PeStrrna plačana v gotovini
Maribor, ponedeljek 18 marca 1935
Siev. 64
Leto IX (XVI.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
OreamStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Talalon uradnlitva 3440, upravo 2445 Izhaja razan nedelja la prašnikov vsak dan ob 10. url / Volja masoino projoman v upravi ali po polti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din / Oplaši po eenlku / Oglasa •prejem« tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani i Peltnl čekovni račun U. 11.406
„«JUTRA”
Optimizem finančnikov
Na 15. rednem občnem zboru delničarjev Narodne banke, ki se je vršil te dni, je bilo predloženo poročilo, ki poleg domačih stvari bančinega poslovanja obravnava obširno tudi mnoga svetovna gospodarsko- in f i n a n č n o-polit i čn a vprašanja, seveda vse kolikor toliko v zvezi z gospodarskimi in finančnimi problemi Jugoslavije. Refren teli izvajanj izvene-vu v zelo optimističen akord tako glede nadaljnjega razvoja splošnih svetovnih gospodarskih prilik, kakor tudi glede razvoja prilik v naši državi sami. Nedvomno je. da so na tem poročilu sodelovali odlični naši gospodarski in finančni strokovnjaki, ki poznajo dodobra naše in splošne svetovne razmere, zato nimamo povoda, dvomiti na njihovem optimizmu.
Da slišimo, kaj nam povedo! Predvsem podčrtavajo dejstvo, da živimo v dobi velikih političnih in gospodarskih sprememb. Vedno jasneje se odraža, da danes država ni več samo politično telo, ampak tudi pomemben cinitelj za gospodarsko življenje naroda. Poleg dejstva, da so nekatere države v preteklem letu še bolj ostro podčrtale svojo osamosvojo v gospodarsko-trgovskem pogledu, je bilo skoro v vseh, zlasti evropskih državah, v ospredju valutno vprašanje. Močno je lani stopila v ospredje nujna potreba reorganizacije kreditov za obnovo gospodarskega življenja ter izboljšanja zadevnih pogojev. Naša zunanja trgovina se je v 1. 1934 povečala napram prejšnjemu za 19.03%, vendar pa še vedno tvori samo 51.35% povprečne vrednosti naše zunanje trgovine v letih 1928 do 19.30. Naša trgovinska bilanca je bila aktivna za 304,905.000 Din, vendar se je aktivnost zmanjšala napram 1. 1933 za 190,424.000 Din. Donos naše celokupne žetve se je zviša! napram 1. 193B za 9%. dasi je pridelek pšenice bil manjši. Železniški blagovni promet se je zvišal za
1.7%, pomorski promet za 5.8%, tudi rečni promet se je povečal.
Nezaposclnost pada. Povprečno meseč '3 število brezposelnih v celi drž... i je v I. 1934 bilo 15.647 napram 15.997 v
1.	1933. Tudi rezultati glede števila obvezno zavarovanih delavcev v obeh zadnjih letih vodijo do istega zaključka. Število konkurzov je padlo od 271 na 237. Značilno za razvoj gospodarskega življenja je znižanje obrestne mere: eskontna %-na mera Narodne banke je bila znižana 9. febr. 193' od 7%% na 7%, 16 iul. 1934 od 7% na 6%%, lotnbardna pa brvič od 9% na 8%, drugič od 8% na ?J4%. Z uredbo o maksimiranju obrestne 'nere z dne 15. avg. 1934 se je tudi splošno znižala obrestna mera, ki se je koncem leta za menice gibala med 9 do 11%. Denarni promet in tudi promet hranilnih Vlog se dviga. Pri Poštni hranilnici je znašal promet čekovnih računov v 1- 1934 Din 62,399,886.000 napram Din ®h,986,581.000 v 1. 1933. Stanje hranilnih vlog v celi državi je od 1. jan. 1934 do 1. -’Cn. t. 1. naraslo za 106 mil. Din na 9.780 bilijonov Din. Lansko leto je izza 1. 1931 bfVo, v katerem svota hranilnih vlog ni 'bclla. Dviganje vlog iz denarnih zavodov se je ustavilo.
Dohodki države so narasli, svota platnih neposrednih davkov se je zvišala, 'bcasli so tudi posredni davki in carine, oročilo Narodne banke podčrtava, da je "znak izvestnega izboljšanja gospodarjih razmer v državi. Dejstvo, da so v 1. 934 bili stalno naraščanju tečaš držav "ih obveznic v državi in tudi njih nakup Je naraščal: pvvprečni letni indeks (1926 ^ 100%) 7%-nega investicijskega poso-
Mm razbili mirovno pogodbo
Uvedba splošne vojaške obveznosti in svobodne oborožitve - Ogromen vtis povsod — Preventivna vojna proti Nemčiji nemogoča — Za
druga sredstva manjka moralna opora
BERLIN, 18. marca. Vsa zadnja leta je dalo v ospredju vsega zanimanja evropske diplomacije vprašanje razorožitve in nemške vojaške enakopravnosti. Sklicevale so se konference, ki so se vlekle v neskončnost, ne da bi bile rodile pozitiv, rezultatov. Predlagali so se razni pakti, snovali so se varnostni sistemi, nad vsem pa je stal temni problem: Nemčija. Pričakovalo se je, da bo ta problem rešen v di rektnih pogajanjih med Berlinom in Parizom, ali pa Berlinom in Londonom in zadnje upanje se je upiralo še na obisk angleških državnikov sira Simona in lorda Edena v Berlinu. Izgleda pa, da se je Nem čija naveličala brezuspešnih pogajanj in je izkoristila sedanji položaj za to, da sama razbije vojaške klavzule versailleske mirovne pogodbe in si sama da zahtevano enakopravnost.
V petek zvečer je imela nemška vlada pod Hitlerjevim predsedstvom sejo, na kateri je napravila nagel in kratek sklep, ki je uplival kakor razpok bombe na vso Evropo in ves svet. Nemška vlada je skle nila, da se od dneva sklepa dalje uvede v Nemčiji zopet splošna vojaška dolžnost vseh moških državljanov od 21 leta starosti dalje. Nova nemška vojska bo imela 12 armadnih zborov s 36 divizijami. —• Sklep vlade je bil takoj razglašen zastopnikom tiska, nato pa sporočen tudi diplomatskim zastopnikom. Obenem je bil iz-
dan proglas na nemški narod, v katerem sporoča vlada svoj sklep o zopetni uvedbi splošne vojaške obveznosti. Proglas opozarja na zaupanje, ki ga je imela Nemčija leta 1913. v Wilsonove izjave in je zato prevzela tudi nase vsa težka poniževanja, pričakujoč, da bo s tem pripravila pot splošni razorožitvi in trajnemu miru. Ogromno je vse, kar je Nemčija pod to krinko razorožitve izgubila, da izpopolni obveznosti. Zaradi tega je imela popolno pravico zahtevati, da izpolnijo svoje obveznosti tudi drugi sopodpisniki versailleske mirovne pogodbe. Toda ti svojih dolžnosti niso izvršili in so s tem prisili Nemčijo, da stori to, kar se ji zdi potrebno in napravi konec nečastnemu in za Nemčijo nevarnemu položaju. Nemčija si hoče zavarovati svojo varnost in svojo čast. Vendar je Nemčija pripravljena sodelovati pri vseh nadaljnjih ukrepih, ki so potrebni za ohranitev miru. Predlagala je sosedom sklenitev nenapadalnih paktov in jih je nekaj tudi že sklenila. Tudi med Francijo in Nemčijo po vrnitvi Po-saarja ni več nobenih teritorijatnih sporov.
S tem je Hitler s svojo vlado kratkim potom razveljavil versalllesko mirovno pogodbo in postavil ves svet pred izvršeno dejstvo. Nemčija pripravlja ogromno armado, ki jo mrzlično oborožuje. Kar se je delalo doslej tajno, se bo delala od-
slej javno. Sklep nemške vlade je izzval seveda zlasti v Franciji, Angliji in Italiji, pa tudi v sovjetski Rusiji in drugod veliko presenečenje in vznemirjenje, vendar pa je gotovo, da proti temu nemškemu sklepu ni nobenega leka, razen vojaškega. Položaj pa je danes tak, da si nihče ne bo upal nastopiti proti Nemčiji s preventivno vojno, ker bi ta pomenila novo svetovno vojno, o kateri nihče ne ve, kako bi se končala. Verjetno je, da se bo po tem dogodku vsa svetovna politika preorientirala in so s tem propadli tudi vsi načrti raznih paktov, ki so se forsi-rali zadnje čase, zlasti s strani Pariza.
PARIZ, 18. marca. Posvetovanja med Parizom, Rimom in Londonom zaradi ko raka Nemčije se nadaljujejo. Po še nepotrjeni vesti forsira Francija skupno demaršo signatarnih držav v Berlinu, katere cilj naj bi bil doseči, da nemška vlada svoj sklep prekliče. Govori se tudi, da bo sklican še ta mesec k izrednemu zasedanju svet Društva narodov, je pa malo upanja, da bi se moglo kakorkoli pritisniti na Nemčijo. To bo še bolj nemogoče zaradi tega, ker tudi signatarne države niso izpolnile določb versailbske mirovne pogodbe, ki določajo razorožitev; zato manjka vsaka moralna podlaga za nastop proti Nemčiji. Treba se bo pač s tem sprijazniti
Zbsižanie Rima in Beograda
KOMENTARJI PARIŠKIH DIPLOMATOV IN LISTOV.
JEVTIČ POVABLJEN V RIM.
BOGOLJUB
PARIZ, 18. marca. Zbliževanje med Italijo in Jugoslavijo pozdravljajo tukaj vsi diplomati in vsi listi in pričakujejo, da bodo pomenila najnovejša prizadevanja Rima in Beograda naj-večji korak k ureditvi problemov Jadrana in Podonavja. To zbliževanje je naravna posledica zbližipija med Francijo in Italijo. Pogajanja za ureditev vseh vprašanj, ki obstojajo med Rimom in Beogradom, so se vodila že več časa in so sedaj že dovedla do takih uspehov, da je bilo mogoče spregovoriti javno o predstoječem pomir-jenju. Tu se naglaša, da bo dosežen sporazum najprej na gospodarskem, nato pa tudi na političnem področju. Zbliževanje pozdravljajo tudi drugod, zlasti v Angliji, kjer naglašajo, da bo
jugoslovansko - italijansko prijateljstvo najzanesljivejše jamstvo proti reviziji mirovnih pogodb, vrnitvi Habsburžanov in vsem drugim nevarnostim srednje Evrope. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister Jevtič je baje že dobil povabilo Mussolinija, naj pride v Rim, in se bo temu povabilu tudi odzval, najbrže meseca maja, po jugoslovanskih volitvah. Takrat bo tudi podpisan zadevni prijateljski pakt.
12.000 posaartkih emigrantov
PARIZ, 18. marca. Pariški listi poročajo, da se je izseljevanje iz Posaarja zaradi zmage Nemčije že zaključilo. V Francijo je pribežalo iz Posaarja vsega
jila iz 1 .1921 izkazuje povečanje od 63.3 na 92.8; za 2%%-no obveznico loterijske državne rente za vojno škodo od 72.4 na 104.6; za 4%-na obveznico za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni m Hercegovini iz 1. 1921 od 60.2 na 86.4. Po ročilo N. B. navaja te činjenice kot dokaz, da so se razmere na našem denarnem trgu popravile in da je na tem trgu mnogo likvidnih sredstev, ki Iščejo mesta. Tudi so poskočili tečaji obveznic naših inozemskih posojil. Indeks cen na debelo (1926 = 100) je nekoliko padel, v glavnem zaradi padca cen živine in deloma tudi industrijskih izdelkov. Povprečni indeks oen na debelo za 1. 1934 znaša 63.2 napram 64.4 v 1. 1933. Tečaj dinarja seje od julija naprej v tujini močno popravil in je ves čas do konca leta stal na 6.675
in 6.80 švic. fr. za 100 Din. Skok tečaja dinarja v inozemstvu smatra poročilo N. B. kot eden sigurnih znakov zaupanja tujine v naš narodni denar.
Tu r i z ein je v 1. 1934 pokazal močen napredek in že površen pregled izkazuje porast števila turistov v 1. 1904 (711.421 Jugoslovanov, 234.959 tujev,) napram letu 1933 (667.792, 216.654), ki so pustiii pri nas blizu ene milijarde dinarjev. Vse te činjenice smatra izvestje N. B. kot dokaz, da se je stanje našega gospodarstva popravilo, in da je upravičen optimizem glede nadaljnega izboljšavanja gospodarskih prilik. Naravno je to v mnogi meri odvisno tudi od razvoja gospodarskih razmer v svetu, zlasti v onih državah, s katerimi ima Jugoslavija močne trgovske in sploh poslovne zveze.
okoli 12.000 političnih emigrantov, enakemu številu pa je Francija odklonila dovoljenje za prihod, ker je prosilce smatrala za nezaželjene goste. Del emigrantov ostane začasno ali trajno v Franciji, ostali pa se sele ali so se že preselili drugam. Nekateri komunistični voditelji so bili pa tudi uradno pozvani, da zapnete Francijo.
Veit^zelos odide v Francijo?
LONDON, 18. marca. Angleški Usti mročajo iz Kaneje na Kreti, da so ob začetku venizelistične revolucije pripravljali Caldarisovi pristaši na Kreti atentat na Venizelosa, ki ga pa niso izvršili samo zaradi tega, ker je bil vodja vstašev dobro zastražen in niso imeli poguma riskirati svojih življenj. Po propadli revoluciji so sedaj zbrali vse Venizelosove slike in druge spomine nanj ter jih sežgali. Venizelos sam je dospel že na Rodos, odkoder bo odpotoval v Francijo.
ABESINSKI APEL NA D. N.
RIM, 18. marca. Abesinsko poslaništvo sporoča, da je abesinski cesar dokončno sklenil izročiti spor med Abesinijo in Italijo v rešitev Društvu narodov. Društvo narodov je bilo o tem tudi že uradno obveščeno.
JAPONCI ORGANIZIRAJO AZIJO.
TOKIO. 18. marca. Bivši japonski poslanik v Rimu, Mačušima, bo odpotoval po odredbi japonske vlade v posebni diplomatski misiji v Siam, Anam, Indijo, Iran, Avganistan, Irak in Turčijo. Namen potovanja je, spoznati politične razmere v omenjenih državah, v resnici pa gre za japonsko akcijo, ki naj na skupni podlagi organi--žira vso Azijo.
Dnevne vesti
Zmaga bolgarske pesmi
MOGOČEN SPREJEM BOLGARSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA
SIJAJNO USPELI KONCERT.
RODINE«.
Maribor je preteklo soboto sprejel bolgarske pevce tako navdušeno, tako prisrčno, kakor doslej še nikogar. Na kolodvoru se je zbrala večtisočglava množica, da prisostvuje z vso iskrenostjo sprejemu bratskih bolgarskih pevcev. Zbrani so bili zastopniki vsega mariborskega javnega življenja. Opazili smo med njimi mestnega župana g. dr. Lipoida, podžupana g. Golouha, senatorja dr. Ploja, starosto sokolske župe dr. Goriška, predsednika Glasbene Matice dr. Poljanca, predsednika J ugoslovansko bolgarske lige upokojnega ministra dr. Kukovca in številne druge odlične osebnosti, zastopnike Slovenskega ženskega društva itd.
Ko je privozil brzovlak na postajo, je množica vzvalovila kakor morje. Vihar navdušenja in gromkih ovacij ni mogel ponehati in se je še stopnjeval, ko so pričeli izstopati iz vagona bolgarski pevci. Godba je zaigrala bolgarsko državno himno »Šumi Marica«, ki jo je množica poslušala odkritih glav. V imenu mestne občine je prvi pozdravil bolgarske pevce mestni župan g. dr. Lipold, v imenu mariborske Glasbene Matice in vseh okoliških pevskih zborov jim je izrekel dobrodošlico predsednik Glasbene Matice g. dr. Poljanec, v imenu obmejnega Sokolstva pa jim je zaklical prisrčen sokolski »Zdravo!« starosta sokolske župe g. dr. Gorišek. V imenu gostov se je zahvalil za prisrčen in nepričakovan sprejem vodja turneje g. dr. Kosta Nikov, ki je zaključil svoje besede z vzklikom »Živela velika Jugoslavija!«, kar je med množico izzvalo nov vihar navdušenja. Gojenke »Vesne« so nato pripele vsem gostom rdeče nagelj čke. Nato so pa med gostim, špalirjem kre nili po Aleksandrovi c. do hotela »Orel«. Mariborsko občinstvo jih je vso pot neprestano navdušeno pozdravljalo in jim vzklikalo.
Zvečer je bolgarski pevski zbor »Rodina« nastopi! v veliki unionski dvorani, ki še ni nikdar sprejela pod svojo streho toliko publike. Dvorana je bila do zadnjega kotička nabito polna. Ko so bolgarski pevci stopili na oder, jim je zapela naša
Glasbena Matica v pozdrav bolgarsko himno, bolgarski pevci pa so odgovorili z našo himno. Goste je nato v imenu Jugoslovansko-brigarske lige pozdravil predsednik g. dr. Kukovec. Ob odmoru jim je pa z bolgarskim nagovorom tajnik JBL g. prof. J. Šedivy izročil darove: velik pozlačen lovorov venec, veliko, 3000 Din vredno sliko starega Maribora (dar akad. slik. prof. I. Kosa); veliko u-metniško fotografijo Maribora, delo fot. amat. Kovačiča (dar Slovenskega ženskega društva) itd. ter sporočil, da so jim mariborski znanstveniki, pisatelji in komponisti poklonili nekaj izvodov svojih del: prof. F. Baš, prof. dr. Dolar, dr. I. Dornik, Marica Cizljeva, J. Glase r, prof. dr. Kovačič, min. dr. Kukovec, ga. Maistrova, gl. ur. R. Rehar, E. Ropasova, prof. Šedi-vy, prof. Šilih, dr. J. Šorli, dr. M. Šnuderl in dr. F. Vatovec. Ves koncert je bil o-gromma manifestacija bratskih čustev do bratov Bolgarov. Pevce »Rodine« je občinstvo pozdravljalo še po koncertu na ulici, ko so odhajali k »Orlu«, kjer je bil družabni večer.
V spodnji restavracijski dvorani »Orla«, se je zbralo predstavništvo vsega Maribora, da preživi nekaj ur v družbi z brati Bolgari. Izrečene so bile številne napitnice, govorili so gg. dr. V. Kukovec, dr. Fr. Lipold, ga. M. Rozmanova (v bolgarščini), dr. Poljanec, dr. Lašič, dr. Gorišek, dr. Tominšek, dr. K. Nikov itd. Obenem so bile gostom razdeljene podarjene knjige in razne propagandne publikacije. Glasbena Matice je odpela nekaj pesmi s soli g. Fa-ganelija, odgovorili pa so tudi pevci »Rodine«. Ves večer je tako potekel v najlepšem razpoloženju. Včeraj so pa bili pevci v gosteh Mariborčanov in so si ogledali vse zanimivosti našega mesta. Zvečer pa so se odpeljali proti Beogradu ter odposlali z Zidanega mosta predsedniku JBL g. dr. V. Kukovcu še sledečo brzojavko: »Zapuščajoč bratsko Slovenijo se še enkrat zahvaljujemo za prisrčen sprejem JBL, Glasbeni Matici in vsemu meščanstvu. »Rodina«.
Nova pridobitev v našem tujskem
prometu
PRED SLAVNOSTNO OTVORITVIJO OKREPCEVALIŠC IN ZABAVIŠČ V NOVI ZGRADBI GRAJSKEGA KINA.
Na razvalina!) starega »Kosovega« v vetrinjski ulici je zrasla stavba, ki je ponos vsemu mestu. Njena moderna fasada zaključuje blok Grajskega trga in blago vpliva na oko s svojim harmoničnim izrazom. Mirno lahko trdimo, da je lastnik, Vinopodjetnik g. Julij Guštin ustvaril lašemu mestu novo okrepčevališče in za-lavišče, oboje urejeno po najmodernejših načrtih današnje tehnike, ki jim je vlil svoje mlado tehnično znanje in spretnost laš domačin g. inž. Drofenik. Oprema vseh notranjih prostorov je prav tako deri domačih mojstrov, ki so dali od mizarja do kleparja svoje najboljše.
Ni bila lahka rešitev načrta, ker je imel 'astnik g. Guštin naravnost ogromne za-itevc. Res je, da se ui ustrašil stroškov nudili meščanom in tujcem nekaj prav velemestnega, dobro se zavedajoč, da je so-idnost v materialu in umnost v gospodarstvu najboljše jamstvo za uspeli in imortizacijo. Jutri na praznik bodo dopoldne vsi prostori okrepčevališč slovcs-jo otvorjeni in izročeni svojemu namenu.
Moderno dvorano za kinopredstave z jtajnovejšimi aparaturami, ki je bila slavnostno otvorjena že pred mesecem, občudujejo domačini in tujci. Naravnost presenečena pa bo javnost, ko bo imela odslej priliko krepčati se v udobnih in moderno opremljenih gostilniških in kavarniških prostorih. Že ime lastnika samega r. Julija Guština, nam je najboljše jamstvo, da bo postrežba prvovrstna. Še ta-io razvajeni tujec bo zadovoljen in poln ivale nad pristnostjo jedi in pijače, ker je lastnikova parola: postreči gosta, domačina hi tujca, ceneno in z vso skrbnostjo.
Obiskovalci kina, mali in veliki, pa se bodo med odmori ceneno krepčali z vsem, kar jini bo srce poželelo v točilnici, ki je tik ob foyerju.
Polovico življenja nove zgradbe je v suterenu. Tu je mimo modernih in hladnih kleti za pijače velika higienična kuhinja, opremljenja z najnovejšimi in najpraktič-nejšimi aparati in pripomočki. Zvezana je z gostilniškimi in kavarniškimi prostori z električnimi dvigali. Nova pridobitev za naše mesto pa je »kinobar«, opremljen po velemestni zamisli. Prostor ie okroge’, stene so obdane z živobarvnimi tapetami in z žlahtnimi furnirji iz orehovih korenin, strop pa daje svetlobo dneva. Radiatorji bodo pozimi ogrevali prostor, poleti pa ga bodo hladile moderne naprave. Svo jevrstna je tudi ventilacija. Pogled na naj modernejšo opremo, udobne in razkošne lože, na okroglo areno za plesišče je naravnost božaustven. Tretji del zabavišča pa tvori podzemno keglišče. Oprema keglišča je enostavna, vendar pa zelo elegantna. Igralci bodo imeli na razpolago vse ob vsakem času, ker bo kegljišče pozimi toplo zakurjeno, poleti pa hladno.
V gostilniških, kavarniških in barskih prostorih bodo vsak dan koncerti s pestri mi in bogatimi sporedi. Nove naprave v zgradbi »Grajskega kina« bodo nedvomno mnogo in dobro služile razvoju našega tujskega prometa.
Pri revmatizmu v glavi, ledjah, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu, se u-porablja naravna Frane Jožefova voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala
Ljubavna tragedija na Pobrežju
LJUBIMEC UBIL MOŽA SVOJE VEČLETNE LJUBICE.
Sinoči okrog pol 12. ure se je odigrala v Nasipni ulici ljubavna tragedija, o kateri govori vse Pobrežje in vse mesto. V prepiru je 26 letni mizarski pomočnik Ant. Štraus, zaposlen pri mizarskem mojstru Paitzu v Taborski ulici, s kolom do smrti pobil 41-letnega mizarskega pomočnika Antona Gselmana. Ozadje krvavega dejanja je ljubavno razmerje, ki ga je imel ubijalec Štraus z 31 letno Gselmanovo ženo Angelo.
V Nasipni ulici na Pobrežju je že delj časa stanoval mizarski pomočnik Anion Gselman. Pred leti se je poročil z Angelo, ki je imela z mizarskim pomočnikom Antonom Štrausom nezakonskega otroka. V zakonu je Angela povila Gselmanu 2 otročiča. Razmerje med Štrausom in Angelo pa se tudi po poroki ni ohladilo. Za vse to je dobro vedel njen mož. Iz ravnotežja ga niso spravili niti hudobni jeziki, ki so pikali dan na dan. Tudi je njegova žena Angela lani pobegnila in živela nekaj časa s svojim ljubčkom Štrausom. To da Gselman ji je vse odpustil in jo prosil, naj se vrne na njegov dom. Angela je ubogala in gospodinjila kakor prej svoje-
mu mozu.
Štraus je sinoči popival v Papeževi gostilni na Pobrežju. Okrog 10. ure je prišel v gostilno tudi Gselman. Ko je opazi' Štrausa, je postal nejevoljen in je spregovoril z gostilničarjem nekaj besed. Oba, Štraus in Gselman, sta bila vinjena. Gselman se je kmalu poslovil, za njim pa je odšel tudi Štraus, ki se mu je spotjo pridružil. Pričela sta se glasno prepirati. Ko sta prišla na dvorišče, je pa Štrausu zavrela kri. Poiskal je leseno toporišče in udaril Gselmana s tako silo večkrat po glavi, da mu je prebil lobanjo. Gselman se je zgrudil nezavesten na tla in jo kmalu nato umrl.
Ubijalec Štraus je takoj po uboju pobegnil domov. Tam so ga tudi našli orožniki in aretirali. Pri zaslišanju priznava svoje dejanje, pravi pa, da ni imel namena pobiti Gselmana do smrti. Tezenski orožniki so aretirali tudi Gselmanovo ženo in bodo najbrže po končanem zaslišanju oba-dva izročili mariborskemu sodišču. Gselmanovo truplo so danes dopoldne spravili v mrtvašnico na pobreško pokopališče, kjer ga bo raztelesila sodna komisija.
Darovi za kraljev spomenik
Za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je nabral g. viš. veter, svetnik Hugon Hinterlechner znesek 4331 Din. Darovali so: Marija Kos, vele-trgovka, Vetrinjska ul. 8, 1000 Din; Leopold Gusel, veletrgovec. Koroška c. 16, 300 Din; Katarina Pisanec, Ivan Kovačič, Franc in Editb Šober, Andrej in Ana Macarol, Hartinger Ferd. in drug. Ela in Karl Weitzl, Pavel Heričko in Adolf Bernhard po 100 Din.
Po 100 Din so darovali: vet. nadsvet. Hugon Hinterlechner, Jerica Hinterlechner. rodbina inž. Hinterleclmerja, Kari Kramberger, Josip Čebokli. Ana Stark, Robert Bieber, .los. Kavčič, Ana Kavčič, Joško Caf, llona Robaus, Ivan Prešern, Josip Weis, Marija Weis, Boštjan Filipančič, Ivan Bacli, Anton Flies. Franc Bach. Toni Ošlak, Jernej Fiedler, Terezija Jauli. 40 Din: Blaž Serdinšck. Po 30 Din: Ivan Ribič, Miodrag Ačimovič, Josipina Kavčič.
Po 20 Din so darovali: MihaelDcutsch-man, Josip Kotzbek, Marko Peričič, Ar-nošt Kohnstein, Jakob Lah, Alojz Čuček, Henrik Potrč, Hinko Pirš, Josip Zokaly, Friderik Weitzl, Katarina Schwertner. Špeharji »Prepoljske vnovčevalni-ce za prašiče«: Ivan Kirbiš, Vinko Fingušt, Anton Kirbiš, Franc Golob, Anton Žunkovič, Andrej Kirbiš, Anton Vogrinec, Jakob Toličič, Jurij Sagadin, Lovro Klaneček. Franc Kirbiš, Franc Sitar, Ivan Klasinc, Ivan Vogrinec, Franc Fingušt, Franc Megličar, Maks Vogrinec, Peter Cestnik, Ivan Fišer, Ivan Blatnik, Anton Kotnik. Martin Žunkovič, Franc Sagadin, Konrad Kirbiš, Franc Car tj, Alojz Jakolič, Jurij Kirbiš, Ivan Golob, Ivan Pesek, Alojz Damjan, Franc Tomanič, Anton Ecker, Karl Krcpfl, Jakob Metličar, Matevž Zupanič, Franc Kampi, Franc Sagadin, Ivan Artenjak, Marija Tetnent. Po 10 Din so darovali: Peter Bugner. Amalija Rantner, Ivan Lipovšek, Terezija Žugman; 6 Din Franc Kramberger in 5 Din Emil Zagoršck. Skupaj 4331 Din.
Elektriške naprave in radio
Mestno poglavarstvo opozarja, da morajo Ihti v smislu čl. 76 zakona o pošti, telegrafu in telefonu vse elektriške naprave za razsvetljavo ali pogonsko silo kakor tudi za druge potrebe občin, društev, podjetij ali privatnih oseb tako izvršene, da niso prav nič nevarne tele-grafsko-telefonskemu osebju, osebam, ki uporabljajo telefon in telegrafsko-telefon-ske naprave in da ne ovirajo pravilnega obratovanja žičnega ali brezžičnega telegrafa in telefona. S to zakonito določbo je zaščitena tudi radio-oddaja. Navzlic temu pa se še danes dogaja, da eruira državna radio-kontrola elektri-ške naprave vseh vrst, ki nasprotujejo navedenim zakonitim določilom. Lastniki elektriških naprav se opozarjajo, da morajo biti tako blokirane, da ne povzročajo radijskih motenj,- Prebivalstvo se
opozarja, da ima poštna uprava zakonito dolžnost kontroliranja in kaznovanja motilcev, ima pa tudi zakonito pravico, da odredi odstranitev ali premestitev vsake motilne naprave ali pa prisilno blokiranje na stroške lastnika naprave. Mestno poglavarstvo bo povodom stavbnih in obrtno-pravnih komisij strogo pazilo, da se v naprej onemogočijo takšne motnje ter bo tudi pri obstoječih obratih v primeru potrebe izdalo primerne ukrepe.
Torek	Velika
popoldne Kavarna	Svengali
Narodno giedalif ?
REPERTOAR.
Ponedeljek, 18. marca: Zaprto.
Torek, 19. marca ob 15. uri: »Veseli kmetič«. Zuižanc cene. Ob 20. uri: »Štarn-bulska roža«. Nepreklicno zadnjič. —
Vstopnina od Din 20 navzdol.
Sreda, 20. marca: Zaprto.
Četrtek, 21. marca ob 20. uri: »Profesor Žič«. Red A
»Veseli kmetleS po znižanih cenah. Letošnjo najprivliačnejšo opereto, Fallovesa »Vese lega kmetiča« uprizorc na Jožefovo, v torek, 19. t, m. ab 15. uri prvič po znižanih cenah. Opereta sc s svojo svežo, prav prisrčno muziko in s prav nič šablonsko pisanim, iz kmetskega življenja zajetim dejanjem, prijetno razlikuje od sodobnih plehkih »šlagcr-icv«.
»Štambuiska roža« nepreklicno zadnjič in ob najnižjih vstopnini. Melodijozno in izredno zabavno opereto »Štambuiska roža«, ki je bila delj časa na repertoarju in je bila pri občinstvu splošno priljubljena, uprizorc nepreklicno zadnjič v torek, 19. t. m. zvečer. Velja najnižja vstopnina od 20 Din navzdol. Najcenejši sedež stanc le 5 Din. S to poslednjo uprizoritvijo pojde ta opereta za dolgo vrsto let z repertoarja.
Naslednja glasbena premiera bo v kratkem. Uprizorc popularno Offenbachovo opero »Hoffmannovc pripovedke«, delo. ki je šc danes prav tako sveže, kot ob svojem nastanku ter spada k železnemu repertoarju vseh opernih gledališč. Opero študirajo pod vodstvom kapelnika Herzoga in glavnega režiserja J. Koviča. Sodelujejo trije gostje: odlie na koncertna in operna pevka Alircda Herzogova, ki je mariborskemu občinstvo še v najboljšem spominu kot Marjetica v »Faustu^ ter priljubljena člana bivše mariborske opere Vida Zamejic-Kovičeva in Fran Neralič. Osta Ie partije pojo Udovičeva, Cepičeva, Sancin, F. Kovič, Gorinšek, Skrbinšek, Med ven, KO' šie, Verdonik, Blaž in Harastovie.
KINO
GMJSKMONO
Danes zadnji dan „Poljska kri“. Ann>' Ondra, Hans Moser, Svetislav Petrovič* Od jutri dalje
••SVET JE MOJ“
V glavni vlogi Harry Pid
Naš prihodnji film:	Bosanska	rapsodij*
Bošnjaki. __________________________ _
Kino Union. Danes najkrasnejši film «e zone »Poslovilni valček«, glasba Chopin* Mozart, Lisah.
7 Maribora, 3ne f8. III. 1935.
in ii m 1111 r ~rn-itirnniiiar~rnnnTTiTni«ifiiTn—v
/farlfiorsk'1 »V e S e r n I C«. Juh;
Stran 3.
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM. Za-radi jutrišnjega praznika sv. Jožefa izide prihodnja številka »Večernlka« šele v sredo popoldne.
Norvežan UHand skočil 103.5 m! V Potite di Legno so se včeraj vršile skakalne tekme na tamkajšnji skakalnici. V zgodovini smuških skokov se je prvič dosegla znamka 100 m, ki jo je dosegel Norvežan Ulland. Pri prvem skoku je dosegel 99 m, pri drugem pa 103.5 m!
Združenje zidarskih mojstrov je imelo včeraj dopoldne pri Emeršiču svoj redili letni občni zbor. Organizacija je tem važnejša, ker obsega njen delokrog teritorij bivše mariborske oblasti. Občnega zbora so se udeležili delegati malone polnoštevilno, razen tega tudi odlični predstavniki, tako obrtni referent doktor Senkovič kot zastopnik mestne občine, obrtno zadružni nadzornik I. Založnik in tajnik J. Novak kot zastopnik zbornice za TOI. Združenje je v preteklem letu odlično branilo in pospeševalo koristi svojega članstva, kakor je bilo razvidno iz poročila tajnice Danice Laši-čeve. Združenje šteje 63 mojstrov. 144 zidarskih pomočnikov in 30 vajencev. Or ganizacijski dohodki so znašali 12.835.15 Din., izdatki pa 12.680.75 Din. Proračun za 1. 1935. izfcazuie 12-000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Članarina se je določila na 150 Din. Pri slučajnostih ^se je v živahni debati razpravljalo o težavah zidarskega stanu v današnji dobi, zlasti pa zaradi vedno rastočega šušmar stva. Po temeljitem razpravljanju o vseh tekočih in. perečih stanovskih zadevah je predsednik Vinko Lasič zaključil lepo uspeli občni zbor.
Mariborski krojači so imeli včeraj v nedeljo popoldne pri Gambrinu svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik združenja Franjo Reicher. Poročala sta tajnik Martin Pravdič in blagajnik Franjo Zadarič. Organizacija krojačev šteje .200 mojstrov in mojstrinj, 63 kro-jaskih pomočnikov in 117 pomočnic, 26 vajencev in 132 vajenk. Odposlanih in sprejetih je bilo 608 dopisov. Blagajna izkazuje na dohodkih 19.670.20 Din. na izdatkih po 18.570.25 Din. Na občnem zboru se je sprejel proračun za 1. 1935. v iznosu 16.800 Din dohodkov in toliko izdatkov. Pri slučajnostih so mariborski krojači obravnavali važne stanovske in tekoče organizacijske zadeve.
Ustanove, bilanca in letno poročilo. Vse ustanovne uprave so po čl. 37 pravilnika za uporabljanje zakona o ustanovah (zadužbinah) z dne 12. aprila 1932 dolžne, da predlože do konca meseca marca vsakega leta ustanovnemu obla-stvu t. j. kraljevski banski upravi (prosvetnemu oddelku) letno poročilo o svojem poslovanju v mint'em letu obenem z
bilanco za to leto, sestavljeno na dan 31. decembra, in to v izogib kazenskih posledic po § 23. zakona o ustanovah. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo poslati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. Gornje se razglaša z opozorilom, da vse ustanovne uprave pravočasno predlože bilance in letno poročilo o svojem delu.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne Franc-Jožefove grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo Franc Jožefove vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan, bolnik boji. Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Krčevinski potok nima svo:» slavne zgodovine, ima pa to prednost, da služi za odlaganje smeti in drugih odpadkov. Ob potoku o se zareč'" oodgane in skačejo ';akor mačke velike z brega n° breg. T; dni pa so dobile za priboljšek mastno pečenko. Nekemu krčevinskemu posestniku je poginil Ščetinec, ki je našel grob v potoku. Ze iz zdravsi .enih ozirov bi se kaj takega ne smelo zgoditi. Stanovalci v Krčevini so prepričani, da bo občina napravila v tem pogledu red !n strogo prepovedala odlagati v potok smeti in razno nesnago.
Gospodarska razstava Narodne obrane. Da bi se čim intenzivneje-podprla domača delavnost, je gospodarska akcija Narodne obrane »Svoji k svojim« sklenila prirediti za časa letošnjih velikonočnih praznikov od 21. aprila do 2. maja v Beogradu razstavo narodne delovnosti. Več 100 trgovcev in obrtnikov najrazličnejših strok je že doslej prijavilo svojo udeležbo, tako, da bo razstava eria največjih kar jih je bilo doslej prirejenih. Razstavljalci in obiskovalci bodo imeli polovično vožnjo na železnicah. Razstava bo nameščena v prostorih ogromne palače osnovne šole kralja Aleksandra v Dečanski ulici.
Bolgarska razstava v Študijski knjižnici ostane odprta do konca tega tedna, t j. do vključno 23. trn. Ogledate si jo lahko vsak dan med uradnimi urami.
Tridnevni tečaj za suho cepljenje vinske trte se bo vršil v času od 21. do 24. marca pri banovinski trsnici. in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen ter bo trajal vsak dan od 8—12 in od 14—18 ure.
Zaradi velikega dovoza manjvrednih južnih vin je naše vinogradništvo v največji nevarnosti. Vsak vinogradnik naj pride 24. t. m. ob 10. uri na veliko kmetijsko zborovanje, ki se bo vršilo v Mariboru v dvorani »Union«.
Na praznik sv. Jožefa, ki velja za obrtniškega zaščitnika, bo v frančiškanski cerkvi v torek 19. t. m. ob 9. uri služba božja in prosimo, da se obrtništvo s svojim pomožnim osebjem udeleži polnoštevilno cerkvenih opravil. Zbirališče pred Narodnim domom ob 8.30, potem skupen odhod v cerkev. Obrtno društvo v Mariboru.
Vsem stanovanjskim najemnikom. Zaradi nepričakovanih ovir se občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov dne
11.	marca ni mogel vršiti in se je zato pre ložil na sredo, dne 20. marca ob 20. uri. Vršil se bo pri Povodniku (prej Halb-widl), vhod skozi dvorišče. Najemniki! Vaša dolžnost je, da se občnega zbora u-deležite, kajti društvo boste v kratkem potrebovali!
Poziv članstvu kolesarskega društva Studenci. Novi odbor poziva vse članstvo, ki je v zaostanku s članarino za lansko leto, naj jo poravna pri inkasantu, ki se bo izkazal s pooblastilom, podpisanim od predsednika Srečka Ferliča.
Oglejte si program v »Veliki kavarni« v torek popoldne; predstava gospoda Svengalija.
Ljudska univerza v Mariboru. Na žalost moramo naznaniti, da je g. univer. prof. dr. A. Živkovič zbolel in da se mora zaradi tega preložiti predavanje na poznejši čas. Namesto njega predava danes v ponedeljek g. prof. dr. Jan Šedivy iz Maribora o severni Bolgariji. Na podlagi lepih skioptičnih slik bo tolmačil pokrajino od Vidina, Plevna čez Švistov (Donava), Trnovo (rožna polja, produkcija rožnega olja) do Varne z obaljo na črnem morju. Spoznavajte bratsko Bolgarijo.
Predavanje o Pirenejih. V sredo 20. t. m. ob 20. uri ima Zimskošportni odsek SPD v Mariboru svoje četrto planinsko predavanje. Govori g. Kopinšek iz Celja o svojih uspelih turah po Pirenejih predvsem o glavni skupini »Maledetta« ter Monte Perdido 3353 m ter o znameniti dolini »Cirque de Gavarnie«, ki jo je Francoz Ami Bue že 1. 1832 primerjal z našo Logarsko dolino. Predavanja pona-žorujejo prvovrstne,skioptične slike. Ju-goslovenski planinski pionirji so že prodrli v albanske, v bolgarske in grške gore, sedaj pa še špansko-francoske alpe. To so nam Pireneje res še španska vas. Humoristični predavatelj nas bo ž njimi seznani! v podučno-šaljivih prigodah. Zabeležite si, v sredo!
Radio Llnbljlanat Spored za torek, 19. t. m. Ob 8,20: poročila; 8.30: radio orkester; 9.40: versko predavanje; 10: prenos iz stolnice; 11: radio orkester; 12: čas, radio orkester; 15: plošče po željah; 15.30 »Majda«, izvirna slovenska radio-opereta; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: klavirski koncert; 20.50: akademski pevski kvintet; 21.30: čas, poročila; 21.50:
radio orkester; 22.30: angleške plošče. —: Spored za sredo, 20. t. m. Ob 12. uri pesmi iz operet na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, ruski skladatelji na ploščah; 18: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci; 19: »Kritičen pregled razvoja našega Sokolstva v zadnjih treh letih;, predava Verij Švajger; 19.20: čaš, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20. oovor ministra za pravosodje, prenos iz Beograda; v odmor« čas in poročila.
Nevarna možakarja sta 37-letni Ivan Majhenič iz Razvanja in 39-letni Jakob Gajger iz Maribora. Zadnji je že sedem-brat kaznovan. Mariborska policija ju je aretirala zaradi raznih deliktov. Pri zasliševanju pa se je izkazalo, da imata oba na vesti še nekaj, česar policija preje ni vedela. Izdala sta namreč in priznala, da sta dne 22. februarja t. 1. izvršila vlom v Celinškovo mesnico v Zgornjem Radvanju, kjer sta ukradla sla nine za 1400 Din vrednosti. Oba sta izročena sodišču.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.1 stopinje C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 1.6 stopinjo C nad ničlo; barometer ie kazal pri 13 3 stopinjah 740 6, reduciran na ničlo pa 7?9: relativna vlaga 89; vreme je oblačno in tiho: vremenska napoved napoveduje spremembo.
ffulturne vestS
Misel in delo, I., 6. Kulturna in socialna revija »Misel in tlelo« objav1*.! v šesti številki razorave in sestavke:	Naj-
višji zakon. g. Brodnik: -»Nova« Avstrija in koroSki Slovenci, dr. VI. Ravnihar: Razvoj reprezentativnega sistema, dr. S. Dolar: Masaryk svetel vzor č:oveka in vzgojitelja, dr. M. G. V.: Korporacijska država v Italiji HI. del). Obzornik: t dr. Fran Zbašnik, Filozofske osnove nacionalnega socializma, Narodni jubilej in pojmovanje verske strpnosti, Brezposelni diplomirani filozofi. Volitev rektorja na ljubljanski univerzi, Lilek Emilijan: »Anklagen gegen die barbarischen Ver-folgungen der Slowenen in Karnten«, Akademsko starešinsko društvo »Jadran«, Uradnik v Nemčiji po zmagi na-rodnosocialističnega svetovnega nazora, Intelektualci v prihodnji skupščini, Slovenska znanstvena literatura. Slovenska strategija pa zgodovina. Na platnicah so epigrami, notice itd.
Umetnost dvajsetega stoletja. V Luzernu v Švici je v Umetnostnem muzeju do 31. t. m. mednarodna razstava moderne umetnosti. Na razstavi so zastopani med drugimi Picasso, Braque, Gris, Le-ger, Kandinsky. Mondrian, Ernst, Erni,
VMto lip
M Kovačič:
Prosvete* am njegovo delo
Logična posledica usvojitve in priznanja pravilnosti teorije o »borbi za obstanek« je bila. da je sokolska organizacija bila ustanovljena kot telovadna organizacija. Izšedši od antične »kalokagathie«, h koje doseženju je služila kot sredstvo telesna vzgoja, se je torej 1 vrš povrnil miselno nujno zopet k svojemu izhodišču.
In kaj sledi zopet iz tega za osebnost sokolskega prosvetarja? Da mora biti telovadec ali vsaj bivši telovadec, ker slepec o solncii in barvah ne more govoriti! Žeja po razširjenju ter poglobljenju izobrazbe pa mu itak izhaja tudi iz stremljenja, da postani in ostani osebno svoboden.
Iz vsega doslej navedenega si moremo napraviti zaključek, da mora biti pro-svetar vzoren človek; le potem sme pričakovati uspeha od svojega dela. če je gospodar, bodisi tak ali tak. n. pr. trgovec, kmet, obrtnik ali kaj sličnega, potem bo pač moral gledati, da mu bo tudi njegovo gospodarstvo vzorno; ako ga nima v redu. bo skrbel, da ga spravi čim-prej v red, da bo tako tudi v tem oziru prednjačil ostalim sokolskim pripadnikom. — Če je družinski oče. mu bodi tudi družinsko življenje urejeno; ako ima starše, brate, sestre, bodi njegovo
razmerje napram njim takšno, da se bo moglo imenovati zaželjivo in vzgledno. — Ako je v kakršnikoli službi bodisi kot uradnik ali kake druge vrste nameščenec, bo v izvrševanju svojih stanovskih dolžnosti točen, vesten in do skrajnosti zanesljiv. — Dobrega prosvetarja si skratka predstavljamo takega, da se ne more na njem najti nobena senca, niti v njegovem javnem nastopanju niti v zasebnem življenju. Še domače njegovo življenje, ki je odtegnjeno vsaki kontroli, si predstavljamo takšno, da bi dovolil vsak čas kontrolo, ne da bi se bal, da bi bil zasačen pri dejanju, ki bi ne bilo v skladu z vzvišeno njegovo funkcijo v Sokolstvu: predstavljamo si tudi najintimnejše domače življenje sokolskega prosvetarja prosto vsakega dejanja, radi katerega bi ga karala njegova vest ali katerega bi ga bilo sram pred samim seboj.
Takšna tedaj bodi osebnost prosvetar-;eva, čigar delo je v Sokolstvu enako važno kakor delo načelnika in načelnice.
II.
Kako pa za to delo prijeti?
Ker delo prosvetarjevo ni usmerjeno na telo, ampak na duševnost, si je treba takoj priti na jasno o enem: popolnoma zgrešeno je, voliti za prosvetarja nekoga, ki je še pravkar prišel v kraj, kjer si sokolska edinica izbira prosvetarja. To
  namreč volitev v edinico na novo
došlega člana oz. članice za sokolskega funkcijonarja — gre pri vseh funkcijah,
samo ne pri prosvetarstvu. In vendar se zgodi mnogokrat ta napaka: čim pride v edinico, kjer prosvetarstvo ni bilo baš na višini, — recimo — nov učitelj, železniški uradnik ali kdo drug »študiran«, pa se mu naprti funkcija prosvetarja! Trdi se lahko: normalno tudi novi prosvetar prosvetarstva ne bo spravil na višek niti se to ne more in ne sme pričakovati, kaj šele zahtevati. Na novo došli(a) član(ica) more prevzeti načelništvo, tajništvo. Magajno, kniižnico itd. — seveda, Če ima sposobnosti za to; slabo pa bo storil(a), če bo prevzel(a) takoj prosve-tarske posle. Zakaj? Zato, ker je tajniško. blagajniško, knjižničarsko in drugo administrativno poslovanje povsod enako, zato ker je način telesne vzgoje po četah enak in tudi po društvih, ni pa povsod enaka duševnost sokolskih pripadnikov, niso povsod enake okolščine. na katere se mora ozirati prosvetar pri svojem delu. Iz tega tedaj sledi: kdor naj prevzame v sokolski edinicl funkcijo prosvetarja, poznaj dobro razmere v pokrajini. ki tvori delovno območje sokolske edinice. Dobro poznaj tudi duševnost preblvavcev te pokrajine, kajti drugače se je treba lotiti dela med hribovci, drugače med dolinci, drugače med pre-bivavci ob morskem obrežju, drugače v nokrajlni, ki je na stotine kilometrov oddaljena od morske obale. Drugačen je vzgojni postopek v mestu, drugačen v noljedelski pokrajini, drugačen v kraju, kjer se peča večina prebivalstva z obrt-
jo, z delom v industriji ali v rudniku. Druga dokazila je treba rabiti in navajati ob vzgojnem delu pri mladih ali šele doraščajočih, druga zopet pri že dozorelih in starejših ljudeh. Skratka: prosvetar, ki naj uspešno vrši svojo nalogo, mora dodobra spoznati milje ali sredino, v kateri naj dela, predno se dela poloti, predno prevzame funkcijo prosvetarja.
Nekoliko časa čakanja je vsaj koristno, ako se že ne smatra neobhodno potrebno, še tudi 'n drugega razloga: vsak prosvetar, ki prevzame funkcijo po drugem, mora poznati delo svojega predhodnika — seveda, ako je ta sploh kaj delal. Delo bo namreč rodilo večje uspehe le tedaj, ako bo v njem sovis'ost — kontinuiteta. Mislimo si slučaj, da je imela sokolska edinica (na srečo!) tri, štiri leta dobrega prosvetarja, vendar (na nesrečo!) to ni bila ves čas ista oseba, nego vsako leto nekdo drug. Vsak teh treh, štirih prosvetarjev je bil priden, toda ta je bil »udarjen« (kakor pravimo) bolj na to stran, recimo na petje in godbo, oni na dramatiko, tretji na čisto so-kolsko-prosvetno delo. Vsak izmed niih je mogel gotovo pokazati na neki uspeh svojega dela. Toda če bi pregledali delo treh, štirih let kot celoto, pa bi najbrž morali ugotoviti, da so uspehi v primeri z dolgo dobo pravzaprav malenkostni. To pa vse radi tega, ker med delom posameznih prosvetarjev ni bilo sovislosti — kontinuitete.
(Se bo nadaijevatoJ
Resna beseda o uvozu banatskih in dalmatinskih vin
V MARIBORU JE TEŽKO DOBITI KOZAREC PRISTNEGA ŠTAJERSKEGA VINA. - V JANUARJU IN FEBRUARJU JE BILO UVOŽENIH NAD 60 TISOČ HEKTOLITROV BANATSKEGA IN DALMATINSKEGA VINA.
Nekdaj je slovel naš Maribor po dobri postrežbi z izvrstno in pristno štajersko vinsko kapljico. Zaradi odlične kakovosti so si štajerska vina priborila sloves na svetovnih trgih. Naši vinogradniki so z velikim zaupanjem v bo.jšo bodočnost modernizirali svoje nasade, ■saj jih je k temu podžigala tudi oblast, da bi kakovost vina izboljšali in tako konkurirali svetovnim kvalitetam in specialitetam. Sredi njihovega stremljenja pa jih je zadel hud udarec, ki ga niso pričakovali. Že zadnja leta niso mogli vnovčiti svojih pridelkov in pritiskala so jih javna bremena in pa huda sila za denar, uvoz tujih vin pa jih bo v kratkem popolnoma uničil, če ne bo od pomoči.
Znano je, da zadnje čase v Mariboru dobi oovek le v redko kateri gostilni pristno štajersko kapljico. Niso tega krivi toliko naši gostilničarji kot trgovci, prekupčevalci in špekulanti z vinom. Maribor in vsa njegova širša okolica sta naravnost preplavljena z banatskim in dalmatinskim vinom. V Mariboru je podjetje, ki dobiva banatsko vino : ga meša s štajerskim. V nekem kraju sredi vinorodnih Slovenskih goric je trgovec, ki naročuje cisterne banatskega vina in ga meša na polovico z našimi vini. Dokazano je, da je bilo v mesecu januarju in februarju uvoženih v Maribor in okolico nad 60.000 hi banatskega in dalmatinskega vkta, torej dvakrat toliko, kolikor ga pride.ata oba mariborska okraja v najboljši letini. Če upoštevamo, da je mariborski levi okraj v pogledu letnega pridelka za ptujskim okrajem na prvem ie-stu, potem si lahko tolmačimo, kako ogromen je konzum uvoženih vin in da je res umetnost najti v Mariboru in oko-■ici gostilničarja, ki bi točil samo pristno Štajersko vino.
Vzrok tako ogromnemu uvozu banatskih vin pa je v prvi vrsti cena. Liter banatskega vina stane v Maribor postavljen reci in piši 1-50 do 1.80 Din! Drugi vzrok je majhni lanski pridelek naših vin, zaradi česar ima naše vino čvrste cene. Lanski pridelek našega vina je znašal komaj eno tretjino normalnega pridelka. In to so izkoristili trgovci, prekupčevalci in špekulanti z vinom. Mešajo banatska in naša vma in prodajajo tako »pančano« vino našim gostilničarjem za nizko ceno. Razumljivo je, da bo vsak gostilničar rajši kupil ceneno mešanico, ki prav tako kot štajerska kapljica steče gostom po grlu, samo da se zasluži. Naši gostilni-
čarji prodajajo to mešanico liter po 10 do 14 Din in še dražje.
Banatska vina so lahka in je okus podoben naši izabeli. Na enem oralu zrase banatskega vina okrog 150 hi, dočim rodi naša trta v prvovrstnem vinogradu na 1 oralu v najboljši letini komaj 15 hi. Če torej prodajajo banatska vina iter po 1 Din, bi morali računati naši vinogradniki z ozirom na kvaliteto za liter najmanj 10 Din. Nekaj podobnega je tudi z dalmatinskimi vini, ki se prav tako mnogo uvažajo v naše vinorodne kraje. Toda pristnega dalmatinskega vina pri nas ne dobiš. Dalmatinska vina, ki jih točijo naši gostilničarji, so v pretežni večini kemične mešanice. Številke iz Dalmacije izvoženega vina nam zgovorno in jasno pričajo, da bi morala Dalmacija z otočjem vred pridelati na leto 3 krat toliko vina, če bi hotela zadostiti svojemu izvozu s samo pristnim vinom.
Kakšne posledice bo imel uvoz in kon-ziim banatskih in dalmatinskih vin? Na-
ravnost katastrofalne za naše vinogradnike, za naše vinograde, za našo žlahtno trto, za naše žiahtno grozdje! Naši vinogradniki ne bodo nikdar mogli spričo velikih javnih dajatev in bremen in spričo dejstva, da morajo kupovati kruh, konkurirati banatskim in dalmatinskim vinom. Ni še dovelj, da podpira naš kon-zument banatske veleagrarce s tem, ko živi ob dragi banatski moki in dragem sladkorju. Podpira jih zadnje čase še s tem, da konzumira njihova nežlahtna vina! Računajmo, da so naši konz-imenti potrošili za banatsko vino nad 1 mi.ijon in pol dinarjev. Koliko bi bilo pomagano našim krajem, če bi ta denar ostal pri nas. Toda romal je v Banat! Naši vinogradniki in posestniki ob severni meji propadajo in bodo popolnoma' propadli. Njih posestva kupujejo Avstrijci. Propada pa bodo vsi ostali vinogradniki, ki danes z žalostnim srcem gledajo, kaj se godi okrog njih, ki tem..o zro v bodočnost. In še hujše bodo posledice. Vina ne bodo mogli prodati in ga bodo izpili sami. Pijan bo gospodar in gospodinja, pijani bodo otroci. Kruha ne bodo imeli, ker ne bodo mogli vnovčiti svojega pridelka. Mora a bo padla, poboji in pokolji se bodo pričeli množiti. Kdo bo odgovarjal za vse to?
Okoliške obč ne
PRORAČUN OBČINE POBREŽJE.
V soboto, 9. t. m. je občinski odbor občine Pobrežje soglasno sprejel drugi proračun po združitvi bivših občin Pobrežje, Tezno, Zrkovce in Dogoše v veliko občino Pobrežje. Po otvoritvi polnoštevilno obiskane seje, katero je otvoril in vodil predsednik občine g. Matija Volk, je podal smernice sestave novega proračuna in razjasnjeval posamezne postavke predsednik finančnega odseka g. Luknar. Celotni proračun izdatkov znaša 605.170 Din in je uravnovešen z enako vsoto dohodkov. Osebni razhodki znašajo 129.380 Din in sicer prejemki občinskih uslužbencev 74.280 Din, cestarji in nagrada cestnim nadzornikom 25.000 Din, živinooglednik, konjač, gozdni in poljski čuvaj 10200 Din, nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem 12.800 Din. Manjši zneski so vnešeni v pozicijo za tehtničarja, babico, mrliškega oglednika in miloščine. Član! uprave so se letos zaradi štednje odrekli prostovoljno vsakemu honorarju.
Gradbena stroka je vnešena z izdatkom 25.000 Din. V tej vsoti so vnešene mezde cestarjem in majhne nagrade cestnim nadzornikom. Materijalni izdatki znašajo skupno 23.000 Din, v katerih je poleg pisarniških potrebščin, najemnine, kurjave in razsvetljave še
vračunano bolniško in pokojninsko zavarovanje uslužbencev. Najvišjo postavko izdatkov v znesku 219.000 Din tvori postavka za domače šolstvo, in sicer: šola na Pobrežju 74.500 Din, Teznem
86.500 und Brezju 58.000 Din. Prispevek za meščansko šolo v Mariboru znaša 22.049 Din. Skupni izdatki za šolstvo znašajo torej 241.049 Din.
Za odplačilo dolgov je vnešena vsota
33.000	Din, in sicer za vrnitev posojila, ki ga je najela občina za postajališče na Teznem. Za vzdrževanje občinskih cest je določen znesek 50.800 Din, kmetijstvo
13.500 Din, in sice. kot prispevek občinskemu kmetijskemu skladu, za kmetijski tečaj, zatiranje sadnih škodljivcev, nakup orodja in za nagrade bikorejcem. Izdatki za socialno skrbstvo so preračunani na 52.451 Din, in sicer 40.000 Din kot prispevek ubožnemu skladu in 12.451 Din za podporo brezposelnim. Za spomenik vitežkemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju prispeva občina 2000 Din, So-ko'Skim društvom 7000, drugim domačim kulturnim društvom 1000 Din in za podporo požarnim brambam 4000 Din.
Nepričakovani razhodki so proračuna-ni na 15.000 Din, predvsem za nezadostno preliminiranc materijaine razhodke in javno razsvetljavo.
Danilo Viher:
Zagrebiko pismo
O Nučičevi proslavi je bilo že mnogo napisanega. Hočem le na kratko omeniti tiovo Fcldmanovo tragikomedijo v treh dejanjih »Na uglu«, v kateri je kot nosi-telj glavne vloge proslavil Hinko Nučič svoj jubilej. Temeljita ocena o novem Peldmanovem delu še ni izšla, zato le nekaj lastnih opažanj. V delu se močno odražajo sodobne, aktuelne, psihološke »n filozofske teorije; tako moremo zaslediti vpliv Freuda. Lombrota, Blocha, Marca in drugih. To je umljivo. Saj stoji ugao« na križišču cest, raznih smeri, raznih ciljev. Tudi centralne figure — čistilec čevljev Ledinov — je živ pro-6lem tega ogla. Nučič ga je podal sveže in prepričevalno. Zanimivo je, da v tej tragikomediji ne r.astopa v glavnih vlogah niti ena »pozitivna« ženska figura. NositeJjici dveh glavnih vlog, Vera in Marta, sta prostitutki, samo da »ima ena deset sob, a druga eno, ki si jo mora sama plačevati«. To daje vsej osnovi neko enostranost, poleg tega se ne mv-re prikriti, da je pisana, nekoliko prehitro, tako da je celoten nastroj po predstavi nekam čuden in nejasen. Nekatere scene so pa naravnost duhovite. Pri reprizi ni bilo gledališče najbolje obiskano.
< V poslednjem času smo dobili celo vrsto novih Časopisov. Začel bom pri onih, ki so namenjeni najmlajšim, umljivo, saj
se danes posveča velika pozornost deci, So'e rastejo, pomanjkanje učiteljev na vse strani, šolska poslopja dobivajo antene in aparate za projekcije in je že davno minila doba, ko bi bilo v enem razredu po osemdeset otrok. Zagrebške »Male novine so tednik »za samostojno delo omladme«. Te v prvi številki imajo presenečenje. Poročajo o krasnem uspehu Borivoja Čurčiča, desetletnega učenca ljudske šole v Sarajevu, ki ga je dosegel na svetovni dečji razstavi v Chicagu, pod pokroviteljstvom ge. Roosveltove. Dobil je prvo nagrado med tisoče in tisoči poslanih prispevkov iz vsega sveta. Posebno pozornost je vzbudil njegov portret kralja Petira II. — Daljnja novost je »Obrtnički vjesnik« — to je časopis za medsebojno tolažbo malih obrtnikov, ki jih gnjavi industrija z vseh strani: »Študentske novine« poročajo o bodočem kongresu jugosi. akademikov v Ljubljani in o ustanovitvi jugoslovansko-bolgarske akademske Hge v Zagrebu. Zanimiva novost je »Ljubavni glasnik« (tednik!). Tu so tako sladki naslovi in tako ginljivo-nežne zgodbice, da bi cenjeni čitatelji »Večernika« kar tu ostali in bi mojega Članka niti do konca ne prečitali. Zato jih ne navajam. — Po vzoru tujih »magazinov« smo dobili revijo »Cinemo«. Tu se prikazuje vzvišena lepota v najrazličnejših položajih in je to za feminizem uspešna propaganda. Nov je list »Ned jel ja«, ki ga mora biti sam papež od srca vesel. Mlad je tudi »Zagorski list«, ki prinaša
eno in isto Radičevo siiko že od rojstva sem v različnih kolonah. Imeli pa smo tudi tednik »Senzacijo«, ki bo v pestri jugoslovanski žurnalistični zgodovini zavzemal za večne čase dostojno mesto. In to je prav. Saj je bil to eden izmed redkih listov, ki je ostal veren vsaj svojemu naslovu od rojstva pa do smrti. »Senzacija« je umr!a res senzacionalno in je bila to že za itak senzacij poln Zagreb — vendar senzacija. Kot dnevnik izhaja »Slovo« po pol dinarja izvod. Nekaka ponikalnica je »Športni list«, ki se zbudi ob dnevih težkih nogometnih problemov.
Po najnovejši statistiki je bilo vpisanih na zagrebškem vseučilišču v zimskem semestru 5368 slušateljev, med temi 352 iz Slovenije. Največ Slovencev je na medicini (86), mnogo jih je tudi na agronomiji (69). Morda bo zanimalo dejstvo, da je število moških slušateljev po nekem čudnem zakonu zelo enakomerno razdeljeno na posamezne fakultete: na filozofski jo 658, na medicinski 574, na veterin-ski 534, na tehniki 597 in agronomiji 476 slušateljev. Izjema je pravna fakulteta, kjer je 1144 moških slušateljev.
V salonu Ulrich je bila zanimiva razstava keramike. Razstavljal je svoje študije pri nas malo znani keramik Bezere-dy. Razstava je zanimiva v idejnem in oblikovnem oziru. Idejno, ker je tu čist naturalizem z inklinacijo na seksualne probleme. Sploh ti problemi Bezeredya najbolj zanimajo in dajejo razstavi tudi osnovni ton. Tu je od poljuba do prostitu-
Razhodki znašajo v odstotkih: osebni 21, šolstvo 42, materialni izdatki 4, za kmetijstvo 3, gradbena stroka 8, socialno skrbstvo 8, finančna stroka 5, občinsko gospodarstvo, trgovina in narodno zdravje 7 in nepričakovani izdatki 2%». Izdatki se bodo krili s 55°/« doklado na državne neposredne davke, ki je pro-računana na 220.000 Din, trošarino
268.000	Din, občinske takse 42.870 Din, dohodkov od občinskih posestev, dolgovanih zneskov in drugih dohodkov 74.308 Din.
Bremena se našim občanom niso zvišala. Treba bo pa misliti na razširitev električnega omrežja v one dele občine, ki doslej te dobrote ne uživajo, nosijo pa enakomerna bremena. Z dobro voljo in sporazumom bo šlo tudi to. Sedanja velika občina Pobrežje ima vse pogoje za uspešen razvoj. Našemu županu, upravi in odbornikom pa za dosedanje složno delo najlepše priznanje.
Sladki vrh v nacionalnem taboru
Preteklo nedeljo je Sladki vrh ponovno dokumentiral, da pravilno presoja sei danjo situacijo, saj so se Sladkovrščani strnili v neprodirno nacionalno falango, ki je nikdar ne bo več razdrlo še tako gnusno delo hujskačev in razdiralcev. Omenjenega dne je bil na Sladkem vrhu ustanovni občni zbor Ciril - Metodove družbe, ki se ga je udeležilo okrog 150 oseb. Ustanovni občni zbor je vodil šolski upravitelj g. Franc Borko. Zborovanje bi pote k'o v najlepši slogi in harmoniji, da nista prišla tudi dva najhujša naša odpadnika, posestnik Franc Roškar s Sladkega vrha in posestnik Rudolf Ma-jerhofer iz Svečan. Oba sta zahtevala od predsednika zbora, da mora svoja izvajanja povedati tudi v nemščini, ker so navzoči taki, ki slovenščine ne razumejo. Zaradi tega nesramnega izzivanja je nastala rabuka, ki bi vsekakor izostala, če bi se gospodje iz Maribora bili potrudili na Sladki vrh.
Občudovanja vredni so biii nacionalisti s Sladkega vrha, kako so se brzdali in premagovali, da niso z izzivači obračunali na kraju. Značilno je tudi, kakšen argument sta navajala oba hujskača, češ. če lahko govorita pri raznih oblasteh nem ški, upravičeno zahtevata, da se govori nemški tudi na Sladkem vrhu.
Po tem incidentu je zbor potekel mirno dalje in je bil pri volitvah izvoljen za predsednika podružnice Ciril-Metodove družbe posestnik Ivan Gornik, za podpredsednika šolski upravitelj Franc Borko, za tajnika učitelj Anton Napast, za blagajnika pa obratovodja sladkogorske tovarne Andrej Kukec. Izvoljeni odbor je garancija, da se bo ustanovljena ve>!e-važna nacionalna organizacija na Slad-
cije podana slika človekovega seks. življenja. (Mislim, da je pri njem Freudov vpliv dominanten!). Oblikovno pa so neke stvari res močno podane. V vseh delih je neka drznost v pozi, in si človek nehote zamišlja za vsem tem umetnika z nekim ciničnim nasmeškom, češ, misli kar hočeš, življenje je vendar tako. Prodal je malo, kar je umljivo, saj si takih del ne bi nihče upal dati v svoj salon, kjer vladata bon-ton in gentelmenstvo ...
Ko sem se vračal od reprize Feldmano-ve tragikomedije, zbudi mojo pozornost skupina ljudi, ki so se glasno razgovarja-li in prikrito smehljali. Pogledam in v svoje začudenje zapazim — manufaktur-no trgovino v kateri je malo prej gorelo. Čeprav sem globoko veren katoličan in mi je sreča mojega bližnjega važnejša od svoje — sem se vendar moral pričeti sme jati in to na glas, posebno, ker ni gorelo niti dvajset korakov od »idejnega utemeljitelja« manufakturnih požarov. Tako imamo sedaj na isti strani Iliče — v razdalji sto metrov, kar tri razprodaje od »požara oštečene robe«. Da pa je stvar res že komična naj omejim, da je neki druga manufakturist nekoliko dalje dal izobesiti veliko reklamo z napisom: »Ne od požara poškodovano blago — in vendar poceni«. O, sv, Florijan, ti si kakor zdravje!
Bolj komplicirano pa bo, ko bo začdo goreti tudi po zavarovalnicah.
M a n S o r u, ‘dne 18. lil. 1935.
Mariborski »VeSernflc« Jutri
5!r'an 5.
Alphonse Daudef:
GREH Z.ENE
ROMAN.
35
Ko so pokosili, je Elza nenadoma kriknila vsa prestrašena: »A moja torbica.« v tej mali tGrbici iz rdečega usma je spravlja,a denar, pisma, dragocenosti in vse svoje imetje. Sprva se zaradi tega niso kdo ve kako vznemirjali. Prišla je šele pred eno uro, pa kaj se — po njenem zatrjevanju — že ni vse izgubilo! Kakor so se našli pahljača, prstan, solnč-nik, ki jih je ta dražestna ženska vrteč se neprestano „kou bila razmetala, tako se bo gotovo našiti tudi torbica. Po dolgem iskanju so pa vendar sklenili, da je morala torb' . ostati nekje v vagonu ali pa na kolodvoru v Viheneuve, ker je voznik Libert trdil, da je 'med prtljago v kočiji ni videl.................
»Naj se Libert vrne' na kolodvor,« je rekla gospa Feniganova.
»Elza, spretnim vas,« sc je ponudi] Richard. »Vzeli bomo boghey, da pridemo hitreje.«
Dobričina je odšel sam zapreči konje, da bo voz hitreje pripravljen, da ne izgube časa in da ne nadleguje služinčadi, ki je bila pravkar z zvonom poklicana h
kosilu. Ko sta ženski ostali sami, ju je enako občutje vrglo drugo drugi v naročje.
»Ah, draga hčerka, ko bi ti mogla...«
»Nu, meni se zdi, da stvar ne napreduje najslabše. Prepustite vse samo meni, boste že videli.«
»Se ti ne zdi, da je ves spremenjen?«
»Zelo je bled in poteze v obrazu so se mu podaljšale... Nu, ljubim ga tudi takega, izgleda bolj odlično. Pripovedovali ste mi, draga sorodnica, da je tako žalosten, pa ves čas prepeva.«
Tako je imenovala njegov pum-pum, s katerim je v svojem basu spremljal sonato.
»Tako prepeva vselej, kadar misli na njo,« je dejala mati.
»Potem misli vedno na njo... Je to mogoče po vsem tistem, kar mu je napravila?«
»Ne razumeš mojega ubogega sina ... pa tudi jaz... jaz ga ne razumem.«
Richard je bil med tem že gotov in je iz kočije poklical sorodnico, ki je takoj odbrzela k njemu.
Dva dobra kilometra poti ločita Uzel-
les od Villeneuve — Saint Georgesa. Richard je sam vozil lahko kočijo. In tako sta prevozila to razdaljo še preje ko v pol uri. Ko je boghey pridrdral la postajo, pred katero je mrgolelo omnibusov, voz in kočij in se je gnetlo vse polno nedeljskih izletnikov iz Pariza, je bil v čakalnici ravno tudi gospod Alexan-dre. Pokrit je bil s škotsko čepico, preko ramena je pa imel navzkriž obešeno torbico; zvijal si je cigareto in nekam zviška ter z izrazom trudnega popotnika, ki ga čaka še dolgo in utrudljivo potovanje, opazoval vso tisto množico, ki je vrvela okoli njega. Obveščen po Rosini Chuchinovi o namerah njenega gospodarja in o prihodu sorodnice, je bil trdno prepričan, da Richard ne bo mogel odpotovati prej kakor z večernim .ekspresnim vlakom in če se mu posreči, da ga prehiti vsaj za nekaj ur, bo imel dovelj časa za opozoritev zaljubljencev na grozečo nevarnost. Izkoristil bo strah in zmedenost prvega trenutka, spravil princa na »Bleu-Blanc-Rouge« in odpeljal Lydiio nekam po kopnem, ko pa bosta zaljubljenca tako ločena, bo vrgel med njiju sum o laži in tako onemogočil, da bi se še kdajkoli približala drug drugemu.
Nepričakovani Richardov prihod na postajo mu je pa naenkrat prekrižal vse račune. Iz nekega kota čakalnice tretjega
kem vrhu ukoreninila ter zajela ves obmejni kraj pod svoje okrilje. Obmejnim pionirjem naj bo ustanovni občni zbor v ponos, naj jih ne bega izzivanje gotovih
ljudi. Mariborski nacionalni krogi z budnim očesom zasledujejo delo naših ljudi na meji, in če izzivačev ne bo kaznovala oblast, bodo to storili drugi forumi. A. S.
Varanje našega očesa
ZANIMIVI
MERJENJE IN PRECENJEVANJE OD PRILIKE IN NA OKO.
PRIMERI IZ VSAKDANJE GA ŽIVLJENJA.
približno 2 milijardi ljudi, bi vsak človek dobil na tej površini pol nr prostora. —
Mnogi ljudje menijo, da merjenje na oko ni nobena umetnost in da je k temu potreben samo zdrav ljudski razum. Ni težko približno določiti višino stolpa, debelost knjige, težo kakega predmeta, toda če preskušamo preceniti višino hiše, širino jezera, število ljudi na kakem zborovanju, moramo ugotoviti, da se čestokrat hudo varano. Če želimo preceniti večje stvari in večja števila, sc skoraj vselej prepričamo, da smo se vrezali. Merjenje od prilike in na oko torej ni tako lahko in tako enostavno, kot bi si kdo mislil.
Vzemimo za primer jezero, ki je široko pol kilometra. Ker je naša zemlja okrogla, js površina jezerske gladine na sredini za malenkost višja nego na obalah. Kolika je razlika v višini med sredino in obalami? Matematik bo vzel svinčnik in izračunal, da je sredina jezera višja približno 5 cm. Če pa imamo pred seboj jezero, ki je 15 km široko, kako velika je v tem primeru višina sredine jezera, človek bi mislil, da je 10 krat večja, toda varal bi se. Višina, jezera na sredini ma,-ša v danem primeru 500 cm. Če bi hoteli torej to višino določiti na oko, bi nikdar lie dobili pravega rezultata.
Nekaj podobnega nas uči primer z našim obzorjem. Če sc povzpnemo na 100 in visok stolp, vidimo na okrog v daljavo približno 40 km. če bi se pa povzpeli na 1000 m visok stolp, bi videli na okrog samo 130 km in ne 400, kakor bi izračunal matematik. Gornji primer nam kaže, kako silno težko je določevati od prilike in na oko obseg naše zemlje, človeško oko se v tem primeru vselej hudo vara in nikdar ne pokaže pravega rezultata. Zanimiv je tudi poizkus z reliefnim globusom, na katerem so gore vzbočene, doline pa vgreznjene. Na prvi pogled izgleda, da je na globusu vse točno in da so tudi ..izmer ja pravilna. Toda zdaleč ne. Čc bi na globusu, ki meri v primeru 1 m, hoteli prikazati v točnem merilu najvišji vrh sveta, bi dobili višino približno komaj tri četrtine milimetra. Največja globina pa bi znašala na globusu komaj milimeter. Doline in gore bi bile torej komaj vidne, ec bi bile podane v pravem razmerju z velikostjo površine naše zemlje.
Površina berlinskega mesta ima premer približno 18 km. Koliko ljudi bi imelo prostora na tem prostoru? Morebiti Prebivalstvo vse Nemčije? To bi bilo pre malo! Morda prebivalstvo vse Evrope? Ali bi ne bilo to preveč? Niti govora!Če računamo, da živi na vsej zemeljski obli
Kdor ne verjame, naj vzame v roko svin čnik in naj računa. Prepričal se bo, da je naša trditev točna. Na površini tega evropskega velemesta se torej lahko stlači prebivalstvo vsega sveta in vsak posameznik bo udi ko prosto dihal. Nikdar točni tudi niso računi na oko, ko merimo prostornino. Koliko vžigalic ima prostora v zaboju, ki je podoben kocki, katere stra nica meri I meter? Pomislite malo in nato hitro odgovorite. Prepričali se boste, da ste se silno zmotili. Prihraniti vam hočemo trud in vam povemo, da je v takem zaboju prostora za približno 1 mni-jon 830.000 vžigaJc. Tisoč več ali manj ne igra v danem primeru nobene razlike.
Sedaj pa nekaj težjega. Kaj mislite, kolikšna je težina zraka v vaši sobi, ki je
5 metrov dolga. ,j metrov široka in 3 m visoka? Morebiti bo kdo odgovoril, da ta zrak nima nobene teže ali pa vsaj malenkostno. Toda temu ni tako. Zrak v vaši sobi pritiska s težo 1 kg na cm2. V yaši sobi je 75 nT zraka. Vsak kubični meter zraka pa tehta pri normalnem pritisku in temperaturi prib ižno 1.3 kg..Koliko tehta torej 75 m3, vendar ni težko izračunati. Težje Pa je določiti čas brez ure. Če ne gledate nekaj časa na uro, pa se nato vprašate, koliko kaže, se boste prepričali, da ste se vselej zmotili.
Za zaključek pa krenimo malo še v vsemirje. Kako dolgo bi letelo letalo s hitrostjo 5C0 km na uro. da bi preletelo pot od zemlje do meseca? V tem primeru nam odpove oko. pa tudi naš razum; pomagati si moremo samo s številkami. Uči.i smo se, da je mesec oddaljen od zemlje približno 400.000 kilometrov. Leteli bi torej z letalom približno 30 dni. Kako dolgo pa bi traja, let do solnca? Z letalom 500 km brzine bi leteli 35 let! In še tole vprašanje: Kako velika je uma na nebu? Večja ali manjša od dinarja? Prav za prav enaka dinarju, če ga držimo v razdalji dolžine svoje roke. Če bi hoteli s kovancem 2 Din pokriti luno na nebu, bi morali imeti precej daljšo roko.
Tekmovanje za prvenstvo LNP
SK ILIRIJA IN SK ŽELEZNIČAR STA VČERAJ IGRALA NEODLOČENO. VELIKO ZANIMANJE. SLABA IGRA OBEH NASPROTNIKOV. ILIRIJA NA ČELU
PRVENSTVENE TABELE.
V tekmovanju za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze se je včeraj odigrala le ena tekma, in sicer v Mariboru, kjer sta sc srečala na igrišču SK Železničarja SK Ilirija iz Ljubljane in SK Železničar. Ilirija je v Mariboru še vedno atrakcija in tako je prišlo na igrišče okrog 1200 gle dalcev, da prisostvujejo prvemu letošnjemu nastopu SK Ilirije v Mariboru. Toda ta nekdaj tako slavna enajstorica ni izpol nila pričakovanj in bi gotovo odšla poražena z igrišča, če bj domače moštvo le količkaj boljše in upešnejše zaigralo. SK Železničar je imel včeraj veliko šanso, ni jo pa znal izkoristiti. Tekma sc je končala z delitvijo točk in izgleda prvenstvena tabela po včerajšnji tekmi takole:
Ilirija	8	5 2 1 31:10 12
Čakovečki SK Železničar Rapid
ISSK Maribor SK Celje SK Svoboda ŽSK Hermes
SK Iliri}a:SK Železničar 1:1 (l:o),
V predtekmi je absolvirala rezerva SK Železničarja prijateljsko tekmo proti SK Drava iz Ptuja. Tekma se je pod vodstvom g. Kasparja končala z zmago SK Železničarja v razmerju 3:2 ,(2:2).
7 4 3 0 31:8 11
8 4 2 2 21:18 10
7 4 0 3 20:10 s
8 3 14 12:20
7 2 l 4 11:14
8 2 15 16:43 7 10 6 12:21
Nato sta s polurno zamudo nastopili moštvi SK Ilirije in SK Železničarja pri glavni tekmi.
Moštvj nista zaigrali v velikem stilu. Tekma je bila v gotovih presledkih zanimiva, toda prave prvenstvene borbe ni bilo videti mnogo. Oba nasprotnika sta igrala precej ležerno in žalibog v gotovih presledkih tudi preostro.
Po lepi zmagi nad Haškom smo od I'i-rije prav za prav mnogo več pričakovali. Že nekaj let ne more Ilirija v Mariboru uspešno zaigrati, kar dokazujejo rezultati proti Rapidu in ISSK Mariboru. Kaj je temu krivo ne vemo. Zdi se pa, da je mariborski nogomet trd oreh Ljubljančanom. Tekom pomladanskega tekmovanja bomo imeli še dvakrat priliko videti Ilirijo v Mariboru in sicer proti ISSK Ma riboru in proti SK Svobodi. Morda nam bodo takrat malce več pokazali. V splošnem je dala včeraj Ilirija povprečno igro boljših slovenskih klubov. Kot celota napravlja vtis homogenosti, prilično uigrane enajstorice z dobrim startom. Tehničnega znanja moštvo ne zna izkoristiti. Najboljšo formacijo so imeli gosti v kril&ki vrsti in v ožji obrambi, dočim napadalna vrsta ni formacija velikega stila.
Tudi Železničarji so razočarali. Moštvo gotovo zna boljše zaigrati kot včeraj. Ožja obramba je bila ves čas, posebno v
razreda ga je videl, kako je skočil iz kočije in odšel preko tračnic, očito z namenom, da odpotuje^z istim vlakom kakor on. Kaj naj sedaj stori? Kako naj stopi v vlak, da ga Richard ne zagleda? In na potovanju in tam doli, kadar prispejo na cilj?... Naenkrat pa se .'e Richard spet pojavil in mahal z malo rdečo torbico, kažoč jo od daleč gospe, ki je sedela na bogheyu. Sedel je k njej v kočijo, pograbil vajeti in ne da bi ošvrknil konja odbrzel po široki posuti cesti Villeneuve izpred radovednih oči starega dvornega oskrbnika. Bo Richard še odpotoval, ah je prihod sorodnice spremenil njegove načrte? Očito L bilo samo to, da ni nič na njem kazalo krvoločnega Othella, hrepenečega po maščevanju... Tisti hip je prihitel po nasipu pariški vlak. Vrata so zaškripala: »Potniki za Lyon, Marseille, Nizzo...« Gospod Alexandre je trenutek okleval. Nato je zloben smehljaj spačil njegova obrita usta in skočil je v prvi vagon, ki ga je dosegel.
Elza je želela peljati se nazaj po daljši poti.
»Držim se navad, Rdeče Kapice,« je odgovorila smeje. »Ljubim povprečja in stranska pota, po katerih se blod' iščoč vse, kar ima krila in lepo dehti. Strah pred volkom? .... Nikoli se nisem ba’a ... Ko se da Rdeč Kapica ujeti, se mora volk bati.«	'	.
drugi polovici, zelo nesigurna. Tudi v napadu ni povsem funkcionirala. Kombinacija v notranjem triu je sicer uspevala, pred golom pa ni bilo nikogar, ki bi se o-srčil do zaključnega strela. Krili se nista povzpeli nad povprečnost, nekoliko več agilnosti je bilo opažati na desni strani. V krilski vrsti je neumorno igral prav do konca Frangeš, ki je bil ofenzivno in defenzivno prav dober. Vratar je dobra moč in je branil zelo dobro, včasih bravurozno.
Gola sta padla: v prvem polčasu v 20. minuti po Pikiču, v drugem polčasu pa v 15. minuti po Pavlinu. Sodil je g. Nemec objektivno v splošnem dobro.
SK Svoboda:SK Olimp 5:3 (1:0).
Mariborska Svoboda je včeraj gostovala v Celju ter odigrala proti tamkajšnjemu SK Olimpu prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago Mariborčanov v razmerju 5:3.
Ostale nogometne tekme.
Split: Hajduk:Primorje 3:0 (3:0).
Zagreb: Hašk:Concordia 1:0 (1:0).
Beograd: Jugoslavija:BASK 2:2 (1:2).
Osijek: Slavija <0):Slavija (S) 3::. (2:1).
Marseille: BSK (Beograd) :01impigue 3:2 (2:1).
Pariz: Nemčija:Francija 3:1 (1:0).
Praga: Češkoslovaška:Švica 3:1 (2:1) Skakalne tekme v Planici.
Včeraj so se vršile v Planici težko pričakovane mednarodne skakalne tekme, za katere je bilo po vsej naši državi in tudi izven naše domovine veliko zanimanje. V Planico je 6 posebnih vlakov pripeljalo več tisoč gledalcev, med njimi odlične zastopnike državnih in samoupravnih oblasti. Računa se, da je tekmam prisostvovalo okrog 12.000 gledalcev. Tekmovanje pa se ni izvedlo tako, kot so si prireditelji zamislili. Norvežani so dobili od svoje zveze iz Osla prepoved, da ne smejo skakati niti v konkurenci, niti izven konkurence. Nadalje so številni Avstrijci »stavkali« in je le eden Avstrijec, namreč H6I1 sodeloval,- naposled pa je še nagajalo solnce, ki je oinch-čalp sneg, tako da tekmovalci niso dosegli pričakovane znamke 100 m. V konkurenci je tekmovalo le 12 tekmovalcev in so bili rezultati naslednji: 1. Maruszarz (Poljska) 326.1 točk (84, 87.5, 80.5 m); 2. Barton (ČSR) 312.9 (85, 82, 78 m); 3. Rey mund (Švica) 304.6 (73, 86.5, 72); 4. Bor-ter (Švica) 298.9 (77, 86, 76). 7. Šramel (Jugoslavija) 270.9 (68, 72, 76 m); il.Nov-šak (Jugoslavija) 67, 74, 62 m. Po končanih konkurenčnih skokih je pet Norvežanov izvedlo nekaj trening-skokov, pri katerih so sodelovali še najboljši Švicarji, Čehi in Jugoslovani. Najdaljši skok je dosegel Andersen, in sicer 87, 94 in 95 m. Ves potek tekmovanja je prenašala radio postaja Ljubljana in se je zbralo v Mariboru na Glavnem trgu kjer je inštaliral Radio-Maribor zvočnik, veliko število poslušalcev, ki niso mogli v Planico, da prisostvujejo v duhu edinstveni skakalni tekmi v naši .državi.
Poljčane
Smrtna kosa. V Studenicah pri Poljčanah je umrl 94letni Ivan Dugar. Pokojnik, oče tamošnje učiteljice gdčne Marice, s katero je po ženini smrti in s hčerko Karlo prebival skupaj, je pribežal pod silo razmer po prevratu iz Gorice, kjer je imel čedno posestvece. Častitljivi starček je bil prav do zadnjih dni čil in veder. Njegov humor ga kljub vsem, kar je t no ral trpkega doživeti v tej solzni dolini, ni nikdar zapustil. Ob lepi udeležbi so ga pokopali na gričku Sv. Lucije. G. ž.upnik se je v lepih besedah poslovil od dragega pokojnika, domači pevci pa so mu zapeli doma in ob grobu ganljivi žalostinki. Bodi zavednemu možu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje!
»Tihotapce« so vprizorili preteklo nedeljo studeniški fantje in dekleta. Na-vežbal jih je učitelj Štefancioza. Vsi
igralci so igrali z vso vnemo. Obisk je bil kakor vedno prav dober, publika razigrano zadovoljna.
Knjižnica tukajšnjega Sokola prav lepo napreduje. Četudi razpolaga s skromnimi sredstvi naša vestna knjižničarka, poštna uradnica gdč. Anica Krašovic, vendar si je znala v zadnjem času nabaviti nekaj prav zanimivih del. Izvedla je tudi nabiralno akcijo in se Sok^] za darovane knjige vsem najtopleje zahvaljuje, obenem pa prosi še ostale, ki bi imeli kako knjigo odveč, da jo poklonijo sokolski knjižnici. Knjižnica posluje po sobotah od 7. ure dalje.
Osebna vest. Tukajšnja pošta se je za eno moč pomnožila. Premeščena je bila sem iz Beograda poštna uradnica gdč. Zlata Vojska. Želimo ji prijetno bivanje!
Divje svinje strašijo po okoliških gozdovih. Zato so šli domači lovci nadnje. Od treh pa je padla le ena 80 kg težka mrcina pod roko lovca posestniškega sina Alojza Hauptmana.
Ruše
Proslava 85-ietnice Masaryka v Rušah. Ruški Sokol je priredil v veliki dvorani Sokolskega doma lepo uspelo proslavo 85-letnice Masaryka. Navzoče je bilo celokupno članstvo in vsa češka kolonija v Rušah. Br. starosta Krejči je pozdravil navzoče, posebno češke državljane, in predočil pomen proslave. Orkester je zaigra! podpuri čeških narodnih pesmi, nakar je sledila deklamacija male šolarke. Masarykov živlenjepis je podal br. Koruza, ki je na koncu pozval navzoče, naj hodijo po stopinjah velikega učitelja. Po končanem govoru je orkester zaigral državne himne, češko in našo. Tako je ruški Sokol na skromen, a prisrčen način proslavil tega velikega moža.
Ruški keglaški klub ima na Jožefovo veliko nagradno tekmovanje, na katerem se bo proglasil prvak Ruš. Klub je v zadnjem času zelo aktiven, priredil je več tekem z mariborskimi klubi, katere je, razen ene, vse dobil. Glavni namen kluba pa je gojiti med svojimi člani in sploh med vsemi keglači družabnost, in to potom prijateljskih tekem.
Skmi izumirajo.
Znani francoski raziskovalec Afrike Peter Ihac je imel pred kratkim na neki akademiji zanimivo predavanje, na katerem je naglasil, da sloni, te dragocene živali, v francoskih kolonijah naglo izumirajo. Temu so kriva tamkajšnja plemena, ki jih tvorijo povečini sami pritlikavci, in njih praznoverje. Pritlikavci namreč verujejo, da ni na svetu večje časti kot ubiti slona in prodati njegove bele kosti. Predavatelj je predlagal, da bi se francoskih kolonijah v Afriki s strogimi na-redbami prepovedalo pritlikavcem pobijati slone, ker preti .rnost, la bo njihov rod v kratkem izmrl.
Prodam
BOLJŠEMU GOSPODU
oddam opremljeno	sobo s
strogo separiranim	vhodom
iz stopnic. Jože Vošnjakova ul. 19-1, vrata 3._______1115
PRISTEN AJDOV MED
po Din 10,— za kg oddaja »Kmetijska družba«, Meljska cesta 12. Telefon 2083.	1005
Kupuit« svoje po* trebičine pri nailh inserentih i
OTROŠKO POSTELJO
trdo, prodam. Slomškova ul. 3-II, ob Tomšičevem drevoredu.	1121
Posest
HIŠA Z VRTOM
na prodaj. Cena Din 22.000. Lovska ul. 35, Pobrežje. 1117
Stanovanie
SOLIDNEGA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Studenci, Sokolska ulica 95.	1111
Službo dobi
IŠČEM MLADO POSTREŽ-NICO
za večerne ure. Kavarna Union, Meljska cesta 12. 1076
foominiaite te CND
DOBER ZASLUŽEK sc nudi pri prodaji v gospodinjstvu neobhodno potrebnega predmeta. Odda se rudi
v komisijsko prodajo. Dopise je poslati na upravo lista pod »Sirena«.	1110
Sobo odda
OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO
oddam dvema gospodoma. — Aleksandrova 14-11.	1114
SOBO
solnčno. opremljeno, in prazno sobo oddam. Studenci, Sokolska 35.	i	113
SOBO IN KUHINJO
oddam. Zrkovska cesta 38. 1108
Ceneni teden
Po zelo znižanih cenah bomo prodajali dokler traja zaloga sledeče blaoo:
Blago za obleke, volna s svilo..Din	25’—
Blago za bluze, volna	Din	20’—
Crepe de Chine, čista svila vzorčasta Din 20' do 50’-Svile georgette, vzorčast .... Din 30’— do 40'—
Fourlard svila, vzorčasta ........ Din
25’
26’
Volneno blago za obleke..........................Din
Blago za	obleke, prima kamgarn	....	Din	115’—
Blago za	kostume samo 	Din	40’-
Blago za	plašče, najmodernejše	samo	.	.	Din	50'—
Chiffone, kvalitetno blago, brez napak,
sedaj samo....................Din	8"—
Tkanine za telesno in posteljno perilo, kvalitetno
blago, brez napak, sedaj samo Din HO'
Zgotovljeni pomladanski plašči, velika izbira, za 40% ceneje. — Pri tem imamo še veliko prodajo ostankov, kjer najdete vse, kar rabite za ma! denar.
Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete
IrgovsKa la Oolček & Marini, Maribor, Gosposka 27
4
j®
Brezplačni Singerjev tečaj v krojenju šivanju in vezenju
V času od 26. marca do 9. aprila 1935 v dvorani „Union“ se bodo poučevala do sedaj še neznana dela na Singer šivalnem štroju. — Prijave in pojasnila pri naših zastopnikih in v trgovini Glavni ‘trg 24.	1109
m	■	m
O tvoritev
Na Jožefovo, dne 19. marca i935 bomo otvorili v novi stavbi
Grajskega kina
najmodernejše, okusno in udobno urejene zabavne lokale:
Gostilno, kavarno, bar in kegljišče
Vse te prostore bomo izročili javnemu prometu na Jožefovo ob 9, uri dopoldne s slavnostnim otvoritvenim jutranjim koncertom	m	UPRAVA
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelin in urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d
STANKO DETELA v Mariboru
predstavnik