti enkrat koneo in mora. Sieer pa na svidenje! Tretji najhujši sovražnik je pa naš častiti oče župan muljavski z vsem svojim sorodstvom vred. Drugi tako ni nihče na njegovi strani kot ti. Da bi sam kaj napravil proti šoli, je, rekel bi, še premlad, če je že prav star. Po nasvete in v šolo hodi na Krko k županu in Pirnatu, kjer ga preparirata in mu vse napravita, ker sam je čisto nezmožen, če je kdo že videl njegovo pisavo — joj! joj! — bi takoj rekel, da baš za njega bi bila Šola najpotrebnejša. Sam tako ne sme misliti! Dokaz! Rekel je, (proti komu, je ime na razpolago), da on pripozna potrebo muljavske šole, da je neobhodno potrebna in prav želi jo imeti naMuljavi, samo „prevreč'" se noče! Taki so torej ti naši možje! Naša slavna šolska oblast pa, namesto da bi vzela bičin pognala te može z njihovimi re-kurzi vred, jih posluša in jim ngodi.  Nadi otroci pa hodijo
pol tretjo uro daleč v šolo samo radi trme nekaterih in ker se oče župan nočejo „s p re-vreČ'". Pridite in vprašajte ljudi, kdo je za šolo in videli bodete, kje je večina. Večina jih pravi, da so vneti za šolo, da radi plačajo, le podpisati se ne upajo, ker potem nimajo miru nikjer od par kletih sovražnikov šole, za katero se borimo že čez petnajst let.
— Za nase Jokave „radikalne
Slovence". Priobčujemo najprej do besede natančno iz .Sloveaca" z dne 27. februarja PJ07, številka 48. Tu piše neki bornirani klerikalni idijot sledeče: „Ne morem si kaj, da bi tukaj ne omenil stališča našega kmeta nasproti gledališču. Navadno se trdi v proscetljenih krogih, da je gledališče kulturna, izobraževalna potreba vsakega naroda, ki vzgaja in blaži človeka. Kako korist pa ima slovenski kmet od ljubljanskega gledališča? K večjemu to, da se je za njegove tisočake zidalo. Še sedaj mora plačevati za vzdržavanje gledališča tisočake ! Od vsega tega denarja nima kmet ne vinarja koristi. Odlični (! ) kmetijski župani in možje izjavljajo, da zahtevajo od svojih poslaucev, vse moči napeti, da se deželno gledališče proda, če ga pa „privilegirana inteligenca" hoče imeti, naj si ga kupi ali pa zida za svoj denar. Naše kmetsko ljudstvo je mnenja, da je gledališče le za zabavo, kdor si pa to zabavo privošči, naj si jo plača . . . Gospode deželne poslance, osobito pa veleuglednega (!) dr. Šusteršiča prosimo, da upoštevajo naše kmetijske interese tudi pri deželnem gledališču. Želimo, da bi se v četrtek na zaupnem shodu glede tega zaupnikom kaj pojasnilo." Tako je! Sedaj pa si dovoljujemo vprašati vesolno slovensko naobraženstvo: Ali SO klerikalci vredni, da se prištevajo med kulturne Slovence?  Ali je
slovenski narod res tako afri-kansko zabit, da ne potrebuje svojega gledališča? Alije slo-venskazemljaustvarjena samo zato, da si privilegirano rimsko popstvo usurpira vse narodove moči in aile? Prepričani smo, da vsak zaveden Slovenec mora z gnjevom zanikati ta vprašanja. Ta lanatizirana dru hal ni vredna slovenskega imeua, katerega si lasti vsepovsod. In zavedni Slovenci, kaj naj storimo, da tako idi-jotstvo, kakršno se zrcali v nSlo-vencuu, zatremo v kali? Edini in edini pripomoček je, da ljudstvo poučimo, temeljito poučimo in mu povemo brez ovinkov, da je klerikalizem smrt za naš narod. Klerikalci imajo v svojem načrtu absolutno gospodstvo nad vsem in vse le v korist nenasitni bisagi rimske hierarhije. Ta snov, ki jo je prinesel „Slovenec" v omenjeni številki, je vredna in potrebna, da se spravi v razgovor pri shodih, posebno v Ljubljani, kjer je dobiti še mnogo resničnega izobra-ženstva, ki se noče in ne more strinjati s herostratskini početjem te gadje zalege okrog ljubljanskega šenklavža.
— Občinske   volitve   v Gro-
SUpIjCm. Dne Iti. januarja t. 1. se je
vršila na c. kr. upravnem sodišču na Dunaju razprava o pritožbi I. Rusa in sodrugov v Grosupljem zoper veljavnost zadnjih občinskih volitev V tej občini, pri katerih si je, kakor znano, župan Košak z nekoliko Čudnimi sredstvi ohranil svoj stoliček. No, zdaj se pa ta stoliček zopet močno maje, kajti upravno sodišče je pritožbi ugodilo ter spoznalo, da je bilo zlasti reklamacijsko postopanje popolnoma protipostavno. Vse volilno postopanje se bo moralo torej ponoviti in župan Košak bo zopet uekoliko mesecev slabo spal. Naposled se mu pa utegne še zgoditi, da bo vendarle odletel z županskega sto-lička, katerega se tako krčevito drži. In tako bi bilo prav!
— V Predgrađu pri Črnomlju
službuje kaplane, ki bi zaslužilo, da mu kdo pošteno navije ušesa. Kant se nedeljo za nedeljo predrzno zaletava v „Slov. Narod". Kot katoliški duhovnikJe^pri oznanjevanju božje besede seveda izbirčen v izrazih. Čez izraze kakor svinjsko korito se nikdar
WW DnJJe v prlloflL "m*
2. Priloga ..Slovenskemu Harodn" it 57, ds< 9. marca' 1907.
ne povzpne. Pa to je še postranska stvar. O i kaplana vendar ne more nihče zahtevati, da bi bil nekoliko omikan, druga pa je, da se ta pobalinsko kaplane upa v cerkvi oznanjati bojkot tistih proda j alen in krčem, kjer imajo „Slovenski Narod". Zdaj, v dobi volilnega gibanja, hoče s tem bojkotom terorizirati napredne volilce. Toda z d aj imamo postavo v varstvo volilne svobode in poklicana obla-stva imajo dolžnost, da primejo in kaznujejo tega popa. Pravosodni minister je pri razpravi o kancelpara-grafu slovesno zatrjeval, da tega kan-celparagrafa ni treba, ker zadostujejo obstoječi zakoni in zakon o svobodi volitev, da se kaznujejo taki duhovniki, ki zlorabljajo prižnico in spo-vednico za agitacijo in oznanjajo bojkot političnih nasprotnikov. Zdaj bodemo videli, Če jeminister govoril resnico.
— Obrekovalcem poštenega moža. Iz Postojne se nam piše: Prijatelj me je opozoril na dopis v „Domoljubu" ki napada na sramoten in podel način gospoda Josipa Deklevo, veleposestnika v Postojni. Jaz ne berem nikdar „Lažiljuba" in če sem primoran ga vzeti v roke, si roke nato umijem, boječ se, da se ne okužim. Nesramni dopisun mora biti kako mlečnozobo človeče, katero svoj prosti Čas — in tega mora imeti najmanj 24 ur na dan — uporablja edino v to, da na ostuden način poltenim ljudem čast krade, ter jih obrekuje. „Lažiljubov" dopis se glasi doslovno: „Za postojnski, senožeški in vipavski okraj kandidirajo liberalci znanega bogataša Dekleva iz Postojne. Ta mož, ki sedi na tisočakih, ni dosedaj ne za kmeta ne za delavca storil še ničesar. Edina zasluga, pa menda tudi ne njegova je ta, da ima denarcev dosti. Radovedni smo, kdo bo dal
temu možu svoj glas."   — Cujte, \i nesramni   dopisun!   Kar je meni kot Virasilcu   od 1. 1884   sem   znano, je Č&. Dekleva  pri sledečih večjih poža-prlh eden prvih uteševal bedo revnih pogorelcev : Rakitnik 50 centov sena, vsakemu pogorelcu 7 do 10 gld.; Št. Peter   seno in gotovino; Studenec dvakrat seno in gotovine čez 100 fl ; Dilški klanec   takoj 20 fl.,  drugi dan seno;   Gorice  100 fl. in seno: Pred-jama   30   fl. in seno;   Belsko  50 fl.; Strmca nad SO fL in drugo; Postojna enemu samemu  posestniku  nad 100 fl ;   Hrenovice   nad   60 fl.  in les; Hrasče   dvakrat;  Mali otok dvakrat; Šmihel:   Čermeliee;  Hruševje; Velik Otok dvakrat. Izkratka.  povsod, kjer je   zaznal   g.   Dekleva,   da so ljudje podpore potrebni, jim je hitel na pomoč.  Celo v daljne Toplice na Dolenjskem je odposlal tri vagone sena. Pri tem pa se ni oziral ne na klerikalca, ne na liberalca, oziral se je na svojega   bližnjega   po   nauku: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ako bi hotel podrobno  naštevati vse njegove zasluge za gasilstvo sploh, napolnil bi vse predale resniooljube-čega  „Domoljuba" za celo leto dni. In to bodi tisti  mož, ki ni do sedaj storil za kmeta ničesar! E, dopisunče! kdo je pa dal   napraviti v postojnski cerkvi  leseni pod čez kameniti tlak, da  verniki  po  zimi ne mro mraza? Pa ja ne g. Dekleva! Iu to naj bode tisti liberalec, katerega ne sme voliti ne kmet, ne delavec? Poživljam vse okoličane,  naj si bodo posestniki ali delavci,  naj sami sodijo, kdo sedi na tisočakih, in ni dosedaj ne za kmeta, ne za delavca še ničesar  storil. Poživljam jih pa tudi, naj sami obelodanijo ona dobrosrčna dela, katera je storil zanje g. Dekleva, ker se jaz kot gasilec ne smatram poklicanega v to.
Gasilec.
— Trije volilni shodi neodvisnih kmetov se bodo vršili jutri teden v zavedni Notranjski, in sicer v Št. Petru, v Novi vasi pri Rakeku in v Starem trgu pri Ložu. Pričakovati je povsod kar naj obilnejše udeležbe.
— Shodi   naprednjakov po
Notranjskem silno zanimajo dr. žitnika in ker mož na nobenem še ni bil, zato iz lastne fantazije krpuca V „Slovencu" govore, ki jih nikdar ni bilo govorjenih na teh shodih. Ude-ležnikom teh shodov polagamo na srce, da prebero „Slovenčeva"Iporo-
čila o govorih govornikov, ki so na> stopili na njih shodih, potem pa naj sodijo, kako zna dr. Žitnik, os. „Slovenec" lagati in farbati.
— Jutrišnji Gregorčičev večer klerikalcev je prava persiflaža pokojnega pesnika. Znano je vsakemu zavednemu Sovencu, s kako infer-nalno zlobnostjo in doslednostjo je mučil dr. Mahnič plemenito in rahločutno srce GregorčiČovo toliko časa, da je onemoglo pred tako infernalno zlobnostjo. In ko je to plemenito sroe obmolknilo, ko je slavec nehal peti, iztrgal mu je popolnoma iz prsi ta tovariš duhovnik obmolknelo srce, da bi se nikdar več ne zbudilo. Ko so ta božanstveni talent popolnoma uničili, bili so zadovoljni. Prenehali so umevno napadi iu pričeli so se hinavsko bližati duševno uničenemu tovarišu, ki ni imel vsled duševnih muk, katere je moral poprej prestati, sedaj toliko eneržije, da bi jih odslovil, kakor bi zaslužili. Iu ker se ni blagi Gregorčič javno maščeval nad takimi hinavci, proglasili so, da se je Gregorčič spokoril in sprijaznil s klerikalci in svojimi mučitelji. Talent Gregorčičev je umrl dvakrat. Ubili so ga klerikalci še pri življenju in umrl je drugič, ko je telo dalo naravi svoj tribut. Jutri hočejo klerikalci slaviti ta dvakrat umrli talent. Najbolj primerna slavnost bi bila, ako bi se postavil dr. MahniČ s svojimi klerikalnimi pristaši, ki so pri Gregorčiču izvrševali s tako spret nostjo vlogo rablja, na oder oblečen svetopisemsko kakor se spodobi gre snikom, z vrečo in s pepelom potro seno glavo, ter prosili narod slovenski in Boga odpuščanja za vse to, kar so Gregorčiču storili hudega — Ra-zidejo naj se z občinstvom vred tiho in mirno, ker dokler ni dobil na tako infernalni način užaljeni in uničeni pesnik Gregorčič vsaj po smrti primernega javnega zadoščenja, toliko
časa niso ti elementi upravičeni slaviti moža, katerega so tako premišljeno trpinčili in uničili — Grenili niso samo to plemenito srce pesnikovo, oropali so tudi slovenski narod daljnih krasnih pioizvodov božanstvo nadarjena pesnika — Greh je bil velik, katerega so storili, naj bo tudi njih pokora velika. — Dokler tega ne store, ne morejo imeti mirne vesti.
— Velik   zaupni   shod nNa-* rodne stranko za Štajersko" bo
24 t. m. v Mariboru. Strankini okraj, odbori imajo nalogo, da sestavijo imenike zaupnikov. Na tem zaupnem shodu se bode končno sklepalo o stališču napredne stranke napram držav-nozborskim volitvam.
— Kmetijska dražba za Štajersko In Slovenci. V kmetijski družbi Štajerski doslej niso bili zastopani Slovenci; v odboru so gospodarili Nemci, ki niso bili prav nič zadovoljni, ako se je na Spodnje Štajerskem med Slovenci osnovala kaka podružnica. Zgodilo se je celo, da je osrednji odbor delal vse mogoče ovire, ako so hoteli kje Slovenci ustanoviti kake podružnico. To se je na primer zgodilo v Št. Jurju na južni železnici. Sedaj je baje, kakor se nam poroča s Štajerskega, vendarle jel v Gradcu pihati drug veter. Gospodje v osrednjem odboru uvide-vajo, da je vendarle treba Slovencem dati zastopstvo v odboru. Družba se torej namerava primerno preosnovati in Slovencem prepustiti tri odbor-niška mesta. Ko bo število slovenskih podružnic dovolj naraslo, dobijo Slovenci tudi v osrednjem odboru dva do tri zastopnike. A kakor se zdi, imajo Nemci pred temi slovenskimi odborniki velik strah, zakaj obenem mislijo zvišati število nemških odborniških mest od 6 na 15 Treba se je seveda bati, da bi trije Slovenci kar pobrustali Šest Nemcev! Pri tem je uvaževati, da je družba — nepolitična in da imata na gospodarskem polju Slovenec in Nemec enake interese. A Še tukaj se graška gospoda boji Slovencev kakor hudič križa. Prisiljeni so, da sprejmo par Slovencev v družbeni odbor, a proti tem jim ne zadostuje dvakratna veČina, marveč zdi se jim potrebno se zabarikadirati proti tistim trem Slovencem s — petkratno večino! Pa pravijo: „Wir Deutsche furohten nur Gott und sonst niemand   auf der
Welt! A že pred par Slovenci se jim
hlačice treso!
— Občinski svet ima v torek, dne 12. marca ob 5. uri popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročilo personalnega in pravnega odseka o županovih nasvetih glede izpremembe občinskega reda.
— Uvrstitev državnik slog Ju-stičnega resorta v posamezne plačilno razrede* Justično ministrstvo je odredilo, da se državni sluge uvrste v posamezne plačilne razrede, in sicer: 1. od uradnih slug centralnega vodstva ne izvzemši vratarjev 20 procentov v L, 40 procentov v II. in 40 procentov v III. plačilni razred.
2. Od uradnih slug najvišjega sodnega in kasači j skega dvora z vratarji vred 20 procentov v 1, 40 procentov v II. in 40 procentov v III. plačilni razred.
3. Od slug in jetniških paznikov sodišč I. in II. instance v vsakem obstoječih konkretainih stanpv 10 procentov v L, 20 procentov v II, 30 procentov v III. in 40 procentov v IV. plačilni razred. 4. Od osobja jetniških paznikov moških kaznilnic v vsakem okolišu višjega državnega pravdništva 20 procentov (med tem vsi višji jetniški pazniki) v I., 20 procentov v II, 30 procentov v III. in 40 procentov v IV. plačilni razred. Ta odločba je stopila s 1. marcem v veljavo.
— Iz   magistralne službe.
Zdaj, ko je nastopil službo na magistratu novi policijski svetnik g. L a u t e r, so se posli raznih uradni kov nekoliko izpremenili. G. Lauterju je dodeljen konceptni praktikant g. J a n č i g a j, stavbeni referat je v rokah koncipista g. G o v e k a r j a, magistratni svetnik g. dr. Z a r n i k prevzame en del poslov mag. ravnatelja g. V on čine, vodja vojaške evidence, ki se je preselila poleg stavbnega urada, je pa koncipist g.
Š v i g e 1 j.
— Promovirana sta bila danes na vseučilišču v Gradcu pravni praktikant g. Josip Tombak doktorjem prava in g. Josip Hacin doktorjem modroslovja, oba starejšini akad. društva „Triglav" v Gradcu. Čestitamo!
— Spremembe v službi finančne Straže. Paz-nik Ivan Lapa j-n e je imenovan za višjega paznika. Premeščeni so: respicijent Franc M odi c iz Mengša v Logatec, titu-larni respicijent Anton Muška-telc iz Ljubljane v Kočevje in Anton Mu o iz Ljubljane v Mengeš; višji pazniki Gašper Kregar iz Krškega v Postojno, Peter Golouh iz Postojne v Mengeš in Ivan Papež iz Mengša v Ljubljano; paznik Juri Skacedonik je premeščen iz Metlike v Mengeš.
— Poštna vest. Poštni asistent Blaže Rane v Selzthalu je prestavljen na lastno prošnjo v Volšperk na Koroško.
— ŠOlSke VOStl. (Iz. seje dež. šolskega sveta z dne 28. februarja 1.1.) Definitivni učitelj Eranc Musar pri D. M. v Polju* je imenovan za naduČitelja v Hotedršici; za defini-ti7ne učitelje, oziroma učiteljice pa provizoričui učitelji, ozir. učiteljice: Amalija Hinek v S^dražici, Ema Misel j v Starem trgu pri Poljanah, Josip Kobal v Dolenji vasi pri Senožečah, Ivan Mercina v Slapu, Andrej Kenič v Ostrožnem brdu, F ran j a Vil h ar v Šembijah, Albin Stritar v Postojni, Olga Tomšič v Trnovem in Julijana Kalin v Erzelju — vsi na dosedanjih mestih. Učiteljica Franja Mikec v Draga -tušu je premeščena v Begunje pri Cerknici. V začasni pokoj sta stopila učiteljica Franja Furlan-Eržen na Vrhniki in učitelj Martin Tratnik v Postojni. Definitivno imenovanje dr. Josipa Menceja na realki v Idriji za pravega učitelja je potrjeno. — V Gornjem Ležečem se ustanovi ekskuredna šola, v Bukovščici enorazrednica, šola pri Smarjeti se razširi v trirazrednico, ona v Krašnji pa v dvorazrednico.
— Iz pisarno si venskoga
gledališča. Nocoj (nepar) se v prizori izvirna noviteta „Antonio Gledje-vio", igrokaz v treh dejanjih (petih slikan), po dr. Ivan Tavčarjevi zgodovinski podobi spisal Hinko Nučič. Naslovno vlogo izvaja gosp. avtor  sam,   nastopi   vse dramsko
osobje. — Prihodnji torek (za lože: nepar) gostuje gospa Irma P olako v a v Buchbinderjevi burki s pet jem „On in nj egova sestra". Ga. Polakova nastopi samo en večer in se vrši predstava izven abonnenta za sedeže. — Operno osobje priprav lja Gounodovo opero „Faust" kot Častni večer basista gospoda B e t e 11 a, dramsko pa izvirno A. Robidovo dramo „V somraku".
— »Splošno slovensko žensko
društvo'1 opozarja Še enkrat slavno občinstvo na „G regorčiČev ve čer", ki se vrši jutri, v nedeljo, ob pol 7. uri zvečer v „Mestnem domu". Naj bi vsi prijatelji društva, zlasti pa vsi ljubitelji lepe slovenske pesmi pokazali s svojo udeležbo, da znajo ceniti svoje duševne velikane! Kdor se še ni oskrbel z vstopnico, jo dobi zvečer pri blagajni v „Mestnem domu".
— Narodna čitalnica ljubljanska priredi dne 18. t. m. v mali dvorani „Narodnega doma" veleza-bavni „D ružbinski večer" z raznovrstnim programom, katerega zaključuje seveda veseli ples in katerega prijavimo v prihodnjem tednu. Že danes poudarjamo, da sodelujejo samo priznani domači umetniki obeh spolov.
— Družinski večer s plesom pevskega društva „Ljubljanski Zvon" bo, kakor že naznanjeno, jutri 10 t. m. v zgornji dvorani „Narodnega doma" in bo nudil vsakomur kar največ užitka in zabave. Izbrani koncertni del sporeda bo, kakor smo že poročali, pri pogrnjenih mizah. Da pa bo tudi plesaželjnemu občinstvu ustreženo, se prične ples že ob 7^11. in bo trajal do ranega jutra. Restavrater g. Kržišnik je obljubil kar najboljšo postrežbo s pristno kapljico iu izvrst nimi jedili po navadnih cenah, katere bodo razvidne s cenikov, razobešenih po vseh prostorih. Ker je v vsakem ozirn za ta večer kar najbolje skrb-Ijeno, torej nihče ne zamudi priti jutri 10. tm. ob l/28. zvečer v „Narodni dom", posebno ker je „Ljubljanski Zvon" napredno društvo, ki ima dandanes največ in najboljših pevcev od vseh pevskih društev ljubljanskih. Požrtvovalni pevci zaslužijo, da jih po-setimo v kar najlepšem številu in jim tako pokažemo svoje sipatije, ki jih zaslužijo v polni meri. Zatorej jutri zvečer vsi v „Narodni dom"!
— Shod ljubljanskih hišnih posestnikov bo dne 13. t. m. ob 7Va uri zvečer v hotelu „Union".
— Društvo zdravnikov na Kranjskem je volilo mesto venca na krsto bivšega mnogoletnega člana, mestnega zdravnika dr. J. Drča 20 kron vdovskemu in sirotinskemu pokojninskemu zakladu.
— Roditeljski  večer. Starše,
njih namestnike in prijatelje Šolske mladine opozarjamo na roditeljski večer, ki bo danes (sobota) ob šestih zvečer na I. mestni šoli v Komen-skega ulicah.
— Ljubljanska podružnica društva poštnih uradnikov ima v ponedeljek, 11. sušca ob 8. uri zvečer v dvorani hotela „Ilirija" svoj občni zbor. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo rač. pregledov. 5. Volitev odbora in dveh pregledo-valcev računov. 6. Volitev delegata k občnem zboru osrednjega društva na Dunaju. 7. slučajni predlogi. V slučaju nesklepčnosti tega občnega zbora se vrši pol ure kasneje občni zbor brez ozira na število navzočih Članov.
— Razprava „Sodobna slovenska književnost", ki bi se imela priobčiti v 242. zvezku letopisa „Matice Srbske", se po odborovem sklepu radi svoje velike obsežnosti izpusti in se na njenem mestu natisne prevod Carducijeve ode „Na izviru Kli-tumna". će bo „Sodobna slovenska književnost" vobČe zagledala beli dan v „Matici Srbski", je dvomljivo, znano nam je, da odbor o tem ni ničesar ukrenil.
— Kidanje in odpeljavanje snega iz mesta. Letošnjo zimo je izdala doslej mestna občina ljubljanska za kidanje iu odpeljavanje snega iz mesta 23 163 K 43 vin. Ker je dovolil občinski svet v to svrho le 8000 kron kredita, ja le ta že za 15.163 K 43 vin. prekoračen. Navzlic temu bode trobil „Sloveneo", — kateremu je resnica nadvse— v svet, da se v Ljubljani ne stori nič v tem oziru.
— O cementni obrti. Piše se
nam: Notica o cementni obrti, ki jo je priobčil „Slov. Narod", sloni na napačni podlagi in je vsled tega tudi v svojih izvajanjih napačna. Stvar je taka: Kartel cementnih tovarn dela na vse načine, da bi cene cementu kar mogoče zvišal in v to svrho skrbi tudi za to, da se produkcija Čim bolj omejuje. Razen tovarne na Zidanem mostu so vse cementne tovarne v kartelu in ta jih komandira. Res se je na Štajerskem zaprla Withalmova tovarna, ki je izdelovala prav dober cement in ga tudi prav lahko prodajala, zgodilo se je pa to samo na željo kartela, ne vsled strahu kupčij, inje kartel tudi Withalma bogato odško-
doval. Tudi na Koroškem je kartel produkcijo reduciral, a zopet le, daje lahko cene zvišal: Snuje se pač tovarna v Bakru, toda ta ne bo dajala cementa k nam, nego ga bo samo eksportirala, saj stoje za to tovarno le možje is kartela. Cene cementu so po krivdi kartela silno visoke, čez mero visoke in dokler bode moralo občinstvo kupovati cement od kartela, ne bo bolje. Pomoč je le ena: če se ustanovi od Kartela neodvisna cementna tovarna. Potrebna bi bila taka tovarna ne samo ena, še dve, saj potrebuje samo Ljubljana s Kranjsko 500 do 1000 vagonov cementa na leto. Če se ustanovi od kartela neodvisna cementna tovarna, ki bo izdelovala dobro blago — glavno je, da je blago dobro — potem bo izlahka in lepo uspevala.
— Konknrz razglaša deželno so-d šče nad premoženjem škofovega zidarja Trummlerja. Konkurzni komisar je deželnosodni svetnik Franc Andolšek, začasni upravitelj kon-kurzne mase pa dr. Eger.
— Garnizijske spremembe 1.
1907. V zadnjem času deluje vojna uprava z veliko naglico za ojačenje garnizij na jugu monarhije, pri tem jo vodijo vojaški in politični nagibi. 14. voj na Tirolskem se pomnoži na 36 bataljonov. Iz Ljubljane pride 56. brigada v Gorico, a tudi 28. divizija se baje premesti iz Ljubljane v Go-rioo ali Trst. To pa se zgodi šele leta
1908, ko dobi Ljubljana svoj voj, ki bo segal od Maribora do Trsta. Ljubljana pa ne ostane brez divizije, temuč se premesti sem katera najbrže iz Galicije. Tudi Oglej dobi garnizij o. Posebno močno se pomnožijo garnizije ob srbski meji v dolini Drine. Više-grad dobi celo brigado.
— Sovraštvo oznanuje staro-
loški kaplan Ivan Florjančič, ki na prižnici ne govori drugega kot o samih liberalcih, ki so po njegovih besedah taki grešniki, da jih je treba vedno in vedno mlatiti. Celo ženskam je preveč to vedno zbadanje naprednjakov in jeze se, zakaj se ne sliši v cerkvi drugega kot kreg. Svetujemo kaplanu, naj bo pameten, sicer bomo iz njegovega življenja navedli marsi-kako zanimivost.
— Praktičen mož je dušni pastir pri Sv. Joštu. Zdaj hodijo fantje k njemu na izpraševanje in kakor običajno bi morali dobivati listke To priliko je dušni pastir dobro izkoristil. Zahteval je, da mu morajo fantje prej zvaliti I lode od Sv Jošta v dolino, predno jim da listke. Tako si mož prihrani stroške za delavce. Da, da, praktični so ti božji namestniki, da je kaj.
— Za sokolski dom v Žireh
so darovali: Gosp. Franc Lenger, 20 K; g. Ivan Kavčič, 5 K; ga. Ivana Kavčič, 4 K; gosp. Jožef KavčiČ in gospica Mici KavČiČ, po 3 K; gg. ^Matija Gostiša, Gregor KopaČ, Josip Platner Ljubljana, Anton Primožič, Bost-j an Naglic, po 2 K; gospa Marija Pečelin, 2 K; gospice FranckaLenger,FranckaKav-Čič, Francka Mahovne, Ne-žika Naglic, po 2 K; gg. Alojzij Ogrino, Anton Kolenc, Franc Rink, Ivan Kavčič mL, po 1 K; g. Ivan Kavčič st., 1 K 60 v in g. Jakob Demšar, 90 v. Vsem blagodušnim in zavednim darovalcem najiskrenejša sokolska zahvala. Le tako naprej! „Nazdar!"
— Hudo se Je poškodoval pri
zidanju nove predilnice v Ajdovščini delavec Ž v okel j iz Dolenj pri Vipavi. Padel je m strehe ter obležal. Morali so ga na nosilnioah odnesti in prepeljati v Gorico v bolnice.
— Prst Je zgubil v Ajdovščini v tovarni šestnajstletni dalavec Jane« Vidmar iz Kovka. Po neprevidnosti je vtaknil roko med stroj, kateri mu je pa k sreči ugrabil le en prst.
— Štiri VOlke so videli ljudje konoem pret. m. pri dolu v Trnovskem gozdu. Prignal jih je glad radi prehude zime prav blizu vasi.
— V Polzeli v S*vinski dolini so pri občinskih volitvah zmflgali v vseh treh razredih Slovenci, da si je nemškutarska stranka napela vse sile, da bi dobila občino v svoje roke. Na čelu nemskutarske agitacije je bil poleg tovarnarja Edelhoferja trgovec Jelen, kakor izpričuje že njegovo ime, Grman najpristnejše pasme. Kakor poroča „Domovina", je vodil gonjo privandranih Nemcev in nemškutarjev proti domačinom Slovencem občinski tajnik Fran K o 1 š e k, ki je obenem tajnik občin v Braslovčah, v St. Pavlu in na Reki ter okrajnega zastopa na Vranskem. Če je ta vest resnična, je dolžnost imenovanih korporaoij, da spregovore s Kolškom resno besedo. Slovenoi so dobili pri volitvah v III. razredu 90 glasov, Nemci 35, v II. razredu Slovenoi 37, Nemci 6, v I. razredu pa Slovenci 11, Nemoi pa 3 glase.
— Iz Lembaha pri Mariboru. V
Lembahu pri Maaboru je umrl cand. jur. Adolf Robič po dolgi mučni bolezni. Pogreb rajnega je bil dne 7. marca t. 1. ob veličastni udeležbi domačinov in tujcev. Iz Gradca se je
udeležila pogrebna deputacija akad. tehn. društva „Triglav", Čigar redni in podporni član je bil umrli. Pri hiši in ob grobu zapeli so združeni pevci iz Maribora, Ruš in Gradca. Ob odprtem grobu je govoril v imenu „Triglava" jur. Bogumil HraŠoveo ter se s toplimi besedami poslovil od umrlega tovariša. Bodi mu zemljica lahka!"
— Obesil SO Je 141etni Ivan Ozmeo na Kogu v ptujskem okraju. Sodi se, da se je deček igral in poskusil, kako bi bilo, ako bi se obesil, naposled je pa iz igranja nastala resnica.
— Mariborsko  porotno sodišče je  obsodilo 571einega kočarja Jakoba  Kranarja   zaradi hudo delstva proti nravnosti,  javnega na silstva   in   težke telesne poškodbe v šestletno ječo.
— Iz sv. Lovrenca ob Temenici. Pod tem naslovom je prinesel „La-žiljub" dne 2S. februarja t. 1. take neumnosti naših „mlečarjev", da se je izrazil neki pastirček, da se „budicu graužajo". Seveda, pričakovati itak ne moremo od teh „kimavcev" drugega, toda da ti ljudje vsaj laži ne bi vtikali v svoje budalosti! Te je pa že malo preveč, radi tega hočemo resnici na ljubo (gospodje „mleČarji", uvažujte ta izrek!) vam odgovoriti na vaš dopis. Prva točka glasi o srečni ustanovitvi mlekarne v Sv. Lovrencu, seveda na katoliški podlagi. BoterČki tega presrečnega otroka! Ne veselite se prezgodaj! Ne vemo še, ako bode res vse tako srečno izpadlo. No najbrže po stari formuli vseh takih mlekarn in konsumov, kjer so župniki ali kaplani kot „Ausschusmanje". Družba kar čez noč_ „bankrot zrihta", kmetu članu knof pa pred hišo „muzika", katera vsa seveda samo iz neke okrogle „škatle" in dveh paličic obstoji j -gsput fajmošter ali pa kaplan" gredo pa za rstrof", seveda s polnim mošnjičkom, na kako drugo faro služit in tu je konec društva, če ne pride še kaj hujšega. Slepi kmet! spomni se izreka, predno rečeš „da" : rKdor se z bobnom rad ukvarja — Stopi v društvo „kac'ga farja.a Ker ste v dopisu omenili ravno ^Kazinerjevo hišo," veste tudi, da teče za njo občinski potoček, ki ga rabi vsa „Kandija, smo vendar radovedni, kdo bode ono vodo pil, katero bodete z Vašimi izmečki rpaifimirali", menda vendar ne bodete zahtevali, da bi jo morali mi Sv. Lovrenčanje, ker bi jo potem morali dati najprej „skuz nase mlečne trahterje filtrirati." Vidite, to je veliko „komedij*, zraven vam še svetujemo, da bodite oprezni pred „Pin-tarjevo Franco", ker vaša nova soseda vam ni nič kaj naklonjena. Druga točka je bira. Veste kaj ? „Naj b jdo gsput Tonček se prav veseli, da smo biro odpravili, prišparali smo jim s tem jedino delo, ker jim ne bo treba več pšenice sele prodajati, ampak bojo dobili prec gotov groš." — Jeza škoduje! gospod Oblak! Oh, sedaj pa pridemo do točke, v katerih delih te točke ste prav po notah legali. Samo ne jezite se preveč, kar bodete tu Čuli, je pa resnica. Poslušajte! Požarno brambo bodemo zrihtali in jo bodemo! Pa če vi vsi popokate, ne pomaga Vam nobena „žavba". Kaj ne, kako Vas to^veseli. — Star pregovor pravi: j,Ako se p;?u na rep stopi, zacvili," tako je tudi pri Vas. Ker Vas ta zadeva peče, pričeli ste se „natezati" z bodočo požarno brambo. Hoteli ste s tem svojega „Kleka" brez „1" izrezati iz neimenitnega „zosa*, pa ne bo i!a. Pišete : „Čudno je pa, da so hoteli na vsak način imeti zraven županovega Keka." — Za božjo voljo, prosimo vas, kedo vam je pa vendar tako grozno neumnost natvezil, morda vendar ne sam gosp. župan Kek (oprosti naj nam g. Kek, da ga tako imenujemo, saj je bil vendar izvoljen za župana;. Pomislite vendar! Kedo pa bode tako grozno neumen, da bi mislil od Keka dobiti kaj občinskega denarja v prid požarne brambe. Ko vendar veste za razmere: Prosimo Vas! kedo pa je župan Velikološki? Čaj te, kaj je rekel „Vršaj" Keku, katerega je prvi prosil neke usluge, pa mu jo je župan odbil: „Kaj se bodeš tako dižal, saj nisi ti župan, tukaj (namreč na Vel. Lcki) so samo hlače, život je pa na Čatežu." Srečni župan, ko ga navadni hlapec primerja ničnosti. Toda le korajžo g. župan, saj poznate tisto lepo : „ Nobene loj terce niso tako lepe — Kakor je županski stol." Seveda je to križ, ker sedi na njem g. fajmošter iz Čateža namesto Keka iz Vel. Loke, drži se pa Kek gotovo izreka: — „Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli." — Mi mu pa pustimo to veselje. Iz tega torej vsak izvidi, da bi bila velika neumnost od Keka kaj pričakovati, ker prvič bode požarna bramba, kakor jo imenujejo ti gospodje, popolno liberalna, drugič pa pri nas drugi hlače nosi, ne pa Kek. — Jedro dopisa v „Lažiljubu" je torej laž. Torej gospodje! korajžo imate, resno voljo tudi samo, — toda kaj hočemo: „klerikalna stara navada, železna srajca," — lažete preveč radi v naših „caj-tengah"; a to je pa grozno grdo, pa
tudi greh, kar vas je pa ljudi vašega „kalibra", morate gledati, da se vam kuj takega ne more očitati. „Kaj bo pa folk reku" ? Torej poboljšajte se! Pišite nam pa še kaj. Mi imamo še veliko in to fine robe. Prihodnjič vam povemo Še kaj. Evdva mlečarji!!!
— Angleški časnikarji v Trstu.
Meseoa junija pride v Trst več angleških časnikarjev.
— Semeni. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 1296konj in volov, 284 krav in telet, skupaj 15S0 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih prav dobra, ker so prišli po govejo živino Moravci in Nemci, po konje pa Lahi.
— Originalna ienitna ponudba.
V včerajšnjem „Pokretu" Čitamo to le originalno ženitno ponudbo: „Učiteljice nekega okraja v Slavoniji so se sklenile omožiti, dasi jim je leta 1908. obljubljeno zvišanje plač. Ne nadejamo se mnogo od zakonske sreče, toda izmei dveh nesreč je treba izbrati manjše zlo. Med nami so blondinke in brinetke, vitke in močne. Najmlajše med nami dobivajo po 1000 K in med nami so tudi take, ki služijo že 30 let. Lepe nismo, ker preveč delamo. Resne smo, ostalo nam je samo nekoliko „galgenhu-morja". Gourmanke nismo, poznamo bedo in glad, štedljive smo, naučile smo se kuhati, šivati in krpati. Kolikokrat smo si same zakrpale Čevlje. Tako ne gre naprej! „Ervvarten und nicht kommen sehen, sich schlum-merlos in Bette drehen, nach langem Dienst nicht aufvvart riicken, das sind drei Dinge zum ersticken!" Prednost imajo resni, pametni možje s stalno službo. Lahko je tudi Amerikaneo, če je bogat. Samo resne ponudbe pošiljajo se v Zagreb, poste restante »št. 111" glavna pošta.
— Ljubezniv mož. Preteklo jesen se je oženil gozdni delavec Simon Aučič iz Vrhpolja na Hrvatskem z dekletom iz Babineg-ede. Medenih tednov je bilo kmalu konec in mož je pokazal svoji ženi, da je on gospodar, ki ima pravico svojo boljšo polovico pretepati, kadar ga je volja. Iu Aučiča je bila večkrat volja, kakor tudi njegovega očeta. Tu je nekoč žena ušla. Mož in tast tta je ubrala zanjo in jo privedla nazaj. Seveda so zopet padale batine. Mladi ženi ni bilo več prestajati, zato je v pismu naznanila očetu svoj obupen položaj. Oče je prišel ponj o s konjem, ki je oba v diru odpeljal v Babino gredo. Ko sta AuČič in njegov oče o tem izvedela, nabasala sta samokrese in jo istotako na konjih udrla za begunic. Blizu doma sta jih došla. Počilo je 12 strelov in ranjena je bila žena Simonova ter oče in konj. Orožniki so aretirali oba napadalca.
— Prerokovanja o temperaturah na zemlji tekoče leto je izdal „Internacionalni vremenski biro" v Ameriki. Prorokovanja so vzeta iz zvezd, kjer so jih ameriški astrologi brali. Prorokovalci pravijo, da b<» leto 1907 najprijaznejše od leta 1886! Koliko je na teh prorokovanjih resnice, bomo povedali lahko 31. decembra t. 1.
— Iščejo SO dediči. Poroča se nam: Dne 17. septembra 1905 je umrla v Trstu vdova brez otrok Marija Quargnali, roj ena Woytuc'h iow. Njeni starši so bili Lorenc \Voy-tuchiow in Marija Brega r (Bre-garca) iz Ljubljane Zapustila je premoženje, vredno 30 000 K. Dosedaj se ni zglasil in tudi ni znan noben dedič pokojnice. Osebe, ki imajo morebiti pravico do te zapuščine, naj se najkasoeje do 30. maja letos zglase pri mestnem magistratu ljubljanskem ali pa pri odvetniku dr. Jakobu Luzzato v Trstu, Via Nuova št. 35.
— Znana menažerija Kludsky
dospe v sredo, 13. t. m. v Ljubljano in bo priredila več predstav. Menažerija ima velikega dresiranega orjaškega slona, 10 levov, 3 bengalske tigre, 5 leopardov, lamo, cebro, noje, severne medvede, kenguruja, antilope in razne druge eksotične živali. Vsak dan bosta dve predstavi s slonom in zvermi.
— Ouljul in tat Kakor smo že poročali, je policija v Celju prijela lGletnega kovaškega vajenca Vidica, ki je v Ljubljani izgoljufai nekemu trgovcu za 116 K blaga in tudi v okolišu domžalskega orožništva je pustil za seboj rep. Sedaj se je pa dognalo, da fant ni bil samo goljuf, ampak tudi tat koles, katera je kradel poleti po Ljubljani in jih popro-dal v Domžalah in Černučah. Prvo je izmaknil pred glavno poŠto ognji-čarju Schmidtu, drugo pred kontoar-jem g Rudolfa Oroszva na Fran Josipa cesti, za tretje se pa še ne ve, čigavo da je bilo. Mladi hudodelec se sedaj nahaja pri c. kr. deželnem sodišču v preiskovalnem zaporu.
— Pogreša se od dne 21. februarja 5oletni posestnik in občinski svetovalec Lovro Lavrič, po domače Jeran iz Dolnic pri Smledniku. Ko je šel od doma, je vzel seboj okoli 700 kron denarja in se do sedaj še ni povrnil.  Lavrič je srednje postave,
okroglega obrasa, Črnih oči in brk in je bil Črno oblečen.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvore v Ameriko 9 Hrvatov in 50 Mace-donoev. V Heb je šlo 38 Hrvatov, z Dunaja se je pa pripeljalo 13 Koče-varjev.
— MLtnbllanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južnikolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost.
— Izkaz društveno posredovalnico slovenskega trgovskega društva „Merkur. V službo se
sprejmejo: 1 poslovodja, 1 knjigo vodja in korespondent, 1 kontorist, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, i kontoristjnja, 1 blagajničarka, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 knjigovodji in korespondenti, 2 kontorista, 10 pomoSnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 12 kontori-stinj, 4 blagajničarke, 4 prodaja;ke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
— Delovanje mestne posredovalnice  za delo in stanovanja.
Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 1. do 7. marca je dela iskalo 11 moških in 48 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 24 moškim in 50 ženskim uslužbencem. V 45 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 7. marca je došlo 539 delojemalcev in 582 delodajalcev. V 331 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 2 krojača, 1 vrtnar, 1 laborant, 6 trgovskih slug, 1 gostilniški sluga, 1 mlad hišni sluga, 2 voznika piva, 8 voznikov lesa, 10 konjskih hlapcev, 1 ma-jar, 1 vrtni delavec. Ženske: 1 kavarniška blagajničarka, 1 trafikantinja začetnica, 1 šivilja, 3 natakarice, 2 gostilniški kuharici, 7 gostilniških deklic, 2 kuharici k orožnikom, 1 sobarica, 4 kuharice, 12 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 2 postrež-kinji, 3 dekle za kmetijsko delo. — Dela iščejo; moški: 1 knjigovodja, 2 pisarja, 1 strojnik, več pisarniških slug; ženske: 1 blagajničarka, vec prodajalk raznih strok, več raČunajoČih natakaric, 2 gospodinji in razni drugi posli. — Oddati je stanovanja z 1, 2, 3, 4 in 5 sobami, ter več meblovanih mesečnih sob. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
• Najnovejše novice. — Umrl je predsednik rumunske zbornice Triandafil.
— Za enoletno prostovolj-stvo. Avstrijska profesorska društva delujejo zadnje čase na to, da se prizna učencem, ki so absolvirali 6. razred srednje šole, pravica enoletnega prostovoljstva. Na ta način se hoče višje razrede razbremeniti nesposobnega materijala.
— 55.000 K je poneveril v poljski banki v Lvovu uraduik Czer-minski, a so denar njegovi sorodniki založili.
— Naknadni kredit za nemško Afriko v znesku 29 milijonov je nemški državni zbor sprejel. Proti so glasovali Poljaki, soo. demokrati in eentrum.
— 401etnico parlamentarnega delovanja je obhajal včeraj v nemškem drž. zboru Bebel.
— Ponesrečena vojaška patrulja. V gorovju na Sedmogra-škem je ponesrečila v snegu patrulja 28. lovskega bataljona. NadporoČniku Krapku in poročniku Rehnerju so zmrznile roke in noge.
• Prosveta in vojaštvo. Kako skrbe poedine države za vojsko, kako za šolstvo in ljudsko naobrazbo sploh, dokazuje sledeča razpredelnica: Anglija troši za vojsko 25"/0 vsega državnega proračuna, za prosveto pa le 6%, Francija 24%—5%, Nemčija 18%—7%, Danska 11%—3%, Švedska 9%—4%, Avstro-Ogrska9%—2%, Rumunska 9%—5%, Norveška 8% -4%, Belgija 8% 5%,, Švica 8% —14%. Potemtakem trosijo za prosveto najmanj Italija in Avstro-Ogrska, potem Nemčija, Anglija in Francija, dočim je na vrhuncu Švica, ki troši za prosveto dvakrat več kakor za vojsko.
• Deset zapovedi za mladino.
Šolska oblast v italijanskem mestu Reggio Emilia razdeljuje med šolsko mladino pri izstopu iz šole sledečih deset zapovedi: 1. Ljubi svoje so-učence, ki bodo tvoji delavski tovariši v življenju. 2. Ljubi pouČevaje, ki je duševni kruh; bodi hvaležen svojemu učitelju, očetu in svoji materi. 3. Posvečuj vse dni z dobrim in koristnim delom. 4. Spoštuj dobre ljudi, Čislaj vse ljudi, a se nikomur ne klanjaj. 5. Ne sovraži nobenega Človeka, ne žali nikogar, ne maščuj se; toda zahtevaj svoje pravice ter se zoperstavi ošabnežu 6. Ne bodi bojazljiv. Bodi prijatelj slabih in ljubi pravičnost. 7. Zavedaj se, da prihaja
vse posvetno blagostanje od dela; kdor ga uživa, ne da bi delal, krade delavnemu kruh. 8. Opazuj in premišljuj da spoznaš resnico; ue veruj ničesar kar nasprotuje zdravi pameti, ne slepi sebe ne drugih. 9. Ne misli da ljubi domovino tisti, ki druge narode sovraži ali zaničuje, ali ki želi vojske, ki je preostanek barbarstva 1(3 Želi si temuč dneva, ko bodo vsi ljudje živeli v miru in pravičnosti kot bratje, kot svobodni meščani domovine.
* Pisma iz nebes. Kako prazno-verni ljudje žive v prosvetljeni Nemčiji, in oelo v glavnem mestu Berolinu samem, dokazuje slučaj, s katerim se bavi sedaj kazensko sodišče. Neka žena. ki živi ločena od svojega moža, je vložila proti možu tožbo na ločitev zakona. To priliko je porabila njena služkinja, da si pridobi denarja. V komediji je igrala glavno vlogo moževa prva žena, ki je umrla pred desetimi leti. Ta mrtva žena je pisala v nebesih pisma ter jih pošiljala po dekli svoji naslednici v zakonu. V pismih je n. pr. ganljivo opisovala, da je v nebesih rodila še eno deklico, kar je nebeške prebivalce tako razkačilo, da mater in hčer strašno trpinčijo ter suvajo po oblakih. Toda kmalu bo bolje, ker se je hčerka zaročila z Jezusom, češ, da se angelci že z 10. letom zaročajo. Hčerki pa je treba denarja za svileno obleko in za druge lispe, da je ne bo ženin zavrgel. V zahvalo bo Jezus drugi ženi pripomogel, da se pravda za ločitev zakona zanjo dobro izteče. In na ta bedasti način je dekla i/.vabila iz svoje gospodinje tekom časa 1000 mark, dokler ni zvedela policija za nebeška pisma.
* Inspektor z mošnjo.   Ko se
je izvedelo, da je ogrski državni zbor dovolil uslužbencem državnih železnic 500 000 K izredne podjore, so dobili nekega dne vsi postajenačelniki na progi BudapeŠta- Salgotar jan brzojavno obvestilo, da pride prihodnji dan nadzornik iz prometnega oddelka, Ho-lossy, s posebnim vlakom, da razdeli podpore. Postajenačelniki naj ga povsod pričakujejo, da jim brž izroči za osobje vsake postaje določeni denar. Drugi dan so seveda bili vsi postajenačel-n^i od ranega jutra do pozue noči na peronu ter pričakovali nadzornika z mošnjo. Šele ko so zvečer brzojavno vprašali pri ravnateljstvu, zakai ne pride nadzornik, so izvedeli, da jih je nekdo potegnil. Šaljivca so kmalu izsledili v osebi nekega železniškega uradnika, ki je vsled tega prišel ob službo.
* Šolstvo na Balkanu. V Bolgariji pride na 100 prebivalcev i» učencev, v Rumuniji 5, v Srbiji 4, a na Grškem 3.
* Bjdrnson rešil na smrt obsojenega. Leta 1899. je bil v Krist -janiji obsojen na smrt neki mladenič Petersen, ker je bil obdolžen, da je umoril svojo gospodinjo. Mladenič je zatrjeval, da je nedolžen. Veliki pesnik in Človekoljub Bjornson je bil prepričan, da mladenič ni izvršil umora ter si je s svojimi prijatelji prizadeval, da mladeniču izposoj uje za smrtno kazen dosmrtno ječo, kar se mu je tudi posrečilo. Toda Bjornson se s tem ni zadovoljil temuč je deloval neumorno, da mladeniča reši. Sedaj je tudi to dosegel. Ministrski svet je pod predsedstvom kralja Ha kona odredil da se imenovani mladenič takoj izpusti, kar je izzvalo v pravniških krogih veliko senzacijo.
* Moderna mučilna sredstva.
V Inomostu je umrl neki bogataš, ki je bil znan kot poseben ljubitelj starin. V svoji starinski zbirki je imel tudi omaro, kjer je hranil razna starinska mučilna orodja. A med predali je bil tudi eden z napisom: „Moderna mučilna sredstva." Tu so se nahajali davčni listi, plačilni listi i. t. d.
* Zločinska policija. Profesor Klaatsch je imel nedavno v znanstvenem kongresu v Heidelbergu predavanje o avstralskih zamorcih ter povedal, da policija v zapadni Avstraliji počenja razna nasilstva nad zamorskim plemenom. Policaji odvajajo zamorske deklice z izgovorom, da jih morajo zaslišati pri sodišču, a potem jih posilijo. Policija daje celo nagrade ljudem, ki na ta način izne-verjajo mladenke svojemu plemenu. — No, saj Nemci tudi drugače ne delajo v Afriki!
* Klešče v trebuhu. K dr. Fen-
gusonu je prišla iz zapadnoavstral-skega mesta neka 401etna dama, ki je imela že skoraj celo leto hudo drisko. Ko jo je zdravnik preiskal, otipal je v trebuhu neko trdo stvar. Preiskal jo je z Rontgenovimi žarki ter konstatiral 12 cm dolge klešče. Žena je pripovedovala, da je bila pred 10 leti operirana v trebuhu, in takrat je pozabil zdravnik klešče v njenem trebuhu. Klešče so s Časoma predrle Črevo do trebušne mrene, kar bi moralo pri navadnem človeku provzročiti smrt. Dr. Frenguson jo je znova operiral, odstranil klešče ter zašil predrto črevo. In žena je kmalu popolnoma ozdravila.
* Visok zdravniški honorar.
Ameriški milijonar Croker je pacal znamenitemu pariškemu zdravniku Doyenu 100 000 frankov za zdravljenje svoje žene, ki je imela raka. Ker je žena na to umrla, tožil je Američan zdravnika, da mu vrne plačano vsoto. Pravda se je reši'a v prilog zdravnika Američan je trdil, da je Doyen leČil njegovo ženo z nekim tajnim zdravilom, od česar je umra, konštatira'o se je pa, da je Doyen več ljudi, ki so imeli raka, ozdravil z istim zdravilom in da je bil tožitelj sam kriv, da mu je umrla žena.
* Noetova barka. ParnikMinsa-rovne, ki se je odpravil ravnokar v v Ameriko, se sme imenovati Noetova barka v dvajsetem stoletju. Z ladjo se namreč vozijo vsakovrstne živali k neki živalski razstavi v Ameriko. Na ladji je 12 velikih indijskih slonov in dva mlada slona, osem bengalskih tigrov, 14 levov, 10 medvedov, 9 hijen, 7 volkov, 14 leopardov, 6 vel-blodov, 14 psov, 9 opic in 12 drome-darjev. Seveda je na ladji tudi primerna količina razne hrane za te živali, onemogli konji za zverine, ovsa in sena in 95 hI mleka.
* Nemški cesar ln novo pečena ekscelenca. Neki nemški list je priobčil zanimivo dogodbico z nekega dvornega obeda. Neka novo pečena ekscelenca, ki je spremljala cesarja na zadnjem njegovem potovanju, je bila povabljena na dvorni obed. Ekscelenca si je, nič zlega sluteč, zvezala okoli vratu svojo servijeto in pripravljala se jesti. \ si okolo mize so bili radi tega protietiketnega pogreška razburjeni. Cesar, ki je čital iz nekega lista dnevne novice, je povzdignil oči, pogledal ekscelenco *meje se iD ga vprašal: „Se mislite li obriti?" Ekscelenca je vsa poparjena skočila pokoncu, tako da mu je servijeta sama od sebe padla na prsi. En cesarjev pogled je onemogočil, da niso gostje udarili v glasen smeh.
* Največji vojak. Največji vojak celega sveta je dandanes takozvani „dolgi Ivanu v ruski armadi. Ivan je 21 let star ter meri skoraj osem čevljev. Največji nemški vojak je mesarski pomočnik Josip Schippers iz Gladbacha, ki je visok 2 07 m. Preden je prišel k vojakom, je nastopal v gledališču kot glavni junak opere „Der lange Kerl".
— Proti tikanju. Na Francoskem se pretresava vprašanje, ali se smejo zakonski v javnosti tikati. Tikanje je sicer znamenje zaupljivosti, vdanosti in naklonjenosti, toda francoskemu ušesu ne ugaja ter hočejo tikanje popolnoma odpraviti iz salonov, češ, da je znamenje netaktnosti ter se glasi sploh žaljivo. Posebno nežnočutni trdijo celo, daje besedica „ti" v protislovju s spoštovanjem, ki so si ga zakonski dolžni medsebojno izkazovati, zato zahtevajo, naj se tikanje izključi tudi iz obitelji.
* Težavno vprašanje. Neka
francoska revija, ki se bavi tudi s carinskimi vprašanji, je priobčila kratko notico, kjer vpračuje carinski urad, kako bo postopal, da prepreči tihotapstvo v zrakoplovih.
* Prva znamka. Prvo znamko je napravil knjigotržec Cholmers dne 4. decembra 1837. V promet je prišla prva znamka leta 1840 s sliko kraljice Viktorije. Kmalu nato so začele tudi druge države uvajati pisemske zuamke. V Avstriji so uvedli znamke leta 1850.
* O negovanju zob je pisal že Hipokrat okolo leta 400 pred Kristom, in v nekem grobu v Tanagri, ki je približno iz onega časa, so našli tudi umetno zobovje. Italijanski arheolog Ernest Maucini je zamogel po daljših preiskovanjih o zobni tehniki dokazati, da je bila že v starih časih zelo razvita v Aziji, Egiptu, Feniciji in pri Etruskih.
* Rajski ljudje. V Ameriki se je ustanovila občina Adamov in Ev. Ustanovila sta jo Adam in Eva, ki sta se imenovala doslej James Sharp in Mrs. bharp. Novi raj leži v pri-jazui dolini pri Denveru v Colorado. Novodobna Adam in Eva imata že okoli 200 privržencev, ki se hočejo kakor onadva povrniti k zemlji in se oprostiti vseh strasti ter živeti nedolžno in čisto, kakor bi ne bila nikoli še okusila sadov z drevesa spoznanja Vsi ti Adami in Eve bodo vrgli raz sebe vso obleko in hodili okoli tako, kot jih je Bog ustvaril. Sprva so nameravali, da Še figovega peresa ne bodo imeli prilepljenega na gotovem delu telesa, zdaj so se pa vendar odloČili zanj, ker, kakor je mati Eva izjavila, ne marajo, da bi se kdo spotikal nad prepomanjkljivo njih toaleto.
* Koliko použljejo Amerikanci sladkorja in opojnih pijač. Ameriško ženstvo jo znano vsled svoje sladkosnednosti, in tako se je lani porabilo v Zedinjenih državah bl/2 milijard funtov sladkorja. Ker moški in otroci pri tem ne pridejo toliko v poštev, lahko se reče, da je vsaka ameriška ženska povžila sladkorja za težo svojega telesa. Tudi alkoholnih pijač se v Ameriki popije zelo mnogo.
Leta 1906 so v Zedinjenih državah popili za 1400 milijonov dolarjev •pojnih pijač, a samo v New Yorku ma 360 milijonov, t. j. vsak dan za en milijon dolarjev.
Telefonska m brzojavna
poročna.
Dunaj 9. marca. Odrski ministrski predsednik dr. Wekerle }e danes zjutraj odpotoval v Budimpešto. Prava nag-odbeoa pogajanja se priČno šele v Pesti. Naglasa 5CT da je baron Beck zahteval, naj se vojaška vprašanja tudi aprejmo v nagodbena pogajanja, kar je pa ogrska vlada s protestom odklonila. Beck se je na to obrnil na vojnega ministra S c h o n a i ch a.
Dunaj 9. marca. Danes ob poludveh je biia tu silna nevihta s snežno burjo, vmes je grmelo in bliskalo. Nastala je taka tema, da so povaodi zlasti pa v javnih lokalih morali prižgati luči.
Dunaj 9 marca Vest, da bo pravosodni miciist r dr Klein cdstcpil in da bo imenovan na njegovo mesto dvorni svetnik Lama s ch, sa iz verodcstojrjegci vira dementuje.
Sofija 9. marca. V sobranju je predi; žil vojni minister Savov svoj proračun, v katerem zahteva 32 milijonov levov izredo-ga kredita
Jena 9 marca. Filczf Hae-ckei je bi povodom petdesetletnice postal tajni svetnik z naslovom eksc^lence.
Pariz 9. marca, SnoČi je bilo vse mesto zavito v nepredorno temo, ker so delavci pri elektrarni pričeli stavkati. Stavka 1200 delavcev. Nočni listi niso izšli, predstave v glediščih so se morale odpovedati. Gostilne in kavarne so bile razsvetljene s svečami in petrolejkami. Delavci pravijo, da so stopili v stavko, ker niso delodajalci izpolnili danih obljub. Vsa kompromisna pogajanja so se razbila. Štrajk še vedno traja in skoro gotovo je, da bo Pariz tudi danes po noči brez luči.
Pariz 9 marca. Načelnik poljske kolonije Pckvviski je preel po pcšti pakti zelo zumljsve vna-njosti. Zato ga je izročil poiicui, ki je našla v n;em pskleosk; stroj.
Poslano.*)
Z ozirom na Članek v 9. številki w Gorenjca" z dne 2. t. m., v katerem trdi dopisnik, da sem po nizki ceni kup »tal les iz sreojskih gozdov, 3em primoran odločno izjaviti, da je to poročilo popolnoma izmišljeno ia brez vsake podlage. Zato poživljam pisca onega brezimnega članka, naj se u.,a s popolnim imenom podpisati, drugače ga moram smatrati podlim lažojivcem m obrekovalcem.
TršiČ, dne 7. marca 1907.
332
Matevž Lončar,
lesutržec.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Narodovo zdravilo. i<u&o sme imet, vai ouico.i utesujoce, mišice m živce krep-čujoče, kot mazno dobro znano ,,Mollovo francosko žjr«nje in sol", katero se sploSno in uspešno porablja pn trganju po udih in pri dragih nasledkih prehJajenja. Cena steklenici K t-90. Po poštnem povzetji razpo-Bilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLJ., c. in kr. dvorni zalagaielj na DUNAJ1, Tuch-iauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom     2 16—4
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVII (1907).
Izhaja po 4 pole obsefen v veliki o s mer k i po  eden  pot   na   mesec v zvezkih  ter stoj)
?h leto 1 K ao h. pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h Za vse DeavstrijBko dežele ix K ao b di leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 ta.
Narodna Tiskarna*' v Ljubljani.
Pri zdravljenju različnih ran se mora najbolj paziti na to, da se rana popolnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-
četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domače sredstvo je najboljše znano praško
domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva
tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inaerat b
»astro   proti kaftljm.
Opozarjamo častite bralce na 0Herbabnyjev
podfosforno kisli apneno železnati sirup. Ta sirup za prsi, ki ga je že od 37 let veliko
najznamenitejših zdravnikov izkusilo in priporočilo,  ustavlja  kašelj  in  razkraja slez
kakor tudi vzbuja tek in prebavanje; ker
vsubuje železo in fosforno apnene soli, pospešuje vrhu tega tvorite v krvi in kosti. Herbabnvjev apneno kisli sirup se radi svojega prijetnega okusa jako rad uživa, celo najšibkejši otroci ga izvrstno prenesejo; izdeluje se le v dr. Hellinannovi lekarni „zur Barmherztgkeit" na Dunaju VII, dobi se ga pav v seh večjih lekarnah.
Zahtevajte
ilustrovau cenik
etja za krnic«
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, n.Wa!tattM*t
Cena, lepa 8V6tlOba brez inštalacije in •leva.uosti. Poraba lV4kr. na uro   M'Jll 19
Oblastveno varovano
[Trn DIE*] t ■^aaaaaaaar*1
i AlleinectterBalsaai (
j
fc. T*thetf te **>t' ali j 129-9
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
T n i erry j e v balzam
k zeleno varstveno /.ohuiVo *. nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika upe-cialua steklenic* s pateutnim zaklopom K 6-—.
Thierivjevo centifolijsae mazilo
sa vse, še tako titare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka li :t ««•   Pošilja ae samo po
novzetju ali denar naprej. Te dve  domači  zdravili ste kot   UMjbolJNi fiplo.no zuani   in   NtaruMlat ui.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po ukoru vseh lekarnah. Knjižice a tisoči izvirnih zahvalnih   pisem  zastonj ia poštnine prosto.
Teško prebavljenje
kaiar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katari v sapniku.
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
9000 "**alkali£na IdsliM
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.        54—2
V Ljubljani se dobiva pn Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
m zododoisi m gnilobi zoo
Izborno delu]* dobro znana
antiseptična
Malusine ustna in zobna voda
ki m trd i dimno tu odutratnjuj« neprijetno Mapo Iz tint. t ateltlenlea a navodom 1 Ia.
BI gorodnemn gospoda JU. Levatlliii,
lekarnarja v Ljubljani.
VaSa izborna Melusine ustna in zobna /oda je najboljše sredstvo zoper zobobol, >d«tranjnje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljrv pripomoček proti gnjilcbi /.ob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite ae 3 s tekle m ce Melas. ustne in zobne v o e.
Bo vi .'lim, da to javno oznanite, ker ;0 ros hvale vredno.
Leopold oangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež lekarna Mil Leuteka
s UubljanU Risliiii cisti it 1
novozgrajenega Prao Jozotn^ef s nhr. mosta. 13—10
Umrli &o v Ljubljani
Dne 7. marca: Dr. Josip Derč, mestni zdravnik v p. 66 let. Marije Terezije cesta 5. Paralvsis cordis.
V deželni bo Inic i:
Dne 4. marca: Neža Zupan, mestna uboga. 71 let. Pljučnica.
Dne 5 marca: Ma ija Ščurek, kajžar-jeva hči, 4 leta. Caries vertebr.
Dne 6 marca: Marija Potisek, mestna uboga, 74 let. Ostarelost.
Heteorolositno poročilo.
7iaiii» Did morjem 06*3   Sroduji /r.cuj tlak 786 0 mm.
Ml.jjvzh del. jasno ui sivsa. j oblačno
Srednja voerajinja temperatura: C'5* nor-male: 2 4°. — Padavina v mm 0.0.
Borzna poročila
Kreditna banka * LJubljani".
Uradni ttursl dan. borse 9 narea 1901.
ri*/t moma renta |% evstr. kronaka rests. •
|»/      _    alata m    - •
oareka kronska rente .
P/. . zlita . J • rfc sosejile det. Kranfsks
*V.% po«o|Uo mosfca Spljet
ji' •/ Zidar >»/!•,* boi.-herc. icltiniiko
posojilo 1902 .   . • i-. teška dol. banka k. e.
t»'      .       .       m \ tA% tast. plima gal. det.
hipotečne banke   . .
pošt kom. k e. s
MF pf. . . • . • ja*t.  piama Innorat
hranilnice.....
t*Ja*/fl «ast. pisma ogr. eentr. dež. hranilnice. . .
a z- P**- °Br- hip* ban* •*/t° • ©bi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... ooi. češke Ind banke
Poreč ..... VU prior, dolenjskih žel. . *•/. prior, vtt lek kup. ViVi am/a*ffl avstt. (>os. aa iel. p. s.
Sr«ćaie od I. 1860'/,   .   . • .     od L 1864 .... lisske
"    e«m. Wrsd I »mift|»
•     •     '   "• c
_    ogrske bip. annae
.    trb«k« 1 tri. 14a> —
turSke......
atilik.-s srečke .   . .
kreditne »     .   . •
•aomoške m     .   . •
bikovske • ...
Ljubljanske        m ... 4vstr. rdeč. križa . ... 5gr.      ■      mm     • • ^udolfove a    » • •
*alcburskc 9 , * Dunajske Vre m.   9     . •
mine železnice .... »ržavne železnice .  . • Avstr.-ogrske binčne deki -i\ 'r. kreditne banke   . . 2fi rake     .        »       • • li -r-.us'enskt      »      • • PVrtnogokop v Moetv (Brna) Mpinske montan   . • • • ^ražke žei. *nd. dr.   . . . iln(.H-Mur&aNi* rrboveliftkfe f>r#< Jvstr. oro**c te'
franki v Marki  . . ^-vnretg&s. .
fvrke   . ■
Mua • ■
Dmm | 9f<*;	slst 9926
100 OR	10C86
se os	992b
117 SO	117(0
9480	66-
iiano	113*70
99 1 o	100 10
104 60	101 60
9986	10086
99 6	10O-66
9976	100*76
9980	99 76
too-io	loi —
106--	107 —
ioo—	101 —
100*—	100*60
ioo-—	100 20
100-	100 20
100-	101 -
99 90	
98 7F>	99 76
3n625	307*25
99 50	130-60
1*' 25	154 26
S!66 —	2^7 —
149 25	151?5
61 25	
2V0-	280-
244	264
98 -	106-
	185 25
21 80	23 80
440- -	4bl —
80-	90
92 -	101'-
56*	6170
45-50	47 50
26-	28 -
	60- -
84 50	90 50
489 —	499 —
164 -	165 —
t79 90	£80 90
1772 —	78-. —
680 25	^81-^b
807-5,	808 60
244 -	245-
757- —	76^ —
617 75	61875
2621-	2832 -
665 50	566 5 3
283--	287 —
669 -	569-—
139 tO	i 140 —
11-36	11-40
19 08	1 19-11
2352	| Ž3T9
8406	5J412
i 117 7*	1790
96 30	9550
^63	2-54
i]    4 '*4	e—
Žitne		n Bucflmp-iii		ti,
	D-:c 9	marca (907		
	Tea —Sm			
"ženica ca	april	sa	50 *c K	7 50
n t>	oktober	• rt	RO . „	7*86
m	april	s	DO w »	678
Coruza	Tsiaj		50 „ »	621
t» rt	julu	• »	50 . „	635
□ve?	»pri*	r	50	7 56
				
	Nespremenjeno			
Lili i
se oddajo v Prešernovih ulicah št. 7. 83>-i
Vprašanja   Da   hišnega lastnika
Adolfa Pcrlesa.
Black diamantne pile
fim St-ernna-snmesnd 834—1
G. čl H. Barneff Go. v Ftiadelf iji.
Heprekosljive kakovosti. Usodne cene.
-Prodaja iih samo:-
RIHARD ARHS
v Remscheldu na Nemškem.
Kosilgnžrasse.
Veliko
kmstsko posestvo
s lastoim lovom ▼ Stranfah, sodni okraj Sevnica, obstoječe Is taiio s gospodarskim poalop|OM| Is 5 oralov »liv, 17 oralov travnikov! vrtov In pašnikov, cei 103 oralo gozda, kakor tndi s v občini Se dna letečim vinogradom so proda Is prosto roko pod |ako ugodnimi pogoji.   —  Kupna   cona snaaa
Natančnejša pojasnila daje
kranilnica v
814—1
Učenec
primerno iz« bralen, dobre rodtiioe, so tako} Oproimo v trg»*ioo % mržiDim
oiegom S, Pretnar na Blodni 83* i
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in
posojilni konsorciji uradniškega društva dajo
po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so
izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno  centralno vodstvo
uradniškega druStvana Dunaju, W i p p 1 i n g e r s t r a s s e 25. 31 —18
Mfftrcjitiar Issurjeaaat
w n       n n n
šivilja
in   učenka   v modnem   aalonn EIIZO
Hitzl - Hnber , Francovo nabrežje čtev. L 84i i
star 20 let, vešč slovenskega, nemškega, hrvaškega in ogrskega jcs.ka, izočen špecerijske, manufakturna, modne in galanterijske stroke, želi v teku 6 tednov aH še poprej službo premenltL — Naslov pove apravnifitvo nSlov. Naroda.* 84 S— 1
Za takojšnji nastop iftče
kleparstega pomočnika
im polila
in
843
vajenca
manufaktura za domačo orodje v Višnji gori na Dolenjskem.
833
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od nedelje 10. marca do vštete sobote 16. marca 1907 :
Zaijijj Sicilija.
Društuo hiHnlh posestnika
----v Ljubljani zz=z
sklicuje
na da& 13 marca 1907 oo polDOsmlh zvečer v hotelu „DHI0N"
shod !]ubl]ansklh hišnih posestnikov.
1. Razgovor o postopanju prizadetih hisuih posestnikov za isvriitev enoglasnega deželnozborskega sklepa z dne 20. novenubra 1905, da so oue hiše, katere so vsled potresnega zakona leta 1895, 1900, 1905 proste državnega hišuo-najemuinskega davka 18 oz. 25 let, tndi za isto dobo proste deželnih doklad.
2 Slučajnosti.
V Ljubljani, 9. marca 1907.
Odbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani.
Vstop je dovoljen vsakemu ljubljanskemu hišnemu posestniku.    838 -1
15
nSlSe^lP Hft ni«»rf«Jo Hkrbno v »rovati preci VNako iifNuuKU
ker se po tej Uhko rtaka tudi najmanji* rana razvije v selu budu, težko osdravljiTU rano. Ze 40 let se je izkazalo mečilno vlačuo mašilo, tako imenovano |iraško domačr maailu kot sa-
ueshivo uredatvu za obvezo. Tu obvaruje rane, olajšuje vnetja ln bolečine, hladi ui pospešuje saceljenje.
ary Raz|»*»HllJ» »e rtak dnn. TtUl
1 cela pušica 70 v, l/i pušice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po posti se pošiljajo 4 pušice, proti predplačilu 7 K lo pušic poštnine prosto na T«ako postajo »vstru-ograke monarhije.
Vni delt entl>isla»» Imalo »akotilto de-peeowuM  tarutveiio imhimUo
mm—^   C-lakvnsk znloar« ——
B FRA6NER, c. kr. dvomi dcbavifslj
leltitriiat 99prl frnrm orlu44 b Param fjjst      3353 13
Mali strana, ogel Nerudove ulice 203
nec
postenrh starftev SO SprOfHIO v U"povici   Diarinfaktnme^a   >u Sprccrij^kfgs
blag* rrano Iglitsok v Ptuju.
nt 2
Gospodje in dame!
Velikansko skrivno sredtvo in pojasnilo st
obuditev 1 j a b © ■ n i pri obeta spol b raipo-šilja diskretno za 3 K v znamkah pod naslovom
„Sreća 1907M peste restan te LJablisns.
Fopolooms neškodljivo, u s p« h tako) brez
dvoma. Na tisoče zahvalnih pisem.   776 b
V BndOlfOvem poleg rotoia, opravljeno popoluotna za špecerijsko tre<»vino,
proda Ena Topoiii v BibnlcL
826-t
Zanesljiv in soliden
mlad moz
tiče Službe  kot  raznaftalec  v kaki kLJ:garni, tiskarni ali tudi v kaki trgo vidi kot sluga. 781—3
Šivilja i.i učenka
T. VVessel 795_2
Uolfove ulice St. 1, 1. nadstr.
Komptoirist
češkega, slov. m Dem^k jezika zmožen, s l1    letno prakso, iftče službe.
PoĐudbe pod ,Bodočnost St. 3191
na upravn. „Slov. Naroda".        7t>3—3
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Koleno v Celju.
647- 6
Zakupnik se Išče za
hotel „Crootid"
v Vrbovskem na Hrvaškem. 77 s 3
Več pove lesna manufaktura Vr-
bovsbo d. dr. v Vrbovskem.
za stavbno delo sprejme takoj
Leopold Lebar
kleparski mojster na Bledu Gorenj.
Za mesarstvo dobro situiranega bonsumnega društva se ište
strogo reelen
zakupnik
bolj odraatel, samec ali pa oženjen in brez otrok. Nastop 8. aprila 1907.
Zakupni pogoji se zvedo pri premogovniškem kons društvu v Kočevju. 810—1
9 najem!
kisa
z gostilno in t govino
oboje dobro uspevajoče, blizu železniške postaje v Istri se radi rodbinskih razmer
iz-
daje v najem
Naslov  pove  upravništvo *Slov. Naroda". 845 1
Jako zmožna tvornica po-made in creme za čevlje v Trstu ISče za tukajšnje mesto pri zadevnih odjemalcih dobro uvedenega
zastopniku.
Ponudbe na VlttOliO Pippau V Trstu. 816—1
i m m
86
K2Q
314361
80
554765
Posojila! Predujmi! Krediti!
Veliki in majhni sueski po najugodnejših pogojih! Dolgoletna vračila, imerne obresti, nič stroškov naprej, hitra reftitev Posebno ugodno sa vse uradnike, častnike, stanovske osebe itd. Najvišji zneski na dedsčiae, užitke, legate, de-nosite! Natančna vprašanja pod „Sekretar* odpošilja  anončna  ekspedicija  M. Dokes Nachf.
na Dunaju I/l. 725-8
TrgovsEi pomočnik
in
U. cS G a~lL *3 O
is dobre rodovioe in 8 primerno izobrazbo se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom Ivan Modic
▼ Novi vasi pri Rakeku.      82»- 2
in zelenjavo
razpošilja  po povzetja Josip DolČlĆ
V  Trstu, Via della ^or^cnte stev. 7.
Telefon St  1465. 816—1
Uradno d.o7r:?15eiia Zq 15 let obstojeCa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj In služe.
G. PLOX
Gosposke ulice št 6 820
prlperora In namceea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
Kf* I *uhi}»no In drurofl, zlasti kuharice,  hišne, bone, gostilniško in
trgovsko osebje itd. Itd. Y#"j*«ii4%  ist   ^«»5»ko,   iti»ino Hitra poHtreibu r.,\ **.
Zunar.iim dopisom je orilnžitt znamko za na&rovor.
»* >    -|-» ...    r„ .    m    i„, ,J%    ri,    „. ,    r «1»
gre gfg ffftggfi? gte sfy ste ftesm in&smšntemm
Zenitna
, ponudba.
Mpi srednje starosti, samec, 3 2C00 kronami denarja, tOOO kronami letnih stalnih dohodkov in še postransko službo, se jeli poročiti s pošteno Slovenko, dekletom ali vdovo brez otrok v Starosti 35—40 let in 3 nekoliko dote. 836-1
Pisma naj se pošiljajo pod „Morski val št. 99" poste restante, glavna pošta v Jrstu.
v
Pozor!
v v
na Sv. Petra cesti št. 47
se sprejemajo abonenti na
kosilo in večerjo.
Prostori za društva, klube, shode in veselice so  vedno  na razpolago.
Mnogobrojnega obiska prosi
785—2
s papirnim in galanterijskim blagom
J. TONI
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 31
priporoča 837—1
svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovfijalnega In barvastega papirja ter kuvert razne oblike in velikosti.  Trgovske knjige in
vse šolske potrebščine. Albumi za slike in razglednice ter poeziie. Denarnice« listnice
in ročne torbice.
LfcliHo izbira
velikonoč. inumet. razglednic.
25 kr. specialna zaloga blaga
ns debelo priporoča aa|lepee trn aa|ae>i pripravne predmete sa srsproelalalce. Ugodna prilik* ma ao?« trgove«.
IVI A AT O 6L ANGZ Dana] I; Flelsclunarkt Z.
Pozor starši!
Dijaški dom
v Ljubljani s šolskim letom 1907/8.
Podatki pod naslovom „Konvikt11 poste restante v Ljubljani.
44 . 10
izdelane peste(j
e
iz rdečega posteljnega inleta! Prav      dobro     napol neno Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 K 12—, K lf     in K 18'— 2 metra dolga,
140 cm Široka* K 14*—, K 16*—, K 18- , K "IV—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3.—, K 3*50 in (JK 4 -, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4^0 in K 5'—. Izdelujem
tndi po kakršnikoli dragi meri. R delni mo-
•droci iz dlake za 1 posteljo K 87*—, boljši K 33* . Pošilja se poštnine prosto po povzetja od K 10* naprej. Zamenja ali nazaj se vzame  proti  povrnitvi  poštnih stroškov.
Benedikt Sacnsel, Lob s 913* pri Plznju na Češkem.
Učenca
sa tapetniško obrt sprejme takol IVAM ĆE1NE, tspetuik. Donalska eesU it 18.
800 2
L;,,:' ■^■■^-■■*::^:v,.yi--- •
Popolna oprema
sa novoro|enćke otroško perilo
▼ zalogi za vsako starost priporoča inana trgovina s perilom
C J HAMANN
liJl'»LJ.4\.t.
Perilo lastnega izd-lka, 1H70 U«t4tnov'tma iS?4>.
Ha|Hnelie tateike   ™* *
hmeljeve sadike
zajamčeno   kaljive,   dobavlja   po naj nitjih cenah le od leta 1876 obstoječa fameJjska firma A. L. Stein V taten.
1 milijon triletnih, lepih, močnih in nepresajenih
arebul sit,
katere go zrantle na KraHti," ima "na prodaj po 4 K 50 vin. tisoč 7*7—z
Josip Dekleva
posestnik v Postojni St. 118 -^mnmmmmmmmmnmiH-
Zenitna ===== EEEEEEE ponudba.
Spretni akviziteri i
se sprejmejo
za življenski oddelek dobro vpeljane zavarovalne družbe proti stalni plači,
dijetam in proviziji v trajno službo. 712—3
Ponudbe pod „V. O. D." 1.907" na npravništvo „Slov. Naroda".
Jfatera neomojena ienskaM tudi 3 otrokom, ali vdeva 3 otrokom 3 nekaj dote. stara do 35 let se šel t se3naniti s samostojnim mladeničem, gostilničarjem in posestnikom v b lij ini Trsta. JLeoa prihođnjost. \s\\ g
Ponudbe ooste restante „Pri-moreč 76' Općina pri Jrstu do 16  marca t. 1.
za fino veliko delo se sprejmejo pri tvrdki M. Kune, LJubljana. 8
ae takol odda.
PojaADila 8« dsjo v gostilni itprft Buru" Sp. Štaka 205. no—i
OVES
1 [Semenski »Vlllkomin"
se dobi od 1C0 kg dalje po 26 kroi proato Ljubljana.   Trgovei  dobe zui žane cene.
M Lavrenčič m€ Šiška pri Ljubljani.
livom i ji ve
618—1
Om. kr. avstrijeke eVSavne železnic*.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven os" sne 1 Odao* Is LJubljane Ins. saki
■!-*o ljutra) Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. dri. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Topiice, Kočevje.
fs-30 o<-e »p ;dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Saicburg, Inomost, Bregenc.
»*os popoidrto Osebni v!ak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
a 00 popoid «e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
f*08 i.ečcr Osebni vlak v masti: Nov« mesto, Kočevje.
7 36 zvedor. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
fO*23 pon«6i. Oaefcei vlak v smeri: Jesenice, Gorica c kr. drž. žtl., Trst c. kr. drž. žal., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dobo* v Lgubl.ano \ul. i«L:
7-09 zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. S-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Unca
oktobra 1906. leta. IMS predpoISno.   Osebni vlak ts
c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca,
Prage, Dunaja zahodni kolodvor, a-32 popoldne   Osebni vlak is
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*30 popoldne.  Osebni vlak iz Selctaia
Celovca, Inomosta, Monakovsga, Beljaka
Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trata c. kr. ari. 1 S-3B z*, čer. Osebni vlak iz StraJto-Teetft*
Novega mesta, Kočevja. «48 iveder. Osebni vlak iz Prage, Unca
Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbila
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. let n 34 ponoOl.   Osebni vlak iz Postanci
Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c kr. d. I Odhod ts LJubliane dr*. keleaVeri 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*OB popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zv«6er. Mešani vlak v Kamnik. to 40 ponoči Mešani vlak v Kamnik
v oktobru in le ob nedeljah m »obod v sjjabljaae ara, 6 4» zjutraj. Mešani vlak Is IO-ee p-edpoidne. Mešani vlak iz eio iv«6er. Mešani vlak iz Kamnika, o-se ponoAl. Mešani vlak iz Kamnika.
v olrtobru in le ob nedeljah in pi (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskeia dasta.)
I*«-
tfenorne zaostanke
more opomiujevalni   oddelek  dn&tr* „Kredit
reform"
Izterjati,
Racionalno opominjanje.   Denarni aspeb zvese lanskega leta čez 9 njilijonov kron. Zahtevajte brezplačni prospekt št. 19.
Hov vesetoMlskl creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razko&en ntas. Rabi 80 s a m o zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3-— in K 5'—, poštnina 70 b.
Prodaja in razpošilja gospa Katne Menzel na Dunaju, ZVIII, Schulgasse 3, L nadstr. 11. 6ss—a
Znamke vseh dežela se sprejemajo.
Kranjsko društvo za varstvo lova
vabi vse one gozdne in lovske varstvene organe ki so si v teka 1.1906
pridobili posebnih zaslug za varstvo lova in za povzdigo lovsk h razmer, da vložijo svoje prošnje za odlikovanje in pohvalo, ki se podeljujeta ed društvi po §-u 1, točke d in f dr. pravil,
do 15. aprila t. I.
pri odboru kranjskega društva za varstvo lova v Ljubljani.
Take prisoje  mora  prosilcev  predstojnik overiti in  morajo obsegati kratek in jasen opis zaslug. 8 6-1
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
C. kr. ravnateljsko državnih železnic v Trsta.
V
a Jm
rm pri v. tovarna %a
Trboveljske premogokopne družbe v Trtaovljaii
priporoča svoj pripoznano izvrsten s*o»»tlw wa d m efiaa< mt v vedno jednakocerni. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-đpise glede tiskovne in odporne trdote daleč nadltrlljujočl dobroti, kakor
tndi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih orade v in naje. ovito i 3ih tvrdk ao na razpolago.
Centralni, urad: M49 2b
Dunaj, I.. Blagimi.iaiasta?« sse 8.
linTfi ii iim ii ii Miia^aasawaaasi
Dobra l^til^arieei
Obf>eza na 676 straneh več Dej?o 1300 re-
je izšla ___ je izšla
y založništvu Lm Scteninerja t Ljiliaoi.
Dobiva ae aamo vezana; cena T 6 K, po posti 6 K 55 b.
ceptov sa pripravljanje najoknsoejaih jedi do-mace in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov-njadkega stališča, literarna krit,k • za adi l^pegs. lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
M 10
Gostilno ,pri Buru1.
Vs ko nedeljo in praznik
v postu
63il--t'
KONCERT.
s ^^^^
Godba   gasilnega društva
iz Vižmarje > [fl£
Zočeteklob treh pop.   i Vstop prost.
Kras aaJsaass^saSsapa laaSHaaafai pod taka ■(odniml powo)i, ko aohena druga zavarovalol«a Zlasti j« ogosa« zavarovanje   na   Soaivstto  Ia  ssatt s
manjA*>o*n»i ao TplavttM.
ima po preteku poiia pravico do dividend«
lat
„SLAVIJA"
-  m  -  •  viajimno iivirovilna banka v Frsgi.   -  -   - -Res. fondi: 34,788.837*76 K. »zplsčsne odikodnlne in kapitsllje 87,176.383-76 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države a It«»«I «la ♦ ais m i* s«aa »»odi as aprat«.
Vsa pofjtaaila Saji'
zastop v lilubllani, ^i§ar iiMarno so v isstnsi bancaej sisi
»aan»«»m»aa lao   »afc./v«   a»S>«»v« s3L
aavarajo psatopta ta aro polarnim ikaSarn po aajnisja. dkods soataj« takoj ta Ušiva   aojDoVii slaooa,
DovojpaJ« pudpaaa »
Delniška družba združenih;:pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon it. 163.
irlporo«a avolss =
Telefon at. 163.
iztorno pivo v sodcih in v steklenicah.
ffSgr   Zaloga v Spodnji Siftki.  — Telefon štev. 187. ~S£Q
1606- 6i
99
91
, gospodje In gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ie več nego 30 let, te mi je posrećilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju -  RAP1LOR it S. Povzroča da postanejo l*si* dolgi in
gosti, odstraniš praha! in vsako kotno bolsson as glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka drus na Imam premnogo zahval nic in pri-znalnic  Stane  poštnine proste  na  vsako   pošto  lOBCSk 3 K 00 k, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
66S 9 PETER JURIŠIĆ
lekarnar * pakracu štev. 66 * Slavoniji.
posredovalnica ,^iustfia'
od s. kr. namestnisrva koncesijonlrani informacijski in inkasni zavod.
Centrala na Dunaju, I., Renng. 6, lilijalka ¥ Draidanah, Wailstr. 9.
Poizvedbe vseh vrst. Inkaso dvomljivih terjatev  Prospekti zastonj in franko
IMfiVTi UVf>ciha m Posameuii vprašalni blanketi po niskih enotnih f^vv<a   m vcui/ai cenah po vseh c. kr. tabačnth trafikah, 7
II 729-1
Je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobiva se povsod.
t rvamkah. Za to dobite 3 velenoe higienie^*' vzorce, 6 vz >rcev 90 kr., 12 'vzorcev 1 rrtd 70 kr , tz rzorcev 3 gld 40 kr. ooleg najnovejšega ilustrovanega ceaovnika
in navodilo  za u.orabo   rancosk h in ameriških gumastih  predmetov, tucat od 4c» kr. naprej. V zalogi SO VSe kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. Najcenejše in direktuo     ku.i le pismeno naročilo. Diskretaa poSiljatev.
E. AUER, zaloga tovarniških gumastih predmetov. Dunaj, IX./f>, Nnsadorferstnsse 8—10
657
.;-r
i
rtajcencfčt* to ž nju t Ameriko*
3
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna
za
Ameriko
9 1
9
j v £j ubijani, Kolodvorske ulice štev. 41. j
1
jVaJceiirj-aa v«ži«Jt» v Ameriko«
JA ftAŽLls SVOJ t: ĆlŽME SA
«•^06 U
<_:0 DAM POVODI ^Q HODATI 6E2 g=| DA SUM.
laj     ,       . {- ■. :j
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoie tovariše o vspehu
uepremočljive masti za usnje
h V. .c
Stava zdooa -a m a
FR. SŽANTNER
Ijubliana, jelien&urg. ul. 4.
7
«18-27 Prospekte prgilja
Laborpt. pn. KHtiany i uSMu ■ HrcaSRem
Laborai. Eubanyi v Sisku,
Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepreraočljivo mazilo za asnje, kar jih poznam. Kaznilo Morgan
lovski pisatelj (častni predn. r kluba lovcev" na Dunaju).
Ilijfrtja lahfi aaniilb a naJfiasSIh
otroških vozičkov
In navadno do najftnojio
žime.
I. Pakič
J. KEBER
trgovina z manufakturnim | In perllnim blagom
----v I_^jut>iju.oi =
na Starem trgu št. 9
priporoča
I vence in šopke
za neveste
ter
nagrobne vencef I po Izredno nizkih cenah. I
Potrebščine za krojače in šivilje.
it^JsSOssusaus;
G. CAOEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poteg Urbaflčtvt manufakturne tnjovlM
priporoča 10
klobuke
xx:
ice, razno mm peri, tate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne* Postrežem točno.
Houii trgovina
s suknenim, plat-^^j^Vnenlmlnmanu-fŽŽ7^\faKturnlm
blagom
„unoua
icf u LluhUanT
•STma^^ts^sB's/^aas Ttr»§j*£ CnotraEijaam       ca £ Edini lastnik Mr. Ph. M. Mardetschlager, kemik i o diplom, lekarnar.
se priporoča        izdelovanje in  silno natančno ekspedicijo vseh, torei tnei homeopatirnih
recepto v nalogi ima vedno vsh tuzemske lu Inozemske specialltete, rudninske vode, kosmetižke In redil ne izdelke, zdravilni konjak In vina, hlgijeniske lu kirurgiške pomočke za strežbo bolnikov, gumaste predmete, izdeluj*- vse obveze oai ikovokfsle vode in eksigen za inhailranje. Ravnotam je tudi kon-cesionirana prodata Strupa, izmed 'a-tnih izdelkov fapeeiaHtef) posebno poudarjam lAde«    e „Aa^A.i6 kot izborno učinkujoče in priljubljeno in Bicer:
Zo lepo in čisto polt (kožo) in telo:
Q3  rve<Hc«-   milo   po 70 h, 6 kosov 4 K.
<r»2«2**r* imaaten) po 1 K, 6 kosov 5 K.
*-^iaIa*Incrraiss po 1 K, 6 kosov 5 K.
<*ir-iNiSB*MfU'n  voda (za umivanje;  po  1 K.
^>a«
da da da
Za rast las, njih ohranitev ter proti izpadanju in luskinam:
isosnsaslts po 1 K, 6 koso? 5 K.
Za ohranitev in najbolj, čiičenje zob in ust (dobrodii sapo)!:
da
po 60 h, 6 kosov H K.
Ti izdelki so oblastv*uo varovani. Razpošilja sc po povietja ali denar naprej. m Pazite na me f)OrlOVSM lekarnica (ćrez 300 let stara).   Vse prejioje udobnosti obdrže veljavo. M
lOlS]
i BS €7
po 1 K, 6 kosov & K.
809—1
LJubljana
Stari tri itev. i.
Vzorci na zahtevanle!
trgovec z zlatnino In arebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
m fCostvom trg* it* 17
priporoča svojo veliko zalogo pre»HzlJ-sklh ssr is prvih tovarn, bndlllt, mrnHklh, naslon*«**Ih in ssr sses nihalo, nrlIJM«ii«»%. sUtnlnr in arebrnlne. Namizna oprava la lslliajakv>aa srebra.
Lastna delavnica za popravila In vaa nova dela.
Pozor gospodjelln mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem le več neeo 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše  sredstvo SS raat brk« brado lB
las, prod IsMelaala brk tat las in to je RAPILOa si. t. On deluje, da lasfs la brka poitans|o gosti In dolgi, od-stranjnls prkllal la vsako drago kotao bolsson glave.
Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo pricnalnic in zahvalni«'. Stane franko na vsako pošto 1 lonCak 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom      I 4t66 18
PETER. JURIŠIČ
v Pakracu itev. 66 v Slavonl]!.
Jubilej ska loterija za ogrev. sobe.
1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000.
Prvi trifo glavni dobitki E 30.000, 5000, 1000 se bodo na dobiteljevo željo, odbivši 104/0 in zakoniti dobitni davek, izplačali v gotovini.
Srečke po 1 K po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni
na Dunaju I., Spiegelgasse 15. 237— •
Restavracija »Drenikov vrh".
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo
PF* „Drenikov vrh". *09*%
Točila bodem samo pristna vina najboljše kakovosti, kakor Hroesseljeesna« »/. do»e pesi, rrl'oi*kat in plso iz pivovarne bratov „konlfr^.   Potrudila se bodeni cenjenim gostom postreči z izborno Itavt*, rajem, čokolado ter z nsrzlitnl Jedili.
Na obilen poset vabi vljudno 8Ž8—1
Nežika Kukman,
gostimičarka
Slavnemu občinstva, p. n. poHtilniČarjem, trgovcem in drngim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu najviše odlikovanih
n n n n
, 2 s 2—
n   S —
„ 36 » 2-—
kakor: gniat (sanke) k la praSk«...........kg a K I 80
salame ii gnjati, krakovske..........
braošviške »alarne..... ........
hreLOvke (frankohrod«*ke) 12 kosov.......
eervelatne kloba^ice 26 kos jv..........
fine kranjske klobase, velike 1 ko*........
fine kranjske kloVase, male, 12 kosov.......
Razpošiljam pe posti in po železnici na drobno in na debelo po povzetlu v^e po najnižjih cenah. Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamci. Pnčakmjoč mnogobrojnih naročil, beležim z velespoštovanjem
Franc Golob,
me.^ar in Drekaievafec 810-1 v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
j        IV£sa?s^£s jrsilo. f§         Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da bodem sobno slikmtvi la pleskarstva	M	
		
I     pod tvrdko Ivan Terdan 1 vodila tudi za naprej v istem obsega ter z isto toč-I nostjo in vestnostjo,  kskor moj premianli soprog ter s prosim vse dosedanje naročnike, kakor tudi občinstvo i sploh, da mi ohrani svojo naklonjenost tudi v bodoče. Za mnogobrojna naroČila se priporoča i 823-1                     Ana Terdan.		
		
Razpis dražbe.
Radi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Spodnji Idriji
se bode vršila v nedeljo, dne 17. marca t. 1. v občinski pisarni v Spodnji Idriji
zmanlšeuolna dražba
in sicer ob 11. ari dopoldne. 766—S Ponndbe se lahko stavijo za skapno ali za posamezna dels. Proračun stavbnih del znaša:
1. zidarsko delo........ K 16178 —
2. tesarsko in krovsko delo     ... K   4757 79
3. kamnoseiko delo...... K 171402
4. kleparsko delo....... K     750 91
5. muarsko delo....... K   1733 —
6. ključavničarsko delo..... K   3167 12
7. pleskarsko delo....... K 439*12
8. slikarsko delo....... K       90 49
9. steklarsko delo....... K     371 55
10. pečarako delo .......K     498 —
11. Šolska oprava........K   1500*—
Sknpaj   .   .   .   K 31200*—.
Dotične načrte, stroškovnik in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda V uradnih urah pri kraj. Šolsktm svetu v Spodnji Ilriji.
Krajni Šolski svet oziroma stavbni odbor si pridržuje pravico, oddati sknpno ali posamezna dela brez ozira na visočino ponudbe.
Krajni Šolski svet v Spodnji Jdriji,
dne 3. marca 1907.
$ajec, predsednik.
Y6
SVETOVNOSLAVNI
898-7
RNET-BRaNCa
tvrdke FRATELLI BRAN CA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrplj va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Prva domača slovenska pivovarna g. auer-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 4(mM  številka teieiona ga
marčno pivo v sodcih In steklenicah.
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu obcinsta in spoštovanim gostilni carjem svoje izborno
Cisoretni papir In cigaretne stročnice
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda'1 v Ljubljani.
vm
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber
LJubljana Dunajska cesta IZ
Nikel. cil. rem. ura   2*65 gl.
Srebrna cil. rem. ura 385 gl. 14 kar. zlata ura 22 gl. Srebrna damska ura 4-50 gl. 14 kar. zlata ara 12 gl,
/.uhtrro;tr v^'ihi najtv trj*i crr*ifc.
232—8
JOSIP ROJINA
krojaška tvrdka in zavod za izdelovanje raznih uniform
u Ljubljani, šelenbursove ulice št. S
nasproti c. kr. glavne peste
prlporora
elegantne rbleke po najnovejšem angl. pri-krojevalnem sistemu „Prem;r", Izborno izdelane, specafno po najnovejši modi.
V kratkem Vam bo zameniti težko zimako obleko z lažjo. Napravite pri meni prvi poizkus, ki naj Vas prepriča o moji soiidni postrežbi po zmerni ceni.
Uniforme vseh vrst se iz pristnobarv-nega sukna dobavljajo izvršene brezhibno. Dežni plašči in pelerine iz impregniranoga lodna so vedno v zalogi. 659—5
SVOJI    iri    HVUjllU I Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba
ni edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CR0ATIA'
pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
lata zavaruje na Štajerskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino    In   pridelke   proti   ognju po
najnižjih oenah.  2009 41 Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krstih štajerske in Koroške.
Za Kranjske sprejema vsa zavarovanja io iSee potnikov in posredovalcev  pod ugod
nimi pogoji«
CR" Z IE"^Q3A:sdo|se v Ljubljani
>
o
a
£3
a >
5
S
OB
I
4.
Ji 4
« s
m #
X
9
Si
NajnovejSa, ravnokar izišla pesniška knjiga ASkerčeva!
Novost 1907!
A. Aškerc: ..Junaki".
Junaki obsegajo 4 epske pesnitve, zajete iz slovenske zgodovine. I. „Knez Volkon** nam  kaže  nad vse  zanimiv prizor, ko so koroški kmetje podel evali vladarsko oblast svojemu knezu. IL „Knez Ljudevit" je bil tisti junak, ki je zadnji skušal osvoboditi Slovence in Hrvate izpod nemškega jarma.
III. „Štefan Roposa" je bil najpogumnejšl branitelj Murskega polja, ko so ga
napadali divji ogrski razbojniki Kruci.
IV. V .Kralju Matjažu" je združil avtor odlomke narodnih pesmi o narodnem
junaku „Matjažu" v celoto in tako ustvaril na podlagi narodne pravljice novo epsko pesnitev v popolnoma narodnem duhu.
Aškerčevi >rJunaki" morajo zanimati vsakega Slovenca in stanejo'broš. 3 K,
eleg. vez 4 K 50 v, po pošti 20 v več.
Založništvo L. SCHWENTNER v Ljubljani
58 —16
mm*
ay-jedilna mast
najboljša za
pečenje, pražerje in kuhanje.
Delavnice živil CERES razpisujejo konkurenco za kuharske recepte v skupni ceni 15.000 kron.
Natančnejši pogoji se dobe pri  vsakem boljšem tr- ? govcu brezplačno.
Zaloge skoro v vseh lekarnicali!
Herbabnvjev podfosforokisli
opneno železnoti sirup.
Že 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek.   Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi
in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj
Pristen samo s spodnjo varstveno znamko.
<(S[_5chU7Z-mahkf:
Si
Herbabnvjev
Pred pinaridbdni se svari.
m
Sarsaparilla sirup.
Že 32 let uveden in vrlo preizkušen.   Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja
zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri Priporoi-ijivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. 814 - 1
m "a"? raSSaSe: O r. H e 11 m an n a lekamlca „zur B a r m h e r z i g k e i t"
na Dunaju, VII1 Kaiserstr. 73—75.
Zaloge pri gg lekarnarjih
M^f maSsI I
M   Mam IVo
F. P. VIDIC & Komp. ljubi;      - -< * ^
opekarna In tovarna pe6l, ponudijo vsako poljubno množino
patentiranih
zarezanih stres
v
(Stran$falzzfe$el)
„Sistem MARZOLA"
Sprejmejo se zastopniki.
„Sistem MARZOLA"
Barve: «) rdeči naravno žgani, ?>) črno impregnirani. BmW   Najllčnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje.
V s;, k i strešnik se zamore na late pribiti ali pa Z tico privezati, kar je gotovo velike vaŽDOsti
za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. 106—3
Vzorce in prospekte pošljemo na teljo prezplačno.
Takojšnja iti najzanesljivejša postrežba.
.A—jk
Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik   EsHto PustoslemSek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1'
61