4. stev.
V Ljubljani, v tork 4. aa 180.
Letnik V.
Inseratl «e «prejemajo in valj*
trismuna vrata:
4 kr., če se tiska lkrat,
it i» n » 4 n
i, u i, i, 3 n Pri večkratnem tiskanji se >ena primerno zmanjša.
R ok o plai
se ne vračajo, nefrankovana
;nsma se ne Bprejemajo. N iročnino prejema opravniStvij (alTOinistracija) in ekstedicija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-t >vi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski nni
Po poiti prejemar vel|a :
Za celo leto . . 10 gl. — kr.
»a poileta . . 6 ., _ „
la četrt ¡et» . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . , S gl. 40 kr za pol leta. . . 4 ,, 20 „ za četrt leta	2 „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan,^-., velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši itev 15.	\ ' '
Izhaja po trikrat na teden in S sicer v torek, četrtek in soDoto
Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca" v soboto.
Govor grofa Ilohemvarta
kot odgovor na dr. Herbstovo besedovanje zaradi nemških šol v Zadru in Dubrovniku.
(Konec )
Poseben in neprijeten je položaj, ako mora človek govoriti o stvari, ki niti ua dnevnem redu ni; in taka je s tem predlogom, ki ni na dnevnem redu,ker ga je vlada sama umaknila.
Na ugovore nasprotne stranke bi ne bilo treba odgovarjati, ker ti ugovori na preslabih nogah stoji (uasprotovanje na levi, odobravanje na desni), in posebno, ker je že moj predgovornik iz Dalmacije stvar temeljito osvetil. Oglasil sem se pa za besedo, ker je poslanec, ki ga navadno imenujejo poslanca za Schlu-ckenau,.tako hudo napada) odsek, kterega ud je on sam (nasprotovanje na levi, dobro na desni). Ta odsek pa moram braniti, ker sem njegov predsednik biti čast imel (dobro I na deBni). Po mojih nazorih je nedopustljivo, Kar je govornik rekel, namreč da naša stranka nema tiste skrbi za armado, ko nasprotna.
O tej zadevi, bi rekel, smo na desni in na levi ene misli. (Dobro I) Najbolj čudno pa je to, da nam tako očitanje pride od tiste strani, od ktere smo bili prej grajani, da v delegacijah za armado vse dovolimo (prav dobro I na desni). Kes je, mi hočemo vse dovoliti, kar armada potrebuje; zato imamo pa tudi pravico, armadi to odreči, česar ne potrebuje, in kar zanjo zahteva naučni minister,
ne pa vojni minister. (Prav dobro I na desni). Poslanec za Schluckenau je branil stališče manjšine, in navedel je dva razloga. V prvo je miloval v živ h barvah častnika, ki se v Dubrovnik ali Zader prestavi, in tam ne najde nemške šole za svoje otroke.
Da je to siten položaj, skusil sem eam, ko sem prišel v tak kraj in sem moral svoje otroke v laško šolo pošiljati. Iz početka je bilo težavno, pa otrokom vendar v korist, ker so se naučili laškega jezika, kar jim je pozneje prav prišlo. Pa ua take razloge se budgetni odsek ni mogel ozirati; on tega ni prezrl, ampak gledal je še dalje. V takem položaji, kakor nemški častniki v Zadru, je marsikdo, in mi imamo na Btotine vojaških postaj, kjer ni nemških šol, tako v Galiciji, na Češkem, južnem Tirolskem, Kranjskem, v Istri, in na Ogerskem.
Ali hočemo povsod nemške šole napraviti, kjer je kaka vojaška posadka? Zakaj pa ravno v Zadru in Dubrovniku?
Predgovornik bi bil moral dokazati, da so v Dalmaciji druge razmere. (Prav res je! na desni). Tega pa ni storil. In potem si je odsek mislil: kaj pa potem, če pridejo v Dalmacijo ogerski vojaki, ali bomo potem madjar-ske šole napravili? Kar za nemške vojake storimo, dolžni smo tudi madjarskim. (Dobro I na desni.)
Tako lahkomišljeno se ne sme ravnati.
Mi smo vse dovolili, kar je vojni minister zahteval; to šolo pa imamo pravico odbiti, ker ni potrebna.
Predgovornik je rekel, da se mora vse dovoliti, kar je potrebno. Taka šola pa ni potrebna, ker se polki zmirom menjajo, in Če so zdaj nemški vojaki v Zadru, znajo biti drugo leto češki, Čez dve leti pa madjarski.
Kot drugi razlog pa je porabil predgovornik mornarsko šolo v Pulji. Nad to primero sem se kar začudil. Kako more mor-narstvo z drugo vojaščino primerjati I Mornarska šola je v Avstriji ena sama, in tam so rodbine vseh častnikov in uradnikov stalno nameščene. (Res je! na desni.) č? mornar na morje gre, ostane njegova rodbina vendar v Pulji, in za te je bilo res treba skrbeti, da niso brez šole. če pa danes nekaj bark v Dalmacijo gre, in recimo dve leti tam ostane, ali bomo zavoljo tega v Dalmaciji posebno šolo za mornarje naredili? Gospod predgovornik je tudi pozabil, da se šola v Pulji vzdržuje iz skupnih financ, da tedaj ne spada v področje državnega zbora, ker vsi vojaški stroški spadajo v skupni budget. Zato se mora tudi ta šola v skupni vojaški budget vzeti, če jo že hočemo imeti.
Tedaj vidite, gospoda, da ta dva razloga nista vtemeljena; drugih razlogov pa nisem slišal. Kar je poslanec za Schluckenau o ministerstvu povedal, na to ne bom odgovarjal; mislim, da ministerstvo bolje vč, zakaj je predlog umaknilo, nego gospod poslanec za Schluckenau. (Veselost na desni). Govornik je tudi rekel, da smo bili v tej zadevi z vlado zmenjeni. To ni res; pa če bi prav res bilo, kaj pa je potem? Ko se je vlada še po vaši več ni obračala, rekli ste, da se to pravi, par-
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
VII. Volitev, pred njo in po nji.
(Dalje.)
Ves poparjen gre Janez, ker takega odgovora se ni nadjal po vsem tem , kar je za dr. Zvitoviča storil v svojo veliko škodo in in celo s telesnimi bolečinami. Vso jc kuhalo v njem. Da se ga dr. Zvitovič zdaj, ko jc svojo dolžnost za - nj več ko preveč storil, z lepo znebiti hoče, to mu je jasno, še jasneje pa to, da s pravdo z očetom, h kteri ga je le on zapeljal, nc bo nič', ker jo bo vso zanemaril, če bi bilo prav kaj upanja. Konec njegovega premišljevanja je sklep, da hoče še čakati, kaj bo, in če bi dr. Zvitovič res tako ravnal ž njim, kakor zdaj kaže, brez vsega ozira izdati njegove zvijače svetu, posebno pa, kako je za volitev kupoval glasove, kar jc strogo proti postavi. Pač mu jc on, Janez, pomagal, ali 110 de nič, če bo zato zaprt, da bo šel le tudi dr. Zvitovič v luknjo.
Talce črne misli so sprehajale Janeza, ko je prišel med svoje tovarše v gostilnico. Dolgo so ga bili že ti pogrešali, zato jc bilo pa zdaj žvrgoljenje tem živahnejc in kmalu so spra-
vili Janeza v boljšo voljo. Pa vendar prav po njihovi volji ni bil, branil sc je celo nazadnje kart, češ, da ima doma še pisati. Drugi so ga potem pustili pri miru in odšel bi bil, če bi ga no bil Robert dregnil z besedami:
„Pustite ga, jaz žc vem, kam gre."
„Kam?" — praša Janez zopet zelo razdražen.
„No, k nam; saj je žc skoro mah zrastel ua našem pragu za tabo."
Splošen smeh, ali kako Janez pogleda neprevidnega dražilca!
„Pred vašim pragom bo še dolgo mah rastel, predno ga bo moj čevelj pohodil" —• reče in gre razjarjen ven.
Ko bi Janez teh besedi 110 bil izgovoril, bi sc morda osoda nad njim nc bila začela tako naglo spolnovati, kakor sc jc. Robert jc to povedal domit, Milka je zopet jokala, a mati, gospa Klcparjeva, jo drugi dan napravila sc ter šla k dr. Zvitoviču. Ta jo jo žc poznal, toraj ne ravuo prijazno sprejel. Vendar jo jc peljal v svojo posebno sobo, ter jej odločno rekel, naj pove, kaj hoče, da ga pozneje nc bo več nadlegovala.
„Kaj jc z gospodom Petelinom,prosim?" prične gospa Kleparjcva.
„Ob kratkem povedano: jaz ga kmalu no bom več potreboval, sem že dobil boljšega" — odgovori dr. Zvitovič.
„A tako! Pa pravdo z očetom bo dobil,
ne?"
„Med nama: jo ne more dobiti, vsaj jaz ne bom ugovarjal prvi razsodbi, ki bo gotovo zoper njega."
„Aha, na ta način nima nič in bo iskati moral drugo službe, če jo dobi?"
„Dobil jo bo že, ker ga bom jaz priporočil."
„In plača?"
„Drugi doktorji plačujejo slabše ko jaz, pa živel že bo."
„Sam, ne?"
„Za dva ali še celo za več bo pač težko zaslužil. Dandanes je takih in še boljših pi-sačev vse polno po svetu."
„Pa vam jc vendar dobro služil, gospod doktor. Kako, da ga zdaj tako naglo mislite odpustiti? To ni lepo, nc zamerite!"
„Če sem vas prav razumil, gospa, vam gre tu več za vašo hčerko za gospoda Petelina. Vcdito toraj: Jaz oženjenih ljudi v svoji pisarnici nimam rad iu čc bi so Tctclin oženil, bi moral tako prej ko prej z moje službe. Da
lamentamo vladati- (živa veselost in odobravanje na desni), in tako ste tudi zahtevali. Zdaj pa, ko smo mi v večini, ia to smo še zmirom, zdaj pravite, da se vlada ne sme po večni obračati. Če je tedaj vlada nam na ljubo predlog umaknila, potem je le pokazala, da boče parlameutaruo vladati, kar ste vi vedno zahtevali. (Živio in dolgotrajno odobravanje in ploskanje na desni; govorniku od vseh strani čestitajo.)
Nekaj o ,,mešanem" prebivalstva.
Kako bi se dala Bosna ponemčiti ? To je prav lahko; zgodi se to v sledečih podobah: I. podoba: V deželi še ni nobenega Nemca in nihče nemški ne zna. II podoba: Pride nekaj nemško govorečih judov in nekaj pravih Nemcev barantat in kupčije delat; nekaj se jih stalno naseli; častnki vojaški in nekteri uradniki se vedejo po nemški; sliši se že po vseh mestih nemška govorica. III. po doba: Za otroke oficirjev in nemško govorečih judov je treba nemških šol; teze ustanove in polagoma se porinejo tudi slovanski otroci v te šole, — ker je slovanskih tako malo, da bo prenapolnjene, — mladi zarod uradnikov, častnikov, nemških trgovcev je izgojen le v nemškem jeziku, mlademu zarodu Slovanov se „priložnost ponudi, naučiti se kulturnega je zika." Privabijo se nemški kolonisti v deželo.
IV.	podoba: Po mestih ste že dve stranki; kar hoče kaj biti in kaj veljati, govori nemški; kdor nemški ne zna, ne more više stopinje doseči; starši, Bkrbni za bodočnost svojih otrok pošiljajo ctroke v nemške šole, ker drugače ne bodo belega kruha jedli; treba je tedaj, raz širiti nemške šole; za otroke nemikih kolo n;stov je tudi treba nemških šol, njim ni treba nič znati slovenskega deželnega jezika.
V.	podoba: Iz zaroda nt mšk h kolonistov, iz otruk uradnikov in častnikov, ki se v šol skrbno varujejo pred slovanskim jezikom, in iz tistih slovanskih otrok, ki so se izučili v nemških šolah in v kterih se je narodni čut že zatrl, iz vseh teh elementov se naredi rod, ki v slovanski deželi le nemšni govori in nemški čuti, dežela ni več samo slovanska, ampak dospeli smo do one stopinje, ko se govori o deželah „z mešanim" prebivalstvom; n mščina
postala je poleg slovanščine ,,drugi deželni jezik", zato zahteva ravnopravnost, da se vsi ukazi vlade in uradov razglase v obeh jezikih, pa tako, da ima nemščina povsod prednost, ker je „kulturni" jezik ; da pa slovanski dia lekt v deželi ne postane kulturni jezik, za to je treba skrbeti s tem, da se vsako literarno gibanje v tem jeziku ovira; šole se čedal|e bolj ponemčijo, da se izobraženci vsi oklenejo raje nemščine.
VI.	podoba: Iz nemških šol je prišlo že toliko nemško izgojenih ljudi, da se že v vsaki vasi kdo dobi, ki nemški zna; zato ni nobene ovire več, in uvede se čisto uemžko uradovanje ; tisti, ki so nemške šole obiskavali, se tega vesele, ker jim samo znanje nemščine dob ček donaša in jih za boljše službe sposobne dela, oni postanejo tedaj nemškutarji. Srednje šole se vse ponemčijo.
VII.	podoba: Slovanski narod hira in umira brez duševne hrane, brez izobraženih voditeljev, ker izobraženci so vsi nemškutarji; iz mest je slovenščina skoraj čisto izginila, meščan in kmet se ne razumeta več, če se kmet ui pri vojakih ali v šoli nemški nauč 1, kajti meščanu se ne zdi truda vredno, da bi se slovanščine učil.
Vili. podoba: Nemščina se uvede kot učni jezik tudi v ljudske šole, mladi kmečki zarod zna že oba jezika.
IX. podoba: Slovanščino, strašno popačeno po germanizmih, govori le še kak kmet v hribih; dežela postala je nemška.
Tukaj smo v devetih podobah pokazali, kako se vrši ponemčevanje. V I. podobi vidili bomo Bosno in Hercegovino pred okupacijo ; v II. podobi vidimo isti dve deželi, kakor ste sedaj; v III. podobi vidimo Dalmacijo , kjer se zahtevajo nemške šole za otroke častnikov, ker drugih Nemcev v deželi ša ni; proces ponemčevanja v IV., V. in VI. podobi smo Slo venci že poskusili, in v tem stami smo še zdaj ; pa bili smo že na slabšem , kajti oku sili smo z bridkostjo tudi že stanje", kakor je v VII. podobi popisano, namrič pred letom 18-48, ko še ni bilo narodne inteligencije ; VIII podoba nam kaže koroške Slovence v njih sedanjem položaji, in ti bodo kmalo stopili v IX. iu poslednjo podobo, če jim ne pridemo na pomoč.
Iz teh slik je razvidno, kako se naredč dežele z ..mešanim'1 prebivalstvom. Čudno se uatn zdi, kako Be more Kranjska med „mešane" dežele šteti. Če je kočevska kolonija toliko važna, zakaj se pa dolenja Avstrija ne šteje med „mešane" dežele, ker tam stanuje primeroma veliko več Slovanov, ko pri nas Nemcev. Na Dunaji je 200.000 Slovanov, po hrvaških vaseh blizo Dunaja pa tudi kakih 30.000, dežela ima pa 2 miljona prebivalcev, tedai je Slovencev 11%- Na Kranjskem pa je Slovencev 450.000, Kočevarjev 19.000 in Nemcev po mestih kakih 1000, vsih Nemcev tedaj 20.000, to vrže 4°/0 od celega prebivalstva. Kako je to, da ima Kranjska zavoljo tistih 47 odstotkov tujega elementa ime „mešane" dežele, dolenja Avstrija z 11 °/0 Slovanov pa se šteje za čisto nemško deželo? Kako da se tam vse farno nemški uraduje, pri nas pa, namesto čisto slovenskega, več uemški ko bIo-venski? „Erküret mir, Graf Oerindur, diesen Zwiespalt der Natur I"
Pri nas se mora enkrat nehati govoriti o ,.mešani'1 deželi in o „drugem deželnem jeziku"! Kranjska je čisto Blovenska dežela in deželni jezik je samo slovenski. Nepotrebnq je bilo, da je deželni odbor kedaj v obeh jezikih uradoval.
Kočevarji so neznatna kolonija, mi jim privoščimo njih nemške šole in nemški uradni jezik; pa raje vidimo, da se iz kočevske zemlje posebua deželica naredi, kakor pa, da bi zavoljo nj h imila naša dežela imč, da je „mešana" in da bi zavoljo tega morale šole na pol ali popolnoma nemške biti, in da bi se moralo v obeh jezikih uradovati, ker potem smo zmirom mi za ravnopravnost goljufani, če se mora vsak še le posebej prepirali z uradi, da mu slovenski pišejo!
Na Češkem so dobile zdaj sodnije ukaz, da morajo v tistem jeziku uradovati, ki ga strauka zahteva. Pa med sabo bodo uradi ven-dar-le nemščino rabili. In če prav tak ukaz tudi za Kranjsko pride, koliko je tako odloč-nh, da bi zahtevali slovensko uradovanje? Uradniki so temu več del nasprotni, advokati so nemškega ,.šimelna" vajeni, stranke se boje zamere in zgube, zato bo šlo vse po starem tiru naprej, — in to vse zavoljo Kočevarjev m tistih par nemških rodovin, ki ao nam prišle
pa šo natančneje veste: Čc bi pa kteri mojih pisarjev imel tako taščo, kakor ste vi, ne uro časa bi ga ne trpel okoli sebe. Kaj meni mar za vas in za vašo hči! Ako ui vse po vaši volji in morda kaj narobe, si mislite, da se vam je lov na ženine pokazil iu ste sc vjeli vi. Ne zamerite moji odločnosti! Prosim tudi, da Petelina ne iščete več v moji pisarnici, ker ga ne bote dobili, jaz pa nimam rad takih strank, kakor ste vi, sicer častita gospa. Se priporočam."
Kaj tacega se gospej Klcparjevi pa vendar še ni zgodilo, kar pomni. Ni čuda, če ne ve, kako pride z veže na ulice.
Vsa zbegana pridere domu, kjer zmeče zgornjo obleko od sebe, potem pa začno zmerjati svoje hčere drugo za drugo; največ jih sliši Milka — tako britkih , da se spusti v ihtenjc, potem pa v glasen jok. Ko gospod Klepar domu pride, so tako vstraši, da kar praša:
„Kdo je pa umrl ?"
„Noben, ti krokodilj, ti, ki si!" — sc zadere gospa nad njim — „pa bi bilo morda bolje, če bi bila ktera. So že tvoje hčere, lc poglej jih! Po meni niso ratale."
Gospod Klepar se pomiri, ko vidi, da ni
uič hujega ko to, da jc mama razkačena , si uabaše pipo iu sedo za svojo mizo, da bi prebiral pisma, ktera je seboj s pisarne prinesel. Komaj pa spusti z lule par duškov, že napue gospa uosnici, kakor konj, ko volka zaduha, sc zakadi va nj, mu strga z ust pipo in jo vrže v kot, da se razleti na kosce, ter zarujove bolj kakor zaupije:
„Ne boš kadil ne, ti pošast, ampak poslušal boš, kar ti bom povedala."
To je pa šc za gospoda Kleparja, čeravno navajenega vsake vrste neviht, preveč, spne sc kvišku iu stopi pred svojo blago soprogo ter jej veli:
„Spravi se mi izpred oči, ti — no vem, kaj bi rekel, če ne, se ti bo zgodilo nekaj, kar sc ti še ni nikdar zgodilo."
„No, kaj?" — so vpre gospa Kleparjeva penečih ust iu rudeče-višnjevega obraza.
In — kaj? Ali jc res to? O, ni mogoče! To ni več gospod Klepar, pohleven kakor ovca, to je kaka zver. Lc čujte in strmite: gospa Kleparjeva čuti v obrazu — zaušnico! Ne, ne, ni mogoče, sanja sc jej. In vendar, zakaj
I' so opoteče, zakaj potipljc otekajoče, hudo rudeče lice, zakaj skoči gospodu soprogu z glasuim krikom v lase, zakaj mu praska obraz,
zakaj pridero vse tri hčere trgat oba vsak sebi iu zakaj je krik tak, da ljudje na ulicah postajajo ?
„Pri Klcparjcvih imajo domačo zabavo" — opomni eden izmed množice ua ulicah — idimo!"
Iu ljudje sc s smehom razidejo. Tudi mi gremo za njimi in pogledamo nekoliko po Janezu.
Iiavno pride s pisarne s precčj debelim iu širokim pismom, ki ga jc dobil od gospoda svojega, da ga odda na pošti. Ali kako da no gre naravnost na pošto, marveč na svoje stanovanje? Morda ima tudi on oddati kako pismo? Mora žo tako biti, ker prišedši domu se zaklene v svojo sobo, vzame s predala pismen zavitek, natančno prepiše napis in začnč rezati prazen papir v podolgaste štiri vogle. Čemu toliko papirja? In zakaj ga utakne v zavitek nepopisanega? Zakaj poteui to pismo tako skrbuo zapečati s pečatuikom, kterega je seboj prinesel ?
Ko jc novo pismo gotovo in podobno staremu doktorjevemu, pretehta oba, spravi drugo v predalo mize svoje, ktero zaklene, a prvo vzame seboj ter gre na pošto. Tam odda pismo in dobi za-nj prejemnico, na kteri stoji za-
u svojim nemškim jezikom deželni mir kalit. Kam pridemo, če se mora povsod za par uradniških otrok nemška šola narediti? Kam pridemo, če Be mora povsod, kjer je par Nemcev naseljenih, v nemščini uradovati?
Za Slovence naj se naredi posebna viša sodnija in ta naj slovenski uraduje; vse slovenske pokrajine naj potem spadajo pod to slovensko višo Bodnijo, ne pa pod graško, kakor je do zdaj. Za vse slovenske dežele naj bedo šolski nadzorniki Slovenci in v Ljubljani stanujoči, ne pa v Gradcu in Trstu.
Sicer pa še enkrat povdarjamo: naj se enkrat neha govoriti, da je Kranjska — de-žela z „mešanim" prebivalstvom, ker predobro vemo, kako so se ti „Nemci" na „itsch" in na „igg" naredili. Sicer pa je tudi teh ponem-čencev vsako leto manj.
Od novega g. predsednika pričakujemo, da bo to v poštev vzel, ter da bo uvedel v svojem področji samo slovensko uradovanje, kakor je delal v Tolminu , za kar mu je ta-mošoji narod še zdaj hvaležen.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 3. maja.
Ogerski puntar, Ludvik Košut, je
izdal nekaj „spominskih listov", iz kterih je razvidno, da so se Madjari tudi leta 1859 spuntati hoteli, in Košut se je dogovarjal v tej zadevi s cesarjem Napoleonom; imel je namen, princa Napoleona narediti za ogerskega kralja.
Zvestoba Madjarov Be v tej knjigi prav lepo osvetluje. Slovani niso nikdar takih zarot in spletek delali, in vendar so bili vedno zadnji v državi: nemškutarski listi so jim celo dan na dan nezvestobo očitali in jih s pan-slavisti zmirjali in sumičili.
Malenkost, da je društvo rudečega križa prilepilo v Gradcu nemško-slovenske plakate po voglih, razjarila je vrle Gradčane tako, da so v javni mestni seji slovesno protestirali zoper to in izrekli Be zoper slovensko stvar Gradec imenujejo „eine kerndeutsche Stadt", in vendar je v Gradcu 20.000 Slovencev, tedaj cela četrtinka prebivalstva. V Ljubljani primeroma ni toliko Nemcev, in vendar še nismo
nikoli protestirali, če so se nabijali po voglih čisto nemški plakati; da se Gradčani take ma lenkosti ustrašijo, ne kaže posebnega poguma. Sicer je pa ena tretjina Štajarske slovenska in Slovenci v glavnem mestu svoje dežele bi vajoči imeli bi pravico, da se jim razglasi v slovenščini naznanjajo.
Češki klub se je zahvalil poljskemu in Hohenvvartovemu za podporo pri glasovanji o čeških resolucijah. Poljaki so odgovorili' da se to Bamo po sebi umeje, ako glasujejo za narodno ravnopravnost.
Čelil niso nič zadovoljni z novim vladnim ukazom zastran ravnopravnosti jezikov na češkem. Oni pravijo, da v bistvu vse pri starem ostane. Še menj zadovoljni pa bo nemški liberalci, kteri že sanjajo o pregnanji nemških uradnikov iz čeških dežela.
Čudimo se, da za Kranjsko še ni enacega ukaza. Ali bo čisto slovenska Krajina morala še vedno nemško uradovanje trpeti? Ko bi mi imeli slovensko pravno akademijo, pričelo bi se kmalo slovenBko uradovanje, in „Narod" se bo morda še kesal, da je posodil prof. Šukljeju Bvoje prostore za pobijanje pravne akademije slovenske, še prej ko je bila rojena!
Za letos naj bo, saj drevo ne pade z enim mahljejem; pa prihodnje leto začeli bomo na novo terjati pravno akademijo slovenBko, ki nam je krvavo potrebna; in upamo, da bodo tudi naši poslanci zanjo glas povzdignili. Vnanje države.
Iluskl Iiillilisti so popolnem potihnili. Pravijo, da so glavni vodje že zaprti in obešeni, da so ostali pogum zgubili in se poskrili. Loris-Melikov je poklical celo družbo, vse poštene ljudi, na pomoč zoper nihilistično zaroto, in to je pomagalo. Ker vidijo, da med narodom ne najdejo simpatij, odjenjali so zarotniki, ter čakajo ugodnejših časov.
Albanci delajo diplomatom mnogo pre glavice. Vse evropske vlasti so svetovale Turčiji, naj ona Črnogorcem odmenjeue in zdaj po Albancih zasedene kraje vnovič zasede in potem črnigori redno in pravilno izroči. Črnogorci se Albancev ne bojd, kakor hudobni slo vanofagi kvasijo, ampak Črnogorci niso tako neumni , da bi po nepotrebnem kri prelivali Čemu pa je berlinska pogodba? Če je ta po-
godba kaj vredna, prisilile bodo velevlasti Turčijo , da bo morala sama Albance iz krajev pregnati, kamor jih je prej verolomno stopiti pustila; Turčija mora sama sebe justificirati! Če pa oblasti posredovati nečejo, potem je vsa berlinska pogodba ničeva, in Jugoslovani bodo za orožje zgrabili in Turčijo do cela štrli.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 1. maja. (Banket na čast g. Winklerju. Iz aržavnega zbora.) Iz opazke vredništva v zadnjem „Slovencu" sem sprevidel, da mojega poročila o banketu na čast novemu deželnemu predsedniku g. Winklerju niste prejeli. Da Vas Vaša nada o posebnem dopisu ne bode goljufala, bom ob kratkem pot pisal to Blavnost, kolikor se je še spominjam.* Izvirna poročila sem bil namreč ob enem z dopisom za „Slovenca" izročil „Vaterlandu", ki jih je tudi popolnem ponatisnil. G. deželni predsednik je mislil že pred enim tednom odriniti v Ljubljano, pa je pozneje vendar še ostal tukaj , ker je bilo pričakovati, da bodo levičarji hudo nasprotovali vojaški taksi , kar se je res tudi zgodilo. Pred odhodom so mu hoteli državni kranjski poslanci še skazai svoje posebno spoštovanje, ter bo napravili v hotelu „Metropol" 21. aprila skupno kosilo, kterega sta se vdeležila tudi poBlanca velikega posestva kranjskega, barona Žvegelj inTauffe-rer, ker bo hoteli b tem g. Winklerju pokazati, da se njegovega imenovanja veseli vsi pošteni Kranjci. To se je tudi povdarjalo v napitnicah. Prvo je grof Hohenwart nazdravil visokemu go-Btu, ter mu čestital k njegovi izvolitvi. Kranjska dežela ni velika in begata, je rekel pre-vzvišeni grof, vendar je lepa in ljudstvo dobro in zvesto vdano cesarju in državi, in njegova srca hvaležno bijejo vsacemu, ki mu dobro hoče in se je pokazal za njegovega prijatelja. To ljudstvo je res vredno pa tudi potrebno očetovske tkrbi premilostljivega vladarja, ki je 8 tem, da je vodsto svoje zveBte vojvodiue kranjske izročil možu, kterega danes slavimo, izrazil svoje posebno zaupanje do njega. Naša domovina trne biti vesela, ker dobi za deželnega predsednika moža, ki ni tujec, ki govori njen materni jezik in si je v svojih raznih službah pridobil velik zaklad vednosti in sku-
pisano, da je pošta prejela pismo, v kterem je „boje" 2000 gold., v precej daljin kraj. S to prejemnico se poda v pisarnico nazaj in jo odda dr. Zvitoviču, ki jo pogleda in spravi ter reče:
„Danes ni več dela, lahko greste." Janez pa prične nekako plašnega glasa: „Gospod doktor, prosil bi vas, če bi mi dovolili par dni odpusta. Ravnokar sem zvedel, da so oče hudo zboleli, morda so spravim ž njimi."
„A, zato ste nekako preplašeni? No, le idite, saj bova potem, ko pridete nazaj, nekaj govorila. Če si pa kje drugje dobite kako službo" —
„Hvala lepa" — odgovori Janez zamolklo in gre. Zunaj sc še nazaj ozrč, se precej glasno zakrohota in prekolne hišo , potem hiti domu, odpro predalo, razpečati pismo iu vtakue v njem zavito bankovce v žep, zavitek pa sožge. Na to nabere nekaj reči skup v torbo, sc preobleče, vse drugo pusti kakor jo, in gre naročivši gospodinji, da ga par dni ne bo nazaj, ker mora iti ua potovanje, si najame voz ter se pelje dobro uro daleč v vas, kjer jo že druga železniška postaja, tu sede na železnico in vlak ga odpelje —• kam? Domu
ne, ker oče Petelin jo bil, čeravno hudo razkačen, vender še zdrav na telesu, ravno tako drugi v hiši.
Ker ga dalj časa ne bomo videli, lahko tu ob kratkem povemo to kar se je čez nekoliko dni po njegovem tako naglem odhodu zgodilo.
Nekega dne se pripelje v Brežko vas mlad gospod z dvema žandarjema, ki se vstavi pred hišo Petelinovo. Vsi trije stopijo v hišo, kjer že očeta Petelina v veži dobe. Tega prašajo po Janezu, a nevoljen jim obrne hrbet iu gre rekši, da v tej hiši po njem ni treba prašati nikdar več. Tudi drugi govore tako, le mati praša:
„I, saj je v mestu, čemu ga iščete pri nas?"
Na to ne dobi nebenega odgovora, trojica se posvetuje po nemški, potem pravi gospod:
„Bomo morali pač hišo preiskati po njem!"
In prebrskali so po hiši vso od kleti do podstrehe, potem šo pri učitelji, čeravuo so tudi drugi vaščaui zatrjovali, da Janeza že več tednov ni nihče videl v vasi. Da ga niso našli, so samo po sobi razume, in odpeljali so so brez njega.
Kako jc ta preiskava hiše vsem Petelino-
vim hudo déla, si vsak lahko misli. Oče je bil najhuje razdražen in ropotal:
„Kdaj bodo li tega lumpa tako zaprli ali ubili, da bomo vsaj mi imeli mir pred njim!"
Vaščani pa so rekli: „Zdaj je moral pa Janez že nekaj posebno hudega narediti, da kar trije pó-nj pridejo".
K gospej Kleparjevi je prišla pa policija popraševat, kdaj je Janez bil zadnjikrat v hiši.
„Čemu hodite k nam prašat po njem" — je zarenčala gospa — „pri dr. Zvitoviču bote prej zvedeli zá-nj."
Policaj jo mignil z ramo pa šel molče. Drugi dan je bilo pa že brati po časnikih to-le novico:
„Pisač gosp. dr. Zvitoviča, Janez Petelin, je svojega gospoda oškodoval za 2000 gld., ker jo izročeno mu pismo z denarjem pridr-žal zá-se, a odposlal po pošti drugo pismo napolnjeno s praznim papirjem. To je zdaj gotovo, ker je hudodelnik zginil — kam, sc do zdaj še ni moglo zvedeti."
Ko je Milka to zvedela, je padla v omed-levice.	(Dalje prih.)
šenj in zarad tega za imenitni posel ni le sposoben, ampak ima tudi srce, da bo svoje vednosti obračal v prid zaupane mu dežele, in si je pridobil hvaležen spomin pri vseh, med kterimi je dozdaj bival in delal. Tudi ima globok čut za pravico, ki nam je porok, da bode enako pravičen vsem prebivalcem naše domovine in da bode širil med njimi spravo in po-razumljenje. Ker ako je res, da sloga jači', to še posebno velja za malo deželo." Za njim je poprijel besedo g. Winkler ter je izrazil svojo zahvaio, da se ga je grof Hohenwart spominjal tako prijazno, kar ga dela tem ponosnejšega, ker je zgodovina vedno z največo pohvalo govorila o njem. Cesar so njega (govornika) izvolili za deželnega predsednika; ta naloga je silno važna, pa tudi odgovornost velika, zato ga skrbi, bo li mogel premagovati vse težave. Pa da si so moči slabe, volja je dobra; prebivalstvu ljube kranjske dežele hoče posvetiti vse svoje moči, in ako se mu poBreči pomnožiti blagor dežele in naroda , mu bode to naj lepše povračilo za njegov trud. V veliki skrbi ga pomiruje zavest, da mu narod zaupa, in da ga bodo tudi navzoči v njegovem prizadevanji podpirali. V tej nadi napije na zdravje grofu Hohenwartu in vsem zbranim ljubim prijateljem. Potem se je oglasil baron Žvegelj ter v lepi napitnici preslavljal narod slovenski ki je cesarski rodbini in državi zmerom zvest po besedah pesnikovih : „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane." Dr. Poklu-kar je za njim slovensko govoril blizo te - le besede:
,.Slavna gospoda! Kako visoko so naši primorski sosedje cenili gospoda dež. predsed-sednika Winkler-ja, — pokazale so večletne volitve njegove v deželni in državni zbor, in posebno zadnja volitev v državni zbor, pri kteri so naši sosedje in posebno Tominci, kterim je gospod Winkler še bolj znan kot vsem drugim, — kljub velikim zaprekam, — odločno svoje zaupanje ponovili svojemu dosedanjemu poslancu. — Kako močno je se je tudi pri nas posebno na Gorenjskem in Notranjskem odmevalo gospodu predsedniku Winklerju na Primorskem od vseh strani skazovano zaupanje, — lahko s skušnje tudi jaz potrdim, ker se ni redko primerilo, da so prišli z Goren-skega in Notranjskega soseskini možje svčta prosit v Svojih težavah posebno glede gozdnih zadev, in me prašali, ako ne vem, kako bi mogli priti do nekega gospoda Winkler-ja, ki je na Primorskem tako pravično varoval kmeta.
Lahko si mislite, slavna gospoda, b kakim veseljem je tedaj prešinila o velikonočnih praznikih naše rojake novica, da so presvitli cesar imenovali gospoda Winklerja — dobrega — vsem pravičnega gospoda Winklerja za svojega namestnika v vladanji kranjske dežele.
Zato pa slavna gospoda, tudi dvomim, da Vam vsem, da vsem svojim rojakom iz srca govorim, ako prečastitega našega gospoda deželnega predsednika zagotovim, da mu pri njegovem prihodu v deželo vsi naši rojaki nasproti pridejo z največim zaupanjem, — ter pa tudi nasproti izrekam prepričanje in v imenu svojih rojakov prošnjo do njega, — naj bo tudi naši deželi pravičen dober oče.
V tem smislu vzdignem kup co in pre-častitemu gospodu predsedniku iz globočine srca zakličem:
Bog živi in ohrani mnogo let našega pravičnega — dobrega deželnega očeta, gospoda Winklerja ! "
G. Winkler je na to v slovenskem jeziku še napil na deželo kranjsko in njene vrle prebivalce, ktere je že v pismu, s kterim se
je bil odpovedal deželnega poslanstva na Goriškem, imenoval ljube brate. Vsi navzoči so bili prav veseli ter so Be po kosilu še skoraj do osmih med seboj prijateljsko pogov&rjali.
Naj pri tej priliki opomnim, da Vaša sodba o g. baronu Žvegeljnu, izrečena o glasovanji za dispozic jski zaklad, je bila prehuda. Tudi o tej zadevi sem v zgubljenem dopisu obširneje poročal. Tega g. Žvegeljnu ne moremo očitati, da bi se bil svojemu narodu izneveril, ali da bi bil zoper njegove koristi z nasprotniki glasoval. Ker ga je volila liberalna večina naših velikih posestnikov, ne moremo zahtevati, da bi odločno prestopil na našo stran, vendar pa se na potrebe naše dežele kolikor more ozira , ter tudi proti resolucijam o bIo-venskem učnem jeziku ni glasoval Kar je „Wiener Tagblatt" pisal o njem, je pa tem manj veljavno, ker imajo judovski listi sploh navado ljudi črniti in obirati, kteri jim niso po volji in ki gredo svojo pot, ne zmenivši se za judovsko nesramnost, ki hoče povsod, zlasti pa v višji politiki prvo besedo imeti. Tudi kar se je pisarilo o odpustu g. Žvegeljna, je bilo večinoma izmišljeno. Res je le to, da je gosp. Žvegelj, ki se je hotel kot uradnik izogniti prepiru z ministerstvom, po glasovanji o di-spozicijskem zakladu prosil odpusta ter ga tudi dobil, ker se mu kot državnemu poslancu ni mogel odreči.
V državnem zboru se je te dni obravna vala postava o vojaški taksi. Danes je zbornica sprejela nektere spremembe gledč letnih računov in porabe ter plačevanja vojaške takse; odsek bode po teh načelih postavo predelal in v 8 dneh zbornici poročal, ki bode potem nadaljevala obravnavo te postave. Danes se je pričelo pretresovanje proračuna za kupčijsko ministerstvo. Kakor se kaže, zbornica do 15. t. m. svojega zborovanja še ne bo dovršila, ampak bode morala še po binkoštih nekoliko dni skupaj ostati.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. maja.
(Volitev deželnega poslanca,) na mesto grofa Barbota bo na Dolenjskem v petek 14. t. m. Čas je toraj kratek, na delo, rojaki I Volitev je v Trebnjem, volijo pa okraji trebanjski, litijski, zatiški, žužemberški, mokronoški in radeški.
(Nemškutar ski odborniki ljubljanskega mesta) bo v petek zadnjega aprila volili za žu pana gosp. Lašana, za podžupana pa gosp. Burgerja. Narodni odborniki bo oddali liste prazne-
(V4liki koneert) napravita v četrtek zvečer v naši čitalnični dvorani gosp. Grbic in njegova gospa, pri kterem bodo sodelovali pevci čitalnični. Program je prar obširen in izbran. Več povedo posebni plakati.
(Slovenskim pisateljem.) Po naročilu deželnega odbora razpisuje odbor „dramatičnega društva" dva darila za dve slov. glediščni igri.
(Somenj o „Trjacih") včerajšnji prvi dan ni bil posebno živahen, največ zavoljo dežev nega vremena, s kterim se je letošnji majnik pričel.
(Oblini zbor ljubljanske Čitalnice) v soboto ni bil posebno zelo obiskan. Volil Be je le odbor in voljeni bo bili: za predsednika g. dr. Jan. Bleiweis, za podpredsednika gosp. dr. Jernej Zupanec, za blagajnika gosp. Fr. Ka-dilnik , za tajnika gosp. J. Pfeifer , za druge odbornike pa gg.: dr. K. Bleiwei8, Iv. Hribar, Dr. Juvančič, Matej Kreč, dr. Alf. Mošč, Fr. Ravnihar, P. Grasseili, Fel. Stegnar in Vojt.
Valenta. Razen dveh bo vsi ti prejšnji odborniki. Ne majhno nevoljo je zbudilo neko Bkrivno rovanje znane strani, po kteri sta bila dva zaslužna odbornika izpahnjena.
Telegram „Slovenca."
Z Dunaja, 3. maja.
Winkler pride jutri zjutraj z nagličem. Zbor bo najbrž sklenjen po binkoštih s pre-stolnim govorom.
Naznanilo.
Po sklepu likvidicijskejia odbora se ima 3. v občnemu zboru delničarjev 20. t. m. enoglasno sklenjeno doplačilo 24 gld. na vsako delnico v dveh obrokih, iu sicer prvi uajdalje «1» kotira maja, drugi dokonča avgusta 18M> pri bankni kasi doplačati.
Po preteku teh obrokov se bodo zamudne obresti priračunile.	(3)
Likvidacijski odbor prve občne banke „Slovenije" v likvidaciji.
V Ljubljani 22. aprila 1880.
Mlatilnice
na Štifte in na stebre, z napravo za slamo stresati, z rešetom in znažilnim aparatom, na lesenih nogah, sicer pa iz železa , z najnovejšimi popravami, se dobodo dober kup. Tudi imamo triere (trieuro) za gospodarje in mlinarje, in rezaniCB za z noge pritiskati. To pošiljamo do Dunaja franco. Narisans podobe zastonj. Iščejo se dobri agenti.
I'll. Iflayfartli ct Co.,
tovarna za stroje v Frankobrodu (Frankfurt a. M.) in na Dunaju, v mestnem magazinu, (Studtlager-haus.)
V novem popravljenem natisu )
. je ravnokar na s v i 11 o dal in prodaja J
Janez Giontini, ]
k n j i g a r	j
# v Ljubljani na mestnem trgu št. 14. jj
1. Hitri računar. Priročna knjiga obrt- J 1 nikom in prodajalcem kot pripomoček za % i naglo izšteviljenje vsakoršnega zneska S . k raznim cenam po novi in stari mčri, za I izštetev obresti v najnavadnejših odstotkih 1 in različnih obrokih, s priloženimi lestvicami 1 1 za koledovanje, z naukom o novi meri in teliti ■ (vagi) in razmerami med staro in novo mero. < Obsega IG pol v 33tčrki ter velja trdo vezan , 40 kr.
' 2. Šopek. N&jmanjša in najcenejša slo-1 venska molitvena knjižica za otroke, trdo ve- ' i zana 8 kr.
I 3. Mali duhovni zaklad. Molitvena knjiga s prav razločnim in velikim, lepim tiskom. Cena 45 kr. in više, če je lepše vezana.
Priporoča so pa tudi velika zaloga vsakovrstnih druzih molitvenih in ljudskih 1 knjig.	'
i ¡¡JO?- Prodajalnice dobe knjige po • , znižani ceni (rabat).
p Razprodaja. |
M Iver svoje obilne zaloge raznih podobne ¡3 mislim več imeti, bodem počenši od 1. maja £ H t. I. za nekaj časa v svojih tržnih prostorih |
H razstavil mnogovrstnih slik, barvotiskov in j| w jeklorezov ter malanih podob okvirjenih in |
M brez okvirov, ter je razprodajal po zelo	A
O znižani ceni, a le proti gotovini.	1
Dovoljujem si , slavno p. n. občinstvo	|
H prijazno opozoriti na to ugodno priliko in	jj P vljudno vabiti k obilnem nakupovanji.
Janez Giontini, g
o	mestni trg štev. 14. -t
J. aznikovi nasledniki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llelap.