GG —Bled GG — Kranj ALPLES — Železniki JELOVICA — Škofja Loka LIP —Bled ZLIT —Tržič AERO-CELULOZA — Medvode GRADIS-LIO — Škofja Loka Leto VII Štev. 1 1982 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO » G L G « BLEO Samoupravni sporazum o cenah in ugotavljanju deleža pri skupnem dohodku Po skoraj letu dni smo blizu uvedbe dohodkovnih odnosov Delavski svet SOZD »GLG« je z odločitvijo o predlogu gornjega sporazuma, ki je bil v teh dneh obravnavan in sprejet po samoupravnem postopku v večini temeljnih organizacij članic SOZD »GLG«, upošteval potrebo po spremembi dosedanjih sporazumskih osnov za oblikovanje cen proizvodov v medsebojnem prometu članic naše sestavljene organizacije in je nove odnose vzpostavil na določila 63. člena Zakona o združenem delu oziroma 13. člena Zakona o temeljih sistema cen. Bistvo teh določil pa teži k trajnejšim odnosom v gibanju cen in k določanju gosebnih meril za njihovo oblikovanje, ki naj omogočijo prehod na uveljavitev dohodkovnih odnosov. Merila, ki jih uveljavlja predlog sporazuma,izhajajo iz opredelitve, da se dobaviteljem lesne surovine žaganega lesa in lesnih ostankov v medsebojnem pro-. metu priznava višina internih cen, ki je bila dosežena v pov- prečju preteklega leta s povečanjem 12%, kot ga določa programska uskladitev po resoluciji SFRJ in SRS za leto 1982. Pridobivanje celotnega prihodka dobaviteljev proizvodov v medsebojnem prometu z internimi cenami je eno od meril, ki jih izpostavlja sporazum z določilom, da višina teh cen ostane nespremenjena za dobo enega leta. Na seji DS »GLG« 12. 3.1982 so bila podeljena posebna priznanja kolektivoma in direktorjema Jelovice in Gradisa za izjemne izvozne uspehe v letu 1981. Na sliki predsednik DS tov. Kopač izroča priznanja predsedniku DS Jelovice tov. Pintarju. Drugo merilo pa se veže na možnost dodatnega pridobivanja celotnega prihodka dobaviteljev z udeležbo na prirastu dohodka uporabnikov lesne surovine, žaganega lesa in lesnih ostankov, v kolikor ga uporabniki dosežejo v primerjavi z doseženim dohodkom preteklega leta. Za to udeležbo je predlagan poseben instrumentarij, ki določa način oblikovanja te udeležbe oziroma jo tudi omejuje če stopnja doseženega dohodka pri dobaviteljih presega stopnjo prirasta dohodka pri uporabnikih. Instrumentarij udeležbe dobaviteljev lesne surovine na prirastu dohodka pri uporabnikih upošteva povprečen prirast dohodka vseh TOZD lesne predelave v posameznem območju, ki ga oskrbuje gozdarska organizacija. To v odstotkih izraženo povprečje je obvezen element za izračun udeležbe dobaviteljev na porastu dohodka uporabnikov, ki se vrednostno izrazi glede na obseg dobavljenih količin v posameznem primerjalnem obdobju. Ta udeležba pa se izrazi tudi z dodatno vrednostjo za vsak dobavljeni kubik lesne surovine oz. žaganega lesa ob upoštevanju omejitev, ki jih instrumentarij posebej določa. Obračun udeležbe temelji na kumulativnem načelu in so v vsakem obdobju upoštevani tudi rezultati predhodnega obračuna tako, da je končni obračun vezan le na celoletno obdobje, ki se veže na vsakokratni zaključni račun posamezne temeljne organizacije. Smatramo, da ta oblika sporazuma upošteva temeljna načela sedanjega gospodarskega trenutka in je prilagojena potrebam medsebojne soodvisnosti in pogojem trajnega sodelovanja vseh članic v SOZD »GLG« Delovna skupina za pripravo predloga sporazuma TELEGRAM Delegati koordinacijskega odbora sindikata SOZD »GLG« Bled, zbrani na konstituantni seji pošiljamo pozdrav IX. kongresu ZKS v imenu 5.300 delavcev gorenjskega gozdarstva in lesarstva. Kongresu želimo uspešno delo ter sprejem resolucije, ki bo konkretno opredeljevala bodoče naloge in usmeritve v bitld za samoupravljanje, ekonomsko stabilizacijo in za odgovornost vseh subjektov odločanja. /-----— — “N Vsem bralcem glasila čestitke ob prvomajskem prazniku—prazniku dela ter ob obletnici osvoboditve V______________________________) Analiza zaključnih računov članic SOZD »GLG« za leto 1981 I. FINANČNI USPEH 1. UVOD Po glavnih elementih gospodarjenja so O/D lesne industri- je, gozdarstva in celulozne indù- primerjavi z letom 1980, izra-strije, združene v SO/D ženo v indeksih, naslednje nomi-»CiL.G«, dosegle v letu 1981 v nalne stopnje rasti: (1980 = 100) Lesna ind. C iozdar-stvo Celu- loza SO/D »GLG« Gospod. Gorenj. Člani Združenja , LES Gospo- stvo SRS Celotni prihodek od tetta: 168 165 167 168 139 137 137 prihodki na tujem trgu 383 lil 259 363 160 147 151 porabljena sredstva 172 177 165 172 141 141 139 dohodek 156 153 174 158 134 128 133 čisti dohodek 166 158 184 167 132 125 125 bruto osebni dohodki 144 141 15(1 144 134 131 133 akumulacija 239 216 271 239 155 142 144 bruto sredstva za reprod. 21(1 187 177 199 147 137 139 št. zaposl. po v kalk. urah 1(13,4 99,3 104,4 102,7 99,4 100,7 100 V isoki skupni nominalni rezultati članic SO/D »Gl.G« so bili doseženi v izrazito nestabilnih pogojih gospodarjenja, ki so značilni za leto 1981. Ti se kažejo predvsem v visoki stroškovni inflaciji, ki je na eni strani povzročala motnje v preskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali, na drugi pa vplivala na zmanjšano povpraševanje na domačem trgu. Taki pojavi pa so bili vendarle izrazitejši za gospodarstvo v celoti, kot pa združenih članic lesne industrije SO/D »GLG«. Motnje v preskrbi z lesom v začetku leta so bile v naslednjih obdobjih skoraj povsem odpravljene, ostajale pa so še občasno v preJ skrbi embalaže ter reprodukcijskega materiala iz uvoza, /uradi ugodnih izvoznih rezultatov v SO/D »GLG« so bile te motnje močno omiljene. Nazadovanje pov praševanja na domačem trgu je najbolj začutilo gradbeništvo zaradi povečanih restrikcij na področju investiranja, zato sta sc Gradis in Jelovica Škofja Loka usmerila v izvoz, dočim je LIP Bled doživel stagnacijo prodaje gradbenih plošč na tradicionalnih trgih, ki pa ni imel možnosti hitre tržne preorientacije. Nasproti industriji stavbnega pohištva, ki je v letu 1981 uspela hitreje prilagoditi cene končnih izdelkov naglo naraščajočim stroškom surovin in repromate-riala, pa industrija sobnega in ostalega ploskovnega pohištva te možnosti v taki meri ni imela, saj je šele v drugi polovici leta uspela izvršiti korekture prodajnih cen in s tem preprečiti nadaljnjo padanje ekonomičnosti poslovanja. Poleg tega pa je imel Alples Železniki tudi precejšnje težave z uvajanjem novega proizvodnega programa, kar je prav tako vplivalo na podpovprečne finančne rezultate te članice SO/D »GLG«, ob znanih problemih potrošniškega kreditiranja. Motnje v preskrbi reprodukcijskih materialov je imela v letu 1981 tudi Tovarna celuloze Medvode, predvsem materialov Nova oblika glasila Pri vami je prva letošnja številka glasila » GLG« c novi obliki, na drugačnem papirju, skratka v drugi, modernejši tehniki. /a spremembo seje uredniški odbor odloči! zaradi izredno visokih stroškov tiskanja v prejšnji tiskarni. Ker bomo pri vsaki številki glasila prihranili nekaj starih milijonov, tudi to nekaj pomeni v boju za stabilizacijo in zmanjševanju stroškov na vseh ravneh. Bolj kol sama oblika je pomembna vsebina glasila. Na uredniškem odboru smo vsako številko posebej želeli napraviti zanimivo za večino bralcev glasila. Tako smo se dogovorili, da bomo po daljšem času začeli ponovno predstavljati proizvodne procese »• posameznih temeljnih organizacijah, ker sc ugotavlja, da se še vedno premalo poznamo. V tej številki želim posebej opozoriti tudi na članke o: — dohodkovnih odnosih — uspehih SO/D v letu IbHI — letošnjih načrtih — gospodarjenju c zasebnem .sektorju gozdarstva. V kolikor imate kakršnekoli pripombe, predloge za obogatitev vsebine skupnega glasila, se oglasite. Odgovorni ure iz uvoza, kajti možnosti uvoza so bile zaradi plačilno-bilančnih •ežav močno okrnjene. Ne glede na gornje okoliščine, so članice SO/D »GLG« v letu 1981 dosegle visoko rast celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka in sredstev za reprodukcijo. To je tudi posledica močne preorientacije v izvoz, ki je narekoval povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Ugodne posledice je imelo tudi zniževanje fiksnih stroškov poslovanja, postopno umirjanje rasti cen ter ugodni delitveni proporci. Na izredno ugodno rast vseh elementov gospodarjenja članic SO/D »GLG« v letu 1981 lahko sklepamo tudi, če jih primerjamo z rastjo teh elementov za celotno gospodarstvo Gorenjske, kot tudi SR Slovenij-. Tako izkazujejo elementi gospodarjenja v SO/D »GLG« daleč višje indekse rasti, kar rezultira tudi v doseženih kazalcih uspešnosti gospodarjenja. Ugodna je tudi primerjava dosežene rasti lesne industrije SO/D GLG z doseženo rastjo celotne lesne industrije SR Slovenije. 2. CELOTNI PRIHODEK Članice SO/ D so skupaj v letu 1981 dosegle 11.469 milijonov celotnega prihodka ali za 67 G več kot v letu 1980. Odstotek porasta je sicer za 4 indeksne točke nižji kot ob koncu devetih mesecev, vendar pa je obenem za 22 indeksnih točk večji kot ob koncu letti 1980. Glede na to, da se stopnja porasta fizičnega obsega v letu 1981 v primerjavi s preteklim letom ni bistveno izboljšala in jo ocenjujemo za povprečje SO/D za okrog 7G, gre preostalo povečanje na račun povečanih cen, sprememb v strukturi asortimana ter statusnih sprememb v TO/D Trgovina Jelovice Škofja Loka. Razvidno je nekaj pomembnih premikov v strukturi doseganja ceMEBpffijarihodka. Delež prihodkov na tujem-trgu se je povečal el 6.3 fž if letu 1980 na 13,7 % v letu 1981, prav tako se je močno povečala udeležba prihodkov od prodaje blaga v okviru OZD, na kar je v glavnem vplivala že omenjena reorganizacija trgovinske dejavnosti v Jelovici Škofja Loka v sredini leta 1980. Na račun povečane prodaje v izvoz lesne in celulozne industrije se je v strukturi zmanjšala udeležba doseženih prihodkov na domačem trgu, kar velja tudi za prihodke, dosežene s svobodno menjavo dela. Povprečni porast prihodkov na domačem trgu z indeksom 133 gre predvsem na račun 69 odstotnega povečanja v gozdarstvu in 63 odstotnega povečanja v Tovarni celuloze Medvode, dočim je lesna industrija povečala te vrste prihodkov le za 17 G. Gozdarstvo je povečalo celotni prihodek za 65 r/<, pri 7 odstotnem povečanju obsega prodaje gozdnih sortimentov v primerjavi s preteklim letom. Razlika je torej dosežena na račun povečanja prodajnih cen gozdnih sortimentov pri dobavah lesni industriji SO/D »GLG«, kot tudi pri odjemalcih izven SO/D »GLG«. Na 7 odstotni porat obsega prodaje, ki znaša 20.000 kub. m, je vplivala v glavnem oddaja iz zasebnega sektorja, ki je bila večja za 15,1 G oz. 18.800 kub. m, kar pa predstavlja 94 G od vsega povečanja. Tovarna celuloze Medvode je nadalnjim prestrukturiranjem proizvodnega programa v korist vrednejših in visokokvalitetnih vrst papirja povečala celotni prihodek v primerjavi s preteklim letom 1980 za 67 G. Povečanje moramo poleg prestrukturiranju v proizvodnem programu papirjev v glavnem pripisati povečanju. prodajnih cen, saj fizični obseg proizvodnje ne beleži pomembnejšega povečanja. Na nazadovanje rasti fizičnega obsega je vplivalo pomanjkanje repro-materialo.v iz, uvoza in pomanjkanje preležanega lesa, ki je v proizvodnji najprimernejši. Zaloge svežega lesa so bile sicer vse leto visoke. Za Tovltrno celuloze je značilna tudi močno preusmerjena prodaja na tuje, kjer dosega že 10 G vsega celotnega prihodka, čeprav je izvoz v letu 1981 nekoliko zaostal za planiranim. 3. PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka pred ugotovitvijo dohodka, so v SOZD »GLG« v letu 1981 znašala 8.334 milijonov din ali 72 G več kot v letu 1980. Povečanje porabljenih sredstev je za 4 in- Seja DS SOZD »GLG« 16. 3. 1982 v Radovljici deksne točke hitrejše od celotnega prihodka. Ob koncu leta 1980 pa je to razmerje znašalo 7 indeksnih točk v korist porabljenih sredstev. Iz gornjega kljub temu ugotavljamo, da se je povprečna ekonomičnost poslovanja v letu 1981 v primerjavi s preteklim letom nekoliko zmanjšala, vendar na bistveno višjem indeksnem nivoju v letu 1981, to pomeni tudi bistveno ugodnejšo rast dohodka. V strukturi porabljenih sredstev beležimo povečano udeležbo porabljene energije, ki se je najbolj povečala v Tovarni ce-loloze Medvode, na katero odpade 8()r-ž vsega povečanja v SO/D »GLG«. Močan porast v strukturi porabljenih sredstev beležijo proizvodne in neproizvodne storitve, ki so povezane s povečano aktivnostjo v izvozu, kjer imajo glavno težo transportne storitve, ki so izredno porasle tudi zaradi povečanih cen naftnih derivatov. Takšen trend je viden tudi pri gozdarstvu, ki ga je prav tako prizadela podražitev pogonskega goriva. Zaradi že omenjene statusne spremembe v TO Trgovina Jelovice Škofja Loka je povečana udeležba nabavne vrednosti prodanega blaga in vrednost prevzetega lesa od kmetov v gozdarstvu zaradi visokega porasta odkupnih cen gozdnih sorti-mentov. Povprečno rast dosega .največja postavka porabljenih sredstev in sicer surovine in ma-teiral. Cene le-teh so se v drugi polovici leta zaradi znanih ukrepov ekonomske politike umirile. Ostali izdatki, ki so pod omejitvijo že nekaj let, pa kažejo na pomembno zaostajanje, kar kaže tudi na pomembne varčevalne ukrepe, ki jih OZD izvajajo na področju izdatkov za reklamo, reprezentanco, dnevnice, kilometrino in ostala povračila. Negativno se odraža trend padanja udeležbe minimalne amortizacije že iz preteklih let. Prenizko obračunana minimalna amortizacija še zdaleč več ne omogoča realnega nadomeščanja izrabljenih osnovnih sredstev in njeno zaostajanje omogoča prikazovanje višjega dohodka in s tem večjo rast vseh oblik porabe. Trošenje substance zaradi prenizko obračunane amortizacije bo skoraj popolnoma odpravil novi zakon o amortizaciji osnovnih sre.dstev, ki predvideva z letom 1982 višje obvezne stopnje amortizacije, pa tudi realnejšo revalorizacijo osnovnih sredstev, glede na doseženo stopfijo inflacije. 4. DOSEŽENI DOHODEK IN ČISTI DOHODEK Že omenjeno zaustavljeno padanje ekonomičnosti poslovanja v drugi polovici leta 1981 je imelo ugodne posledice pri doseganju dohodka, saj je bil le-ta dosežen v letu 1981 v višini 3,162.205 tisoč din ali /a 58'i več kot v preteklem letu. Indeks dohodka je iz gornjih razlogov /a 10 indeksnih točk višji kot ob koncu devetih mesecev in celo 21 indeksnih točk višji kot ob koncu L polletja. Na tako dinamiko rasti dohodka so vplivali predvsem pogoji gospodarjenja, ki so navedeni v prejšnjih točkah. Tukaj je pomembno opozoriti le na to, da sta LIO Gradis in Jelovica Škofja Loka v letu 1981 z izvozom ne samo pokrila vseh spremljajočih stroškov, temveč izkazala tudi daleč nadpovprečno rast dohodka kot tudi vseli drugih elementov iz njegove delitve. Finančni izid Jelovice in Gradisa ne kaže le n;» ugodno finančno plat doseženega izvoza, temveč tudi na velik uspeli v organizacijskem smislu. Ta je v veliki meri prispeval k povečanju dohodka. Pri razporejanju dohodka v letu 1981 je viden pomemben premik, ki-se kaže v počasnejši rasti vseh oblik porabe in sicer za splošne in skupne družbene potrebe in delovne skupnosti. Relativno se je zmanjšala tudi udeležba obveznosti za obresti. Kot ugodno pa vpliva dejstvo, da se je v strukturi povečala udeležba obračunane pospešene amortizacije. Skupne obveznosti iz dohodka so se zmanjšale od 38,6 r/c v letu 1980 na 35,2 % v letu 1981, kar je vplivalo na 12 indeksnih točk višjo rast čistega dohodka v primerjavi z rastjo dohodka. Tako je bilo v letu 1981 razporejeno za čisti dohodek 2.049,8 milijonov din ali 66 G več kot v letu 1980. Sredstva za osebne dohodke so bila povečana za 44 r/r, kar je za četrtino manj kot je porasel dohodek. V globalu so članice SO/D »GLG« osebne dohodke obračunale v skladu z republiškim dogovorom o razporejanju čistega dohodka v letu 1981, po- sebno če upoštevamo določilo dogovora, da imajo OZD možnost, da v okvirih resolucijskih meril, usklajujejo delitev OD tudi na nivoju sestavljene organizacije združenega dela. Rezultat ugodnega skupnega delitvenega razmerja pa je ta, da so članice SOZD »GLG« v letu 1981 za izboljšanje m razširitev materialne osnove dela izdvojile TL,3 % dohodka, kar predstavlja 675,1 milijonov din ali za 165 rZr več kot v preteklem letu. Posamezne članice SOZD »GLG« so v letu 1981 v primerjavi s preteklim letom dosegle naslednji obseg sredstev za reprodukcijo (vključujejo: amortizacijo ter izdvajanja čistega dohodka v sklade): (v (KM) din) 1980 1981 Indeks Alples Železniki 77.614 100.581 130 LIO Gradis Škofja Loka 43.509 91.800 211 Jelovica Škofja Loka 61.041 255.315 412 LIP Bled 120.705 194.017 161 ZLIT Tržič 20.229 38.938 192 Lesna industrija 323.998 680.651 210 GG Bled 58.756 104.074 177 GG Kranj 36.928 75.155 204 Gozdarstvo 95.684 179.229 187 Celuloza 118.263 208.808 177 SOZD »GLG« 537.945 1,068.688 199 I/ gornjega pregleda je razvidno, da so dosegli nadpovprečno rast sredstev za reprodukcijo Jelovica in Gradis Škofja Loka in GG Kranj, kar je na eni strani rezultat pogojev pridobivanj;! dohodka ter nižje primerjalne osnove v preteklem letu. J udi druge članice so dosegle visoko rast sredstev za reprodukcijo, razen Alplesa Železniki, pri katerem omenjena sredstva komaj dosata jo realno v rednost iz leta T980. Dosežena sredstva za reprodukcijo pa zmanjšujejo še obvezna posojila nerazvitim, združevanja sredstev v SIS materialne proizvodnje ter odplačila dolgoročnih kreditov v letu. 1982. kar.znese tri desetine vseh doseženih sredstev za reprodukcijo. Z ostankom bo potrebno pokriti ,ie le lastno udeležbo za nujne lastne razvojne investicije in zagotovitev za združevanje v skupne programe članic SOZD, temveč tudi pokriti zaradi visoke inflacije v letu 1981, dobršen del prirasta trajnih obratnih sredstev. Pri tem je seveda treba upoštevati, da gornja sredstva za reprodukcijo vključujejo tudi sredstva rezerv, ki jih je moč delno uporabljati tudi za obratne namene. 5. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA a) Kazalci uspešnosti gospodarjenja članic SOZD »GLG« iz preglednice II. so za leto 1981 visoki in so odraz nominalnih rezultatov. Zaradi povečanega zaposlovanja pri Jelovici, Gradisu in Celulozi so indeksi rasti kazalcev na delavca nižji kot pri absolutnih zneskih teh elementov gospodarjenja. Primerjava glavnih kazalcev uspešnosti gospodarjenja na delavca pri posameznih članicah SOZD »GLG« nam kaže do povprečja SOZD »GLG« naslednje relativne razlike: indeks (povprečje SOž D = 100) Dohodek na Akumulacija Povpr. neto delavca na delavca OD na delav. 1980 1981 1980 1981 1980 1981 Povprečje 381.805 586.463 (v6.56() 154.910 9.232 12.335 SOZD »GLG« 100 100 100 100 100 100 Alples 92 75 82 46 98 89 1.10 Gradis 114 126 202 173 104 135 Jelovica 76 87 52 112 89 92 LIP 105 . 98 137 101 102 101 ZLIT 91 89 85 73 94 97 Lesna industrija 92 90 96 96 97 97 GG Bled 124 123 118 102 108 111 GG Kranj 105 106 76 90 112 107 Gozdarstvo 114 114 96 90 110 109 Celuloza 132 143 134 150 104 103 Gospodar. Gorenjske 85 75 82 55 93 92 Gospodar. SR Slovenije 84 73 82 50 93 91 Iz gornjih relativnih razmerij je razvidno, da so gornji kazalci uspešnosti posameznih članic v primerjavi s povprečjem SOZD sorazmerni z nominalnimi rezultati članic v primerjavi do skupnih rezultatov za povprečje SOZD. Ti kazalci kažejo, da sta relativna razmerja iznad povprečja SOZD izboljšala LIO Gradis Škofja Loka in Celuloza Medvode; Jelovica Škofja Loka, pa je bistveno izboljšala razmerje do povprečja SOZD iz preteklega leta. Gozdarji so do povprečja ostali na isti razdalji, zaradi izboljšanja tega razmerja pri GG Kran jii in prav tolikšnega poslabšanja pri GG Bled. LIP Bled, ZLIT Tržič, posebno pa Alples Železniki, pa so relativna razmerja do povprečnih rezultatov SOZD, predvsem zaradi nadpovprečnih kazalcev ostalih članic, poslabšali. b) Podobno kot pri kazalcih glavnih elementov gospodarjenja na delavca, kažejo podoben porast tudi kazalci uspešnosti in sicer rentabilnost, izražena s kazalcem dohodek v primerjavi s poslovnimi sredstvi ter reprodukcijska sposobnost, izražena s kazalcem akumulacija v primerjavi s poslovnimi sredstvi. Gornji kazalci kažejo največje izboljšanje pri Jelovici Škofja Loka, LIO Gradis Škofja Loka, ZLIT Tržič, gozdarstvu ter Tovarni celuloze Medvode. Ugodna rast teh kazalcev je posledica višjih stopenj rasti dohodka in akumulacije v primerjavi z rastjo povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Poslovna sredstva kažejo nižjo stopnjo rasti predvsem zaradi nizke nominalne rasti povprečno uporabljenih osnovnih sredstev, ki so porasla le za 19%. Povprečna uporabljena obratna sredstva pa so porasla za 60 %, kar pa vseeno kaže, če jih primerjamo z rastjo celotnega prihodka, tudi na izboljšanje povprečnega koeficienta obračanja obratnih sredstev. Zaradi ugodnih razmerij v delitvi dohodka so vse članice izboljšale udeležbo akumulacije v doseženem dohodku, ki znaša v povprečju SOZD »GLG« 17,5» v letu 1980 in 26,5» v letu 1981. 6. ZUNANJETRGOVINSKA DEJAVNOST ČLANIC SOZD »GLG« Čeprav je bila izvozna aktivnost članic SOZD »GLG« v letu 1981 ob priliki usklajevanja in sprejemanja letnega plana izvoza za leto 1982 posebej razčlenjena, je potrebna njena osvetlitev tudi v luči rezultatov, ki so zajeti v zaključnih računih za leto 1981. Iz preglednice IV. je razvidno, da so članice dosegle v okviru SOZD »GLG« v letu 1981'za 1,580.660 tisoč din prihodkov na tujem trgu, ne upoštevajoč 55.773 tisoč din iz naslova izvoznih premij. Prihodki na tujem trgu so torej 3,5-krat večji kot v predhodnem letu. Taka rast je dosežena predvsem zaradi izrednih izvoznih rezultatov Jelovice in Gradisa, ki sta v letu 1981 dosegla 59,7% vsega s celotnim prihodkom realiziranega izvoza SOZD »GLG« nasproti 6,6% v letu 1980. Pogoji za veliko preusmeritev v izvoz teh dveh organizacij so navedeni že v začetku tega poglavja. Pri doseženih prihodkih na tujih trgih beležita visok porast tudi Celuloza Me-vode in Alples Železniki, dočim sta LIP Bled in ZLITTržič več ali manj ponovila že v preteklih letih dosežen obseg izvoza. Izvoz gozdarskih organizacij pa z vidika skupnih rezultatov ni pomemben, saj predstavlja le 1,9 % vseh prihodkov SOZD »GLG«, ki so bili v letu 1981 realizirani Gornji kazalec uspešnosfi izvoza kaže, da so članice SOZD v letu 1981 več kot podvojile udeležbo izvoza v družbenem proizvodu. Ugodna je tudi primerjava s celotnim gospodarstvom Gorenjske in Združenjem LES za lesno industrijo, ki je bila v letu 1980 še neugodna. Doseženi delež izvoza v DP predstavlja veliko obveznost v prihodnje, ki pa ga je mogoče predvsem s skupnimi močmi še izboljšati. Ponovitev takega razmerja tudi v naslednjem planskem obdobju je vsekakor v interesu nadaljnjega razvoja vseh članic SOZD »GLG«. Čeprav tako visokega odstotka Jelovica in Gradis najbrž ne bosta mogla ponoviti, pa imajo možnost bistvenega povečanja še Alples, ZLIT in Celuloza, dočim bi LIP Bled moral ponoviti odstotek, ki ga je v preteklih letih že dosegel. Poleg gornjih ugodnih ugotovitev za doseženi izvoz članic SOZD »GLG« je potrebno dodati še eno in sicer, da je bil skoraj ves izvoz dosežen na trgih s konvertibilnim plačilom. Ugodni poslovni rezultati članic SOZD »GLG« v izvozu so omogočili tudi večje možnosti uvoza, saj je bila s tem problematika uvoza precej manj pereča kot pri nekaterih drugih panogah gospodarstva. Tak izvoz je torej omogočil večjo realizacijo uvoza, ki je znašal 346.189 tisoč din. Uvožene so bile predvsem surovine in reprodukcijski material, ki je skoraj v celoti pogojeval realizacijo takega porasta izvoza. Spričo neugodne plačilne bilance države ni bilo mogoče hitreje nadomeščati strojne opreme. To dejstvo pa utegne imeti negativne razvojne posledice, kot tudi potencialno zmanjševanje konkurenčnosti na tujih trgih v prihodnosti. 7. INVESTICIJSKA DEJAVNOST PRI ČLANICAH SOZD »GLG« Podatki zaključnih računov članic SOZD kažejo, da je bil v letu 1981 v osnovna sredstva vložen naslednji obseg sredstev: Zaradi nizkih doseženih efektov investicijskih naložb gospodarstva v preteklih letih je bila investicijska politika v okviru stabilizacijskih prizadevanj celotne družbe v letu 1981 izrazito restriktivna. Po začetnih ukrepih kreditnomonetarne politike so tekom leta sledili še drugi, ki so odločilno posegli v možnost realizacije investicijskih namer, ki sojih gospodarski subjekti predvidevali v svojih srednjeročnih planih. Taka situacija je vplivala tudi na investicijsko aktivnost članic SOZD »GLG«, ki so v letu 1981 nominalno povečale vlaganja v osnovna sredstva le za 16 %, kar predstavlja realno vsaj toliko manj kot v predhodnem letu. Stagnacija v investiranju pa pri članicah SOZD ni značilna samo za leto 1981, saj smo že leta 198Ü zabeležili padec investicijske aktivnosti. Posebej zaskrbljujoče nazadujejo vlaganja v lesno predelavo, kar bo imelo glede na bodoča soočanja na svetovnem trgu neugodne posledice. Gozdarstvo, kar je vzpodbudno, povečuje realni obseg vlaganj. Stopnja investiranja članic SOZD »GLG« v letu 1981, ki znaša le 9% od doseženega družbenega proizvoda kaže, da se bistveni element razvojnega plana za obdobje 81—85 ne uresničuje. V teh planih je namreč predvideno, da bodo članice SOZD »GLG« v tem srednjeročnem obdobju vložile v enostavno in razširjeno reprodukcijo sredstva v višini 30% doseženega družbenega proizvoda (bruto dohodka). Glede na zaostanek že v prvem letu in realnega pričakovanja, da se bo naložbena aktivnost v prihodnjih letih sicer povečala, je treba pri vseh članicah izvesti takojšnjo revizijo srednjeročnih planskih dokumentov in izdelati ustrezne popravke. V tabeli so prikazane investicije članic SOZD »GLG«, v primerjavi z predhodnim letom ter glede na planirani obseg 1981—1985. (v 000 din) Plan 1981 1980 1981 po dinamiki plana 81—85 Indeks 1 ”> 3 2:1 2:3 Alples 30.808 18.502 104.400 60 18 LIO Gradis 20.616 14.902 62.510 72 24 Jelovica 43.855 82.605 139.630 188 59 LIP 61.956 35.379 145.000 57 24 ZLIT 13.556 6.907 22.210 50 31 Lesna industrija 170.791 158.296 473.750 92 33 GG Bled 48.603 100.438 87,300 106 115 GG Kranj 22.564 41.263 59.128 182 70 Gozdarstvo 71.167 141.701 146.428 199 97 Celuloza 22.690 7.843 65.444 34 . 12 SOZD »GLG« 264.649 307.891 685.622 116 45 na tujem trgu. Prednost je bila namreč dana boljši oskrbi lesne industrije in s tem izvozu blaga višje stopnje predelave. Primerjava prihodkov na tujem trgu z družbenim proizvodom kaže pri posameznih članicah naslednjo sliko: (v %) 1980 1981 Alples Železniki 19,9 27,4 LIO Gradis Škofja Loka 9,7 191,0 Jelovica Škofja Loka 4,5 68,2 LIP Bled 53,0 46,0 ZLITTržič 31,8 31,9 Lesna industrija 26,0 64,5 GG Bled 2,0 1,4 GG Kranj 10,0 7,4 Gozdarstvo 5,7 4,2 Celuloza 17,2 27,6 SOZD »GLG« 20,3 46,2 Gospodarstvo Gorenjske 30,0 35,7 Člani Združenja »LES« 44,6 51,4 8. PROBLEMATIKA FINANCIRANJA TEKOČE REPRODUKCIJE Poslovni dogodki, ki so se v pogojih visoke domače inflacije in močne izvozne aktivnosti odvijali pri članicah SOZD »GLG« v letu 1981, so imeli svoj odraz tudi na področju financiranja tekočega poslovanja. Potrebe po večjem obsegu obratnih sredstev za kritje večjih zalog niso naraščale samo zaradi visokih cen surovin in repromateriala, temveč tudi zaradi povečanega obsega poslovanja, ki je bil skoraj v celoti pogojen s potrebami izvoza. Povečane potrebe po obratnih sredstvih so članice med letom uspešno pokrile predvsem: — iz povečanega obsega prejetih bančnih kreditov za obratna sredstva izvoznikom, — iz tekočega dohodka, ki je bil zaradi ugodnih finančnih rezultatov glavni vir za kritje povečanih potreb in — iz povečanega obsega medsebojne pomoči članic SOZD na osnovi določil Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne finančne službe. Na splošno nižjo likvidnostno stanje v gospodarstvu kaže podatek, da so članice SOZD »GLG« v letu 1981 prejele od svojih dolžnikov iz naslova poslovnih razmerij menice v vrednosti 4.611 milijonov din, kar znaša 123% več kot v*predhodnem letu. Problematika velikega obsega prejetih menic je bila prisotna predvsem pri Alplesu Železniki in Tovarni celuloze Medvode, zato so del teh menic odkupile druge bolj likvidne članice, predvsem LIP Bled in GG Bled. Poleg povečanega eskonta menic v okviru SOZD »GLG« se je povečal tudi obseg medsebojnega kratkoročnega kreditiranja. III. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE 1. Gospodarjenje članic SOZD »GLG« je bilo v letu 1981 izredno uspešno, če jih primerjamo z rezultati preteklega leta, kakor tudi z rezultati ostalega gospodarstva. Rezultati se odražajo v visoki realni rasti celotnega prihodka in dohodka ter vseh njegovih elementov delitve. 2. Odločilen vpliv za dosego nadpovprečnih rezultatov SOZD »GLG« kot celote so vsekakor imeli izvozni rezultati članic v letu 1981. Prihodki od prodaje na tujem trgu so dosegli namreč 3,5-krat večji obseg kot v preteklem letu, kar predstavlja 46,2 % od doseženega bruto dohodka. To ne pomeni samo velik prispevek k stabilizaciji gospodarstva širše družbe, temveč tudi pomembno dviga materialno osnovo združenih članic SOZD »GLG«. 3. Srednjeročni plan za obdobje 1981—1985 se je v letu 1981 z vidika doseganja finančnih kazalcev uresničil nad pred- videvanji, razen pri realizaciji planiranih investicijskih naložb. Naložbe so bile močno zavrte v precejšnji meri tudi zaradi zunanjih faktorjev, zato je potrebno predvsem pri tem vitalnem elementu razvojenega plana izdelati rebalans in investicije uskladiti z realnimi možnostmi, ker tudi ne bo mogoče računati na dohodek, ki bi bil rezultat takih naložb. 4. Poslovni rezultati v letu 1981 bodo sicer ugodno vplivali na možnost večje investicijske aktivnosti v letu 1982, vendar bi pri tem morali vsi posvetiti veliko več pozornosti medsebojnemu združevanju sredstev. 5. Da je možno s skupnimi močmi doseči boljše gospodarske uspehe, sta s tesnim sodelovanjem dokazala Jelovica in Gradis Škofja Loka. Takega zglednega sodelovanja bi moralo v prihodnosti v SOZD »GLG« biti še več. SMODIŠ ZOLTAN Primerjalni kazalci uspešnosti poslovanja proizvodnih TOZD lesne industrije v SOZD »GLG« za 1. 1981 TOZD Število del. po vkalk ur. Dohodek na del. 1980 1981 1980 1981 Vrstni red po dosež. vi.81 Akumulacija na delavca v din 1980 1981 Vrstni red po dosež. vi. 81 Obračunani pov. mesečni neto OD na del. v din 1980 1981 Vrstni red po dosež. vi.81 Alples — TO Toplarna 18 17 688.278 842.118 1 194.612 225.177 6 10.324 13.108 2 ZLIT —TO Žaga 45 45 453.978 805.778 2 85.756 228.045 5 8.332 11.236 10 LIP — TO lesna pred. Rečica 306 309 424.069 737.699 3 99.520 280.894 1 9.025 12.338 4 Gradis — TO LIO 282 313 437.089 737.611 4 134.511 268.144 3 9.612 16.555 1 Jelovica — TO Montažni obj. 201 318 269.503 584.180 5 6.737 275.541 2 8.848 11.553 7 Jelovica — TO Prim. p.-senč. 177 166 313.537 579.735 6 72.587 245.434 4 7.365 10.510 13 LIP — TO lesna pred. Podnart 79 73 381.254 570.644 7 78.975 154.891 9 8.503 11.277 8 ZLIT — TO Lesna predelava 70 74 388.572 534.811 8 101.872 161.865 8 7.374 10.464 14 LIP — TO »Tomaž Godec« 468 466 390.458 509.961 9 93.716 110.133 11 9.053 11.984 5 ZLIT — TO Pohištvo-tapetn. 110 107 345.237 496.813 10 46.937 89.122 14 8.359 11.748 6 Jelovica — TO Okna-vrata 385 396 237.291 494.733 11 5.943 163.081 7 7.559 10.948 11 Jelovica — TO Jelobor 150 143 284.414 473.770 12 50.660 149.882 10 7.497 10.557 12 Alples — TO Kovinska pred. 42 48 287.119 460.750 13 7.167 102.000 12 10.044 12.686 3 Alples — TO Predel, mas. lesa 140 141 389.743 435.355 14 109.893 67.383 16 8.611 10.442 15 LIP — TO LP Mojstrana 56 56 381.875 408.268 15 97.125 78.340 15 8.933 11.261 9 Alples — TO Fon. in grt. poh. 196 197 291.470 373.467 16 59.699 97.909 13 8.315 10.008 17 Alples — TO Sestavlj. poh. 276 273 279.754 353.931 17 35.258 49.466 17 8.460 10.247 16 Povprečje lesne industrije SOZD GLG Povprečje članov Združenja LES 350.671 329.346 529.649 418.006 — 64.042 57.193 147.981 76.864 8.944 7.955 12.009 10.328 — Primerjalni kazalci uspešnosti gospodarjenja trgovinskih in gostinskih TOZD v SOZD »GLG« za 1. 1981 * Alples — TO Promet blaga 136 140 594.552 734.343 1 56.633 91.508 4 i 0.301 12.099 3 LIP — TO Trgovina 24 24 741.250 713.334 2 243.250 127.334 1 10.625 13.011 1 Jelovica — TO Maloprodaja 114 112 409.974 569.527 3 79.571 111.420 2 7.983 11.584 4 Jelovica — TO T rgovina 72 65 546.195 499.339 4 131.723 72.923 5 10.793 12.741 2 Alples — TO Gostinstvo 15 14 348.267 433.000 5 70.800 94.643 * 3 9.328 11.197 5 Primerjalni kazalci uspešnosti poslovanja gozdarskih TOZD in TOK v SOZD »GLG« za leto 1981 TOZD, TOK Število del. po vkalk. urah Dohodek na del. v din- Vrstni red po dosež. v 1.81 Akumulacija na delavca v din Vrstni red po dosež. Povpreč. neto OD na delav. meseč, v din Vrstni red po dosež. v 1.81 1980 1981 1980 1981 1980 1QB1 _ 1980 1981 GG Bled — TO Bohinj 87 84 730.713 1,147.024 1 159.460 319.381 1 10.367 14.109 1 GG Kranj — TOK Škofja Loka 45 42 622.645 1,067.810 2 60.800 214.691 3 10.465 13.143 8 GG Kranj — TOK Preddvor 32 31 563.750 1,029.742 3 20.688 162.831 5 11.112 13.390 6 GG Bled —TO Pokljuka 97 93 586.856 986.119 4 109.114 259.312 2 9.892 13.828 3 GG Bled—TOK Bled 56 60 525.804 902.867 5 17.733 137.650 8 10.463 14.034 2 GG Kranj —TOK Tržič 13 12 512.308 854.084 6 12.770 93.084 11 10.366 13.716 4 GG Kranj — TO Preddvor 80 80 440.713 647.713 7 83.488 168.188 4 10.125 13.421 5 GG Kranj —TO Tržič 90 85 419.834 627.824 8 74.667 158.683 6 9.865 12.764 11 GG Kranj — TO Škofja Loka 69 70 388.073 586.472 9 66.638 140.000 7 9.948 12.528 13 GG Bled — TO Jesenice 6,1 58 354.935 561.604 10 51.525 118.380 10 9.316 12.907 9 GG Bled — TO Avtoprevoz. 55 59 324.819 496.746 11 43.837 118.865 9 9.544 13.369 7 GG Kranj—TO GGTM 111 110 312.280 450.646 12 32.199 70.646 12 10.120 12.903 10 GG Bled — TO gozdno gr. 70 75 342.029 373.027 13 94.100 43.267 13 9.194 12.725 12 Št. del. po Celotni Porablj. sur. Porablj. Čisti Akumu- Bruto sr. vk. urah prihodek in material sredstva Dohodek dohodek Bruto OD lacija za repr. 1. Alples 1980 906 982.053 394.608 662.672 319.381 204.273 137.325 49.386 77.614 1981 909 1.222.285 558.920 821.701 400.584 256.460 166.136 65.325 100.581 ind. 100,4 125 142 124 126 126 121 132 - 130 2. LIO-Gradis 1980 282 466.442 164.340 343.182 123.259 77.549 39.969 37.932 43.509 1981 313 871.544 248.604 640.672 230.872 164.252 80./99 .83.929 91.800 ind. 111.0 187 151 187 187 212 202 221 211 3. Jelovica 1980 1242 2.104.975 697.609 1.746.253 358.721 248.283 168.006 42.645 61.941 1981 1339 4.353.376 1,272.049 3.672.544 680.832 503.080 260.877 231.595 255.315 ind. 107.8 207 182 210 190 203 155 543 412 4. LIP 1980 1023 1.281.743 468.61 1 871.795 409.948 252.602 157.287 93.374 120.705 1981 1017 1.716.971 681.473 1.13 1.095 585.875 387.547 219.522 158.868' 194.017 ind. 99.5 134 146 130 143 154 140 170 161 5. ZLIT 1980 290 291.808 145.258 190.559 Ì01.248 63.115 40.328 16.371 20.229 1981 289 451.110 250.253 301.124 149.986 92.465 55.762 32.523 38.938 ind. 99,7 155 172 158 148 147 138 199 192 Lesna indù- 1980 3743 5.127.021 1,870.426 3.814.461 1.312.560 845.822 542.915 239.708 323.998 st rij a 1981 3867 8,615.286 3.01 1.299 6,567.136 2.048.150 1,403.804 783.096 572.240 680.65 1 ind. 103.4 168 161 172 156 166 144 239 210 6. GG Bled 1980 480 421.885 29.909 195.564 226.321 123.517 75.099 37.632 58.756 1981 484 702.456 55.800 352.869 349.587 194.560 107.333 76.382 104.074 ind. 100,8 167 186 180 154 158 143 203 177 7. GG Kranj 1980 507 423.1 12 20.181 219.412 203.700 1 16.807 84.313 25.692 36.928 1981 496 690.802 37.690 382.661 308.141 185.044 118.038 60.371 75.155 ind. 97,9 163 187 ■ 174 151 159 140 235 204 Gozdarstvo 1980 987 844.997 50.090 414.976 - 430.021 240.324 159.412 63.324 95.084 1981 980 1,393.258 93.490 735.530 657.728 379.604 225.371 136.753 179.229 ind. 99,3 16^ 187 177 153 158 141 216 187 8. Celuloza 1980 522 889.512 441.673 626.853 262.659 145.134 81.836 46.541 118.263 1981 545 1.487.703 708.741 1.03.1.376 456.327 266.314 122.499 126.281 208.808 ind. 104,4 167 161 165 174 184 150 271 177 SOZD »GLG« 1980 5252 6,861.530 2.362.189 4,856.290 2.005.240 1.231.278 784.163 349.573 537.945 1981 5392 11.496.247 3.813.530 8.334.042 3.162.205 2.049.722 1.130.966 835.274 1.068.688 ind. 102.7 168 162 172 158 167 144 239 199 Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Pokljuki V blejskem gozdnogospodarskem območju, ki obsega gozdove v občinah Jesenice in Radovljica, je skupno več kot dve tretjini gorskih gozdov. Med njimi so gozdovi Pokljuke posebnost, saj predstavljajo eno največjih strnjenih površin pretežno naravnih smrekovih gozdov v Evropi. Njihov povprečni donos visokovrednega lesa je že desetletja 5 do 6 kub. m na 1 ha letno, katerega proizvodnja ni vezana na posebej visoke stroške ob normalnih pogojih biološke proizvodnje. Pokljuka predstavlja zato temelj trajnih donosov in pozitivne ekonomike v območju. Normalen tok razvoja teh sesto- jev pa je v zadnjem času v hudi krizi, ki jo povzročajo prekinitve zaradi elementarnih nesreč po vetru in snegu. Za boljše razumevanje značilnosti gospodarjenja s temi gozdovi moramo poznati naravne pogoje, v katerih se odvija rast gozdnih sestojev, preteklo gospodarjenje in njegove posledice. Visoko planoto Pokljuko uvrščamo v izrazito gorski svet s hladno alpsko klimo, z nizko povprečno letno temperaturo in obilnimi padavinami, dolgimi zimami in debelo snežno odejo. Vegetacijska doba traja v najhladnejšem delu le tri mesece. Tako zaostrene klimatske poeoje ne povzroča samo nadmorska višina med 1200do 1600 m, ampak mraziščne lege pokljuške centralne planote. K ostrim alpskim pogojem prištevamo tudi veliko vetrovnost, saj veter dosega tudi orkansko moč. Masiv Pokljuke sestavljata večinoma trden apnenec in dolomit, ki ju v dolinah in kotlinah prekrivajo ledeniški nanosi in usedline. Tla so razvojno še mlada in relativno plitva, a bogata z mineralnimi snovmi in dovolj vlažna zaradi obilnih padavin. Stojnost drevja s plitvimi koreninami je /lasti na moreni slabša. ■Naravni sestav drevesnih vrst bi bil lahko naslednji: v mraziščih na dnu planote lahko uspeva le čista smreka, na višjih nekoliko toplejših vlažnih legah se ji pridruži jelka in pozneje še bukev. Še više ostane ob smreki primes bukve, pozneje sc jima primeša macesen. Nato bukev počasi izostane, ostaneta še macesen in smreka. Današnja sestava drevesnih vrst je precej drugačna od naravne. Pod vplivom močnih sečenj bukve v dobi fužinarstva in pozneje zaradi izrazite podpoFe je smreka prodrla tudi na rastišča mešanih sestojev. Raziskovanja cvetnega prahu iz pokljuških barij in podatki starih ureditvenih načrtov dokazujejo, da je bila še pred 300 leti Pokljuka bogatejša z bolj trdnimi mešanimi sestoji. Na razvoj teh gozdov je več stoletij zelo negativno vplivalo tudi pašništvo s pbškodbami na mladju in koreninah, katerih posledica je obolelost smreke z rdečo gnilobo in zmanjšanje stoj-nosti. Značilnost teh gozdov so dokaj zgodnji začetki načrtnega gospodarjenja. Segajo y čas razvitega fužinarstva, ki si je želelo zagotoviti trajno preskrbo z drvmi. Prvi neuspel poskus načrtne izrabe gozdov je iz leta 1837, prvi pravi ■" načrt pa iz leta 1896. Po letu 1903 so bile že predpisane pogozditve po golosečnjah. Od takrat naprej izvirajo tudi napake pri vnašanju tujih ras smreke na Pokljuko. Šele po letu 1913 so golosečnje prepovedane. Kljub temu so se sečnje vršile na večjih površinah vse do leta 1960, ko smo pričeli z uvajanjem sečenj na manjših površinah. V gorskih gozdovih se pojavlja v majhnih količinah izjemno kvaliteten les in sicer v posebnih pogojih rasti. Nekdaj se je imenoval »Carintia« les, danes pa ga imenujemo s skupnim imenom »resonančni« les. Uporaben je za izdelavo glasbil, letal, športnega orodja, čolnov, specialnega orodja in merilnih naprav. Ugotovljeno je. da ima pokljuški les zelo izenačene tehnološke lastnosti do debeline branik 3 mm, zlasti e Nekatera ključna vprašanja pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi v Gozdnem gospodarstvu Gozdno gospodarstvo Kranj vključuje v skupno gospodarjenje vse zasebne gozdove občine Škofja Loka (brez Žirov), Tržiča Osnovna značilnost zasebnega sektorja lastništva gozdov v kranjskem gozdnogospodarskem območju je velika razdrobljenost gozdnr posesti: do 1 ha je 5.001 lastnik (42,7 %) s skupno površino gozdov 2.230ha (4,8%), poprečna posest je 0,45 ha. do skupno 5 ha je 9.370 lastnikov (80,0%) s skupno površino gozdov 12.738ha (27,4%), poprečna posest je 1,36 ha, nad 5 ha je 2.335 lastnikov (20 %) s skupno površino gozdov 33.703 ha (72,6%), poprečna posest je 14,43 ha. Vsega skupaj je 11.705 lastnikov gozdov s skupno gozdno po- in Kranja. Za uspešno gospodarjenje in tesnejše sodelovanje z lastniki gozdov so organizirane tri te- vršino 46.441 ha, poprečna posest znaša 3.97 ha. , Od celotnega števila je 3.650 kmetov, od katerih je dosedaj 654 kmetov podpisalo pristopne izjave za prostovoljno članstvo v TOK gozdarstvo in tudi sklenilo pogodbe o dolgoročnem sodelovanju. Od vseh lastnikov gozdov jih letno sodeluje v gozdni proizvodnji okrog 4.90(1, ker lastniki z nižjimi etati ne sekajo vsako leto. Kljub temu pa zasebni sektor s prerazporeditvijo obveznosti dosega posek in oddajo v določenem letnem obsegu predvidenem po srednjeročnem planu gozdarstva za obdobje 1981—1985. meljne organizacije kooperantov gozdarstva z lastnimi kadri, osnovnimi sredstvi in potrebnimi skladi, in sicer: V gospodarjenje z zasebnimi gozdovi so vključeni vsi lastniki gozdov, kmetje in nekmetje. Kmetje člani TOK gozdarstev imajo večje samoupravne pravice in v samoupravnih organih sprejemajo sklepe o zadevah gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, ki veljajo za vse lastnike gozdov. Poleg tega so člani nezgodno zavarovani, imajo predpravico do kreditov, pravico oprostitve davkov pri nabavi motornih žag in vitlov za dela v gozdovih, kakor tudi z;, rezervne dele te mehanizacije, omogočen bo tudi nakup potrebnih drobnih sredstev za gozdno proizvodnjo pri GG, kjer je organizirana tudi servisna služba za motorne žage HUSQUARNA. Člani TOK gozdarstev se tudi v večjem številu udeležujejo strokovnega in širšega izobraževanja o tehnologiji del v gozdarstvu. Nekateri od članov, ki opravljajo dela v lastnem in tudi v tujem gozdu zasebnega sektorja, bodo organizirani kot proizvodni kooperanti in bodo posebno invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovani. Zanje mora TOK gozdarstvo organizirati takšen letni obseg dela, ki pogojuje osnovnim zahtevam zavarovanja. Ostali člani so na podlagi lastne odločitve lahko invalidsko pokojninsko in zdravstveno zavarovani na osnovi dohodka iz gozdov, kmetijske dejavnosti in kmečkega turizma, lastnega gospodarstva in gospodinjstva in za to zavarovanje tudi sami plačujejo obveznosti. V bližnji prihodnosti bi morala družba zagotoviti vsem kmetom popolno invalidsko, starostno in zdravstveno zavarovanje ter v to vključiti tudi solidarnostni prispevek delavcev v celotnem združenem delu. Gozdno gospodarstvo Kranj je vključeno v SOZD gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske Bled. Občina TOK gozdarstvo Površina gozđov- ha —_ Število lastnikov Plan poseka za leto 1982 — bruto m’ iglavcev listavcev skupaj ŠK. LOKA Šk. Loka 25.480 4.402 52.930 34.630 87.560 TRŽIČ Tržič 4.472 768 12.982 4.771 17.753 KRANJ Preddvor 16.489 6.535 39.268 17.479 56.747 SKUPAJ 46.441 11.705 105.180 56.880 162.060 izredno odpornost na upogib. Pravega resonančnega lesa s 6 branikami na 1 cm je le nekaj odstotkov. Vrednost najboljšega lesa je 2 do 3-krat večja od povprečne hlodovine, v tujini pa dosega »resonanca« tudi l()-krat večjo vrednost od povprečnega lesa. Večja napaka pokljuške smreke so izpadajoče grče. ker se slabo čisti od vej. Napako odpravljamo z obžagovanjem vej na stoječem drevju. Gozdni sestoji na Pokljuki so danes zaradi napak pri dosedanjem gospodarjenju in odmika od naravne sestave vse bolj ogroženi po naravnih katastrofah. Naraven osip stoječih zalog je v majhnem obsegu vsakoleten pojav, občasne katastrofe pa imajo zelo hude in dolgotrajne posledice: lesne zaloge padajo v nenačrtovanih sestojih in v količinah, ki tudi 5-kratno presegajo letno višino sečenj, kot je bil primer snego-vetroloma leta 1961. Po letu 1900 se je zvrstilo preko 20 večjih vetrolomov in nekaj snegolomov. Delež tako napadle-ga lesa se povečuje in je že eno tretjino skupnega poseka. Gospodarske izgube so zaradi povečanega odpadka, manjših učinkov v prizvodnji, poveča se napad škodljivcev, nereden je dotok lesa lesni industriji, otežena ali celo onemogočena je nadaljnja nega takih sestojev, ki še naprej trpijo zaradi snega ali vetra. V zadnjem času je zato poglavitna skrb upravljalcev in razi- skovalcev osredotočena na vprašanja, kako ohraniti izredno varčno in visokovredno proizvodnjo pred rizikom nenehnih prekinitev. Vzroke za nestabilnost proizvodnje lahko ločimo na tiste, ki jih ne moremo spremeniti in na tiste, na katere je človek že negativno vplival. Ne moremo vplivati na pokljuško klimo in nestabilno more-no.Smreka ima plitve korenine in je uspešen ukrep samo izbira domače pokljuške rase smreke, ki je kljub visoki stebrasti obliki stabilna, ima ozke globoke krošnje in prilegajoče tanke veje, s katerih sneg zdrsi. Poseben znak stabilnih dreves je ojačan spodnji del debla, imenovan koreničnik. Osnovna značilnost teh katastrof je v tem, da so vedno nastopile po obdobju premočnih sečenj. Ob ostalih napakah z dolgoročnejšimi posledicami je bil ravno pritisk na obseg sečenj tisti, ki ima za posledico močno pre-redčene sestoje in skrajševanje proizvodne dobe, ki je v naravnem razvoju gozda daljša. Nas'ednji ukrep je v naravnih smrekovih sestojih ohranitev tipične šopaste rasti, ki smo jo zabrisali zaradi neznanja in prevelikih apetitov po lesu. Drevesa v stabilnih šopih delujejo kot eno drevo s prenašanjem obremenitve med seboj ob veliki podporni ploskvi. Ukrep izven naravnih čistih smrekovih gozdov je vračanje primesi jelke in bukve, ki odlično utrjujeta sestoj. Vsi našteti ukrepi so žal največkrat možni šele pri obnovi sestojev ali le v mladih sestojih. Zaradi posledic paše in mehanskih poškodb po sodobnem spravilu je stalno prisotna rdeča gniloba, ki napada korenine in spodnji del debla. Medtem ko je paša v gozdu že skoraj v celoti odpadla, se poškodbam po mehanizaciji lahko izognemo le s skrbno izbiro strojev in načrtnim gibanjem stroja v gozdu. Nevarno oprijemališče imajo rušilne sile tudi v enoličnih veli-kopovršinskih sestojih z ostrimi robovi. Problem je rešljiv le z obnovo sestoja v razgibani obliki na manjših površinah. Največja in najzanesljivejša možnost za povečanje stojnosti pokljuških gozdov je pri naravni obnovi. Naravno mladje, ki je trdno in vitalno, se mora v mladosti razvijati pod zastorom starega drevja, kar je najbolj varčen način obnove sestoja, počasna rast pa pogoj za poznejšo kvaliteto. Za konec še nauk iz pokljuškega primera: odmikanje od naravnih zakonitosti v gozdu je napaka, ki ima izrazito dolgoročne posledice. Pri tem ni pomembno ali gospodar z gozdom to stori zaradi neznanja ali drugih vzrokov, Na Pokljuki še naprej intenzivno raziskujemo posebnosti pokljuških gozdov, zavedajoč se, da še nismo odkrili vseh skrivnosti neponovljivih procesov narave. Pri bodočem gospodarjenju s temi gozdovi velja, da je primerno le zmerno in spoštljivo poseganje, da bi zmanjšali posledice že storjenih napak. Pokljuka je bila doslej in mòra tudi ostati nosilec trajnih sposobnosti izpolnjevanja halog v gozdnogospodarskem območ ju. Zato si pri njej večje krize ne moremo privoščiti. JANEZ KOŠIR Skupno z lesno industrijo gozdarji vzpostavljamo osnove dohodkovnih odnosov, ki že omogočajo boljše vrednotenje končnih proizvodov gozdarstva in tudi zagotavljajo sredstva za hitrejšo izgradnjo gozdnih prometnic ter razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo. Rezultati teh dohodkovnih odnosov morajo v končni fazi še bolj priti do kmetov, ki s temi finančnimi sredstvi poleg svojih potreb rešujejo tudi nekatere skupne naložbe v infrastrukturo področja, v katerem živijo (ceste in poti širšega pomena, telefonija ipd.). Lesna industrija v okviru SOZD GLG Bled v skladu s temelji planov in raznimi Samoupravnimi sporazumi prispeva dodatna finančna sredstva v višini 9,3 % na vsak kub. meter prodajne vrednosti lesa, od tega 3 % za biološke in 6,3 % za tehnične naložbe, tako v družbenem kakor tudi v zasebnem sektorju gozdarstva. Gozdarstvo ima že v letu 1982 obveznosti poseka in oddaje lesa v višini količin za leto 1985, ki so višje in delno tudi v še nedostopnih gozdnih predelih, zato so tudi potrebna večja vlaganja v izgradnjo gozdnih prometnic, kakor tudi v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo. Zasebni sektor gozdarstva zaostaja v tehnologiji in opremljenosti za gozdno proizvodnjo za družbenim sektorjem, zato je potrebno omogočiti kredite za nabavo gozdne mehanizacije po ugodnih pogojih. Zagotoviti je potrebno nadomestilo za regresirano obrestno mero ter uvesti letno preverjanje usposobljeno- sti kmetov /a varno delo s traktorji, vitli in motornimi žagami. Strokovna usmeritev je za nabavo enotnejše gozdne mehanizacije, ki omogoča zadovoljivo vzdrževanje in zagotovitev servisa in popravil. Na podlagi določil 43. člena Zakona o združevanju kmetov morajo I OK gozdarstva skleniti Samoupravne sporazume s področnimi kmetijskimi zadrugami o usklajenem delovanju na področju izobraževanja, vsklajeva-nja planov izvajanja kmetijske politike sprejete za posamezna področja občin in za reševanje skupne problematike kmetijstva in gozdarstva. Za zagotovitev poseka in oddaje lesa pri ostarelih lastnikih gozdov, ki sami niso več sposobni za težka dela v gozdovi^ je potrebno prevzeti les na panju in dela izvršiti s proizvodnimi kooperanti, lastnikom pa zagotoviti stimulativno ceno lesa na panju. Za izvršitev strokovnih in tehničnih nalog v gozdarstvu zasebnega sektorja je potrebno dosledno zagotoviti dobre strokovnjake, ki bodo s svojim delom tudi v pomoč lastnikom gozdov v vseh zadevah gospodarjenja z gozdovi. Posebnost zasebnega sektorja je uporaba tehničnega lesa iglavcev in listavcev ter drv listavcev za neposredno uporabo v gospodarstvih in gospodinjstvih lastnikov gozdov. Skupna lastna uporaba lesa se giblje v višini 21,9% pri iglavcih in 67,9% pri listavcih od celotne neto gozdne proizvodnje in je v stalnem zmernem naraščanju. n Prejšnji mesec se je konstituiral novi koordinacijski odbor SOZD »GLG«, ki bo deloval v naslednjem dveletnem obdobju. Novi koordinacijski odbor sestavljajo: (priloga!). Za predsednika je odbor izvolil tov. Staneta Bokala iz Jelovice, za njegovega namestnika pa Janeza Dovžana iz ZLIT. Koordinacijski obor je na konstitutivni seji, kateri je prisostvovala predsednica MS ZS za Gorenjsko tov. Šulgaj Ivanka, sprejel program dela za naslednje mandatno obdobje ter pri tem izpostavil zlasti vse tiste naloge, ki imajo pomen za utrjevanje poslovnega sistema SOZD »GLG«. Na seji je bila posebej poudarjena odgovornost za izva- janje sprejetih sklepov ter izražena želja po dobrem sodelovanju odbora z osnovnimi organizacijami sindikata v vseh 36 temeljnih organizacijah znotraj SOZD, s konferencami na ravni delovnih organizacij ter vodstvom SOZD, kateremu je bilo za delo v prejšnjem mandatu izrečeno priznanje. Odbor se bo posebej povezoval tudi s člani republiškega odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva z Gorenjske, katere bo vabil na vsako sejo KOOS. Za uspešno delo v koordinacijskem odboru preteklega mandata so se člani odbora zahvalili tov. Stanetu Jeretu, ki je dosedaj vodil ta organ na ravni SOZD. S. ERZAR Nekaj lesa lastniki gozdov razžagajo in dajo sami v promet brez predhodne odobritve za domačo uporabo. Vzrok so velike razlike med vrednostjo hlodovine pri lesni industriji in vrednotenje žaganega lesa na prostem, nelegalnem tržišču. Lesna industrija ne zagotavlja potrebne količine žaganega lesa za individualni nakup, zato je pritisk na lastnike gozdov vedno večji. Za odtujene in neoddane količine lesa so naknadno pobrane vse obveznosti od lesa, podatki odtujitev lesa so nato posredovani občinskim upravam za dohodke za obračun prometnega davka in tudi občinskim sodnikom za prekrške v postopek. Na področju GG Kranj je v zasebni lasti 398 razžagovalnih naprav, od tega je 330 prilagojenih krožnih žag in 68 boljših žagalnih naprav (vcnecijanke, tračne žage in polnojarmeniki). Od skupnega števila je le 15 žag registriranih za izvrševanje uslug drugim, ostale imajo lastniki za razžagovanje lastnega lesa. Dolžnost gozdarstva je oskrba lesne industrije z gozdnimi sorti-menti, to pa doseže s celotnim posekom planiranih količin in realnim upoštevanjem potreb — lastnikov gozdov po lesu za lastno uporabo. Večja količina lesa, pripeljana lesni industriji, omogoča tudi boljše ekonomske učinke gospodarjenja v okviru dohodkovnih odnosov med delavci lesne industrije, delavci gozdarstva in lastniki gozdov. Razumljivo je, da ima sprotno prilagajanje in določanje višjih prevzemnih vrednosti gozdnih sortimentov odločilen vpliv na oddajo lesa in zagotovitev dogovorjene dinamike dovoza lesa lesni industriji. Gozdarstvo lahko izvaža v tujino le omejene količine manj vrednih listavcev, vendar je izvoz izredno pomemben za pridobivanje deviznih sredstev za nakup specifične gozdne mehanizacije in rezervnih delov, kar pri nas še ne proizvajamo. Velik problem je oskrba zasebnega sektorja gozdarstva s to gozdno mehanizacijo,.ker lastniki po veljavnih predpisih na ta način ne morejo pridobiti deviznih Jagodic Franja, GG KRANJ DSSS Kristan Bojan, GG KRANJ TOK Preddvor Podlogar Jože, GG BLED TOZD Gozdar. Pokljuka Cerkovnik Martin, GG BLED TOZD Gozdar. Bohinj Trojar Matevž, ALPLES ŽELEZNIKI TOZD predelava masiv, lesa Fajfer Franc, ALPLES ŽELEZNIKI TOZD fonsko in grt. pohištvo Čulum Vlado, JELOVICA ŠKOFJA LOKA TOZD okna-vrata Bokal Stane, JELOVICA ŠKOFJA LOKA TOZD Jelobor sredstev za individualno nabavo gozdarske mehanizacije. Nabava je prepuščena lastni iznajdljivosti lastnikov gozdov, na drugi strani pa družbena skupnost zahteva 100 % realizacijo planov oskrbe z lesom za lesno industrijo, ki ima tudi pomembne izvozne obveznosti. Tudi na tem področju bo treba najti boljše rešitve in omogočiti participacijo kmetom pri deviznih sredstvih, če je les iz zasebnega sektorja oddan v izvoz. Pri podjetju PETROL je potrebno individualnim kupcem-lastnikom gozdov zagotoviti stalno možnost nakupa količin goriva in maziva za gozdno proizvodnjo. Velikega pomena za napredek kmetijskih gospodarstev predvsem v gorskih in odročnih predelih je Gozdarska hranilno kreditna služba, ki z odobravanjem kreditov lastnikom gozdov omogoča hitrejši razvoj kmetijstva in gozdarstva na teh področjih ter na ta način tudi preprečuje opuščanje kmetijske dejavnosti. / dopolnitvijo predpisov je potrebno omogočiti, da se kmet lahko zaposli za nepolni delovni čas pri organizacijah združenega dela gozdarstva (družbeni in zasebni sektor) in kmetijstva, kar bi bil dodatni ekonomski pogoj za preprečitev odhajanja ljudi s podeželja v industrijska središča. To pomeni večjo možnost uspešnega reševanja problematike socialne varnosti kmetov, na drugi strani pa znižuje potrebno število delavcev iz drugih socialističnih republik, za katere je potrebno graditi stanovanja in zagotoviti normalne pogoje bivanja, prevozov na delo in za vse druge potrebe. Pomembno vprašanje je davčna politika, ki mora delovati stimulativno na lastnike gozdov, saj v okviru svoje proizvodnje nosijo veliko breme širšega interesa na gozdovih, za katerega tudi že združujejo lastna finančna sredstva. Leopold /'upan Ivan Kejžar Šorli Peter, LIP BLED TOZD lesna predelava »Tomaž Godec«. B. Bist. Ratek Ivan, LIP BLED TOZD lesna predelava Rečica Dovžan Janez, ZLIT TRŽIČ DSSS Sluga Maks, ZLIT TRŽIČ DSSS Čepič Rado, AERO-CELU-LOZA MEDVODE Radoha Franjo, AERO-CE-LULOZA MEDVODE Cantarello Peter, GRADIS-LIO ŠKOFJA L. Novak Luka, GRADIS-LIO ŠKOFJA L. Smodiš Zoltan, SOZD »GLG« DSSS. Jelovica — TOZD Proizvodnja oken in vrat O Jelovici, lesni industriji Škofja Loka, lahko danes govorimo kot o večji delovni organizaciji na področju lesnega stavbarstva in montažnih objektov. V 19. proizvodnih obratih, ki so povezani v štiri TOZD je zaposlenih preko 1000 delavcev, ki izdelujejo naslednje izdelke: Okna, vrata, polkna, rolo omarice, stanovanjske, večnamenske in vikend objekte. Ugleda pa Jelovica ni pridobila le s svojimi kvalitetnimi izdelki, pač pa tudi kot trgovska organizacija, saj skoraj 90 % svojih izdelkov proda v močno razviti trgovski mreži po vsej Jugoslaviji. Velik poudarek je dan tudi mednarodni delitvi dela, kar podkrepimo s podatkom, da je bilo v letu 1981 planirano preko 30 % vrednosti prodaje v izvoz na konvertibilno področje. Začetki razvoja lesne industrije v Škofji Loki segajože v 13. stoletje. Na mestu, kjer stoji danes Jelovica, je bila lesna industrija že pred drugo svetovno vojno, sicer vsa v privatni lasti. Z nacionalizacijo v letu 1946 je omenjena industrija prešla v družbene roke, leta 1948 pa se prvič pojavi ime Jelovica in to prav za ta del, kjer je že danes TOZD Proizvodnja oken in vrat. Do leta 1955 je bilo podjetje pod vojaško upravo. Mejnik v razvoju Jelovice je leto 1968, ko je bil prvič podan dolgoročen koncept razvoja lesne indüstrije v Starem dvoru.Nadaljna pot razvoja je bila začrtana na industrijski proizvodnji stavnbega pohištva z najvišjo stopnjo finalizacije izdelkov, kar nam je omogočilo prodor na domači trg in intenzivno vključevanje v mednarodni trg. Prva večja investicija je bila izvedena leta 1970 v proizvodnjo oken in vrat. S tem se je proizvodnja znatno povečala. V letih 1980—1978 je bil zgrajen obrat termoizolacijskega stekla, vzporedno pa tudi sušilnica in energetski objekt. Proizvodnja v teh letih je porasla za osemkrat in to predvsem zaradi modernizacije tehnologije. Danes TOZD Proizvodnja oken in vrat izdela letno za okrog '100 starih milijard din, ima zaposlenih okrog 400 delavcev. Glavni proizvod sò okna,'katerih skupna proizvodnja s TOZD Je-lobor (Gorenja vas) znaša okrog 160.000 kom oken Jelobor 79 in Jelobor 80 in okrog 90.000 vrat. Seveda pot do takih rezultatov ni bila lahka, saj je bilo potrebno v vseh letih veliko narediti in se marsičemu odreči. Naše nadaljnje srednjeročne in dolgoročne usmeritve so usmerjene v nadaljnjo izpopolnitev tehnologije in proizvodnje sodobnih industrijskih izdelkov ter specializacija TOZD. Še nekaj besed o tehnološkem postopku izdelave oken v TOZD Proizvodnja oken in vrat. TOZD Proizvodnja oken in vrat, kot je že iz naslova razvidno izdeluje okna in vrata. S tem člankom želimo člane SOZD GLG na kratko seznaniti predvsem s proizvodnjo oken. Proizvodnja oken se dejansko prične z žago, ki kljub svoji starosti razžaga okrog 15000 kub, m hlodovine, ki jo razžagu-jemo po namenu uporabe. Za žago so v tehnološkem zaporedju sušilnice s skupno kapaciteto okrog 350 kub. m nale-tvičenega lesa. V njih pa se suši les za TOZD Proizvodnja oken in vrat, za TOZD Proizvodnja oken Jelobor, za TOZD Gradnja montažnih objektov in delno za TOZD Primarna predelava lesa-senčila. Po sušenju se les takoj sortira po namenu uporabe in za posamezni TOZD, Les namenjen za proizvodnjo oken se transportira v obrat pri- rezovalnica, kjer se vrši kvalitetno širinsko in dolžinsko prire-zovanje. Zaradi boljšega izkoristka lesne mase in kvalitetnih zahtev, se les tudi dolžinsko in slojasto spaja. Končni izdelek prirezovalnice so morali za okenske elemente, ki jih na končne dimenzije obdelajo v oddelku strojne obdelave lesa. Iz medfaznega skladišča, ki sledi strojni obdelavi se sprofilirani okenski elementi transportirajo v oddelek sestave podsestavov, kjer se zlepijo krila in okvirji. Za sestavo sledi brušenje in nato potapljanje (2-kratno) v sadolins. Na posušena in površinsko obdelana krila in okvirje se v oddelku montaža pričvrsti potrebno okovje in okno se lahko sestavi, embalira ter pa-letizira. Tak je v kratkem opisan tehnološki postopek izdelave oken v TOZD Proizvodnja oken in vrat. Še to, Jelovica trenutno izdeluje naslednje vrste oken: — vezano kono Jelobor 79 — enojno okno Jelobor 80 — troslojno termoizolacijsko okno Jelobor 81 (termoton +) — izventipsko okno v manjših količinah. ZIHERL FRANC PREVODNIK FRANC Proces usklajevanja in spoznavanja realnih možnosti Usklajevanje planov ekonomskih odnosov s tujino za leto 1982 je kljub ocenjevanju uvoza prvega trimesečja, nedokončana naloga. Če analiziramo vzroke zaradi katerih ta naloga še ni končana, ugotovimo verižno reakcijo, ki so jo povzročile osnova za plan 1982, kriteriji in dodatno sprejeti ukrep na ravni SISEOT, republike ali federacije. Osnova planiranju je resolucija za leto 1982, ki pravi, da naj se izvoz na konvertibilno področje poveča realno najmanj za 13,1 %, uvoz za 4,3 %, izvoz storitev za 12 % in stopnja pokritja uvoza z izvozom od 96 % v letu 1981 na 105% v letu 1982. Odbor za plan pri SISEOT pa je za upoštevanje tega v planiranju predvidel sledečo tehniko: — že v oktobru 1981 je po »DO« zbral podatke o oceni izvoza, uvoza, prilivov in odlivov za leto 1981. — skupščina SISEOT je sprejela kriterije za planiranje izvoza in uvoza, kjer je osnovno, da naj izvoz poveča tisti, ki dosega slabše rezultate od povprečnih, da nihče v letu 1982 ne sme doseči slabših rezultatov v pokritju, med izvozom in uvozom kot v preteklem letu, — Odbor za plan je na osnovi ocen in kriterijev ter projekcije SRS izračunal za koliko naj članice vsake enote SISEOT povečajo v letu 1982 izvoz, kakšen pozitivni saldo morajo realizirati in kolika je možnost uvoza. Na osnovi tega je izračunal posamezne postavke plana za vsako delovno organizacijo. Ta izračun je bila osnova za usklajevanje med članicami v SOZD-u, enoti oziroma SISEOT-u. V tem izračunu je bilo nekaj postavk nespremenjenih preko vseh faz usklajevanja. To so sredstva, ki se združujejo za potrebe federacije in skupne potrebe. Tako izračunane po; čavke plana, ki so izhajale iz ocer e realizacije, so se v primerjav z dejansko doseženo real zacijo izvoza in uvoza v letu IS 81 ter možnostmi za izvoz v letu >982 v večini primerov izkazale ra nerealne, oz. bolj za cilj, .ii naj omogoči zaključiti projekcijo bilance SRS. Usklajevalni sestanki v V. enoti so se vršili na različnih nivojih večkrat in v precej zagreti klimi. Sistem računanja obveznosti izvoza in možnosti uvoza, ki upošteva predvsem »zgodovinske« osnove in ocene dolgoročno, ne more dati dobrih rezulta- tov. Absolutno večje obveznosti izvoza nalaga tistim OZD, ki v zatečenem trenutku že veliko izvažajo. V panogi gozdarstva in lesarstva smo ugotavljali, da’bi morali upoštevati druge kriterije kot so npr. izvoz na zaposlenega, izvoz na vložena sredstva, povprečno stopnjo pokritja uvoza z izvozom ipd. Ti kriteriji so bili sicer predlagani že na skupščini SISEOT, vendar niso bili upoštevani. Proces usklajevanja v SOZD je potekal realno, vendar oteženo iz dveh vzrokov: velik izvoz Jelovice v letu 1981 v Italijo, katerega letos ne more ponoviti in omejevanje izvoza gozdnih gospodarstev z dovoljenji za izvoz. Jeloviški problem je bil trd oreh tudi za celo V. enoto. V fazi usklajevanja je enota SOZD-u in Jelovici priznala, da lanskega uspeha ne moremo ponoviti, vendar so članice V. enote ta del bremena prevzele šele na konferenci delegatov V. enote. Ker je bil v procesu ves čas prisoten sum, da nekatere DO špekulirajo tako, da pristajajo na nizko plansko obvezo zaradi institucije »nadplanskega izvoza« je bil sprejet sklep, da mora delegacija V. enote vsako realizacijo nadplanskega izvoza prece- niti, predno bo Odbor za plan SISEOT delovni organizaciji priznal ugodnosti, ki ji gredo po samoupravnem sporazumu za nadplanski izvoz. Usklajevanje je potekalo skoraj pet mesecev. V SOZD-u smo zato sestavili posebno komisijo, ■ katere člani so vodje komerciale posamezne DO, iz nekaterih DO pa direktorji DO. Rezultat usklajevanja je: 1. Določena, je osnova in pogoji za izvajanje samoupravnega sporazuma SISEOT 2. Realno so bile ocenjene in upoštevane možnosti izvoza in potrebe uvoza posamezne DO v okviru SOZD z ozirom na specifično problematiko. Tako je stopnja pokritja z usklajenim planom SOZD od 0,50 do 3,20 3. Vsem je mnogo bolj poznana skupna in individualna problematika ekonomskih odnosov s tujino, 4. Ugotovljeno in utrjeno je spoznanje, da z uskladitvijo plana proces ni zaključen. Nadaljevati se mora z aktivnostmi, ki bodo rezultirale večji izvoz in gospodarnejši uvoz. 5. SOZD je v procesu uskla- jevanja v V. enoti utrdil v panogi svoje mesto oz. prvič celovito nastopal kot grupacija in tudi tako ubranil skupne in individualne interese in potrebe. 6. DS SOZD je prvič sprejel usklajeni plan ekonomskih odnosov s tujino. 7. Tekoče skupno spremljanje realizacij izvoza in uvoza ter problematike in redno usklajevanje. 8. Lesna predelava združuje devize in pravice za potrebe uvoza gozdnih gospodarstev in njihove izvozne obveze. v 000 din Kako je proces usklajevanja spremljal plan SOZD »GLG« (brez Gradisa) 1. DOL. — 27.30 2 DOL. — 27,30 3. DOL. — 27.30 4. DOL. — 27.30 5. DOL. — 27,30 6. DOL. —27,30 7. DOL, —41,80 ALPLES 1 82.673 134.462 134.462 140.469 137.182 140.500 205.800 U 45.204 46.274 74.900 63.225 63.342 58.716 69.755 LIP Bled 1 240.015 294.644 294.186 289.510 294.186 300.500 369.615 U 83.027 90.293 99.394 122.300 105.000 94.973 1 13.1 13 JELOVICA 1 516.582 359.525 125.000 84.000 ' 160.000 166.587 195.659 u 74.155 92.120 83.561 55.000 72.685 63.530 76.744 ZLIT 1 39.148 41.157 37.000 29.600 39.970 40.500 48.762 u 7.227 10.129 26.000 26.000 19.687 17.327 21.156 CELULOZA I 123.289 139.1 19 126.175 102.735 140.1 19 146.000 174.616 Ü 73.723 69.1 19 108.758 107.557 70.1 19 67.379 88.873 GG Bled 1 5.230 5.274 4.100 3.100 3.100 5.000 5.305 u 9.541 6.821 13.740 10.500 13.000 9.945 11.785 GG Kranj 1 25.002 23.679 23.679 16.723 10.000 15.000 15.915 u 8.699 8.491 9.434 8.800 9.400 8.984 10.547 SOZD»GLG« 1 1.031.939 997.859 744.702 666.137 784.555 814.087 1,015.672 u 301.576 323.247 415.887 393.382 352.233 320.854 391.973 1. Realizacija v letu 1981 5, 2. SISEOT-ov izračun »ocena real. 81 + J7.3%« 6. 3. PLANI »DO« pred usklajevanjem 4. PLANI »DO« za leto 1082 iz srednjeročnega načrta SOZD 7 I —IZVOZ U — UVOZ PLAN SOZD sprejet na DS SOZD kot »usklajeni plan« USKLAJENI PLAN SOZD sprejet na Konferenci V. enote in predlagan SISEOT in NB REVALORIZIRANI USKLAJENI PLAN. upoštevani faktorji iz realiziranih valut uvoza in izvoza 81. Že usklajeni plani so postavljeni pod vprašaj zaradi sprejema novih tečajev tujih valut, ki naj veljajo od 1. 1. 1982. Osnova za nadaljne dogovore in izvajanja so že utrjena razmerja in deleži, ki imajo izhodišče v usklajenem planu SOZD, katerega je dokončno sprejela Konferenca V. enote. Kaj pomeni usklajeni plan (stolp. 6) v primerjavi z lanskoletno realizacijo ali s srednjeročnim planom? Vsekakor velik napredek, kot še večji prispevek SOZD k izvoznim rezultatom gospodarstva. Svoj uvoz pokrivamo že z 38 % izvoza, vse ostalo odstopamo ali združujemo za skupne potrebe ali za proizvodnjo skupnega pomena. ALPLES svoj izvoz povečuje za 70 %, stopnjo pokritja izboljšuje od 1, 82 na 2,41. LIP povečuje svoj izvoz za 25 % in s tem še povečuje že tako nadpovprečni delež izvoza v celotnem prihodku. Izboljšuje tudi stopnjo pokritja iz 2,89 na 3,16. JELOVICA lanskoletnega izvoza ne more ponoviti. Lanski rezultat mora biti spodbuda kolektivu, da zdrži čimveč osvojenih pozicij. Žal je vpliv na to majhen, ker so le člčn v investicijski verigi. ZLIT je omejen s proizvodno kapaciteto programov za izvoz. Prav gotovo niso v celoti preverjene možnosti izvoza novih programov npr. tapetniških izdelkov ali lesene embalaže. Za slednjo je tržišče odprto, vendar ob dosedanjih proizvodnih kalkulacijah cena ni zanimiva. ZLIT letos močno povečuje uvoz, kar za 2,5 krat. Pričenja z uvozom opreme za rekonstrukcijo proizvodnje masivnega pohištva, ki bo omogočila v naslednjih letih še enkrat večji izvoz. Tovarna Celuloze iz Medvod v letošnjem letu prvič nastopa skupno z ostalimi članicami v okviru V. enote. Izvoz povečuje za 18 % uvoz pa zmanjšuje za 9 %. Pri tem se tovarna srečuje s težkimi problemi. 30% njihovega izvoza je skupnega izvora z Aerom. Sami bi lahko izvozili veliko več, vendar je v skupnem interesu, da izvozijo več papirja višje obdelave, čeprav imajo zaradi tega manjši dohodek. Zaenkrat nepremostljiv problem predstavlja tudi uvoz, saj s planiranim zneskom pokrijejo le 60 % potreb. Gozdni gospodarstvi v okviru SOZD in V. enote predstavljata nebistveni del v izvozu. Zaradi strukture gozdnih sortimentov ima večje izvozne možnosti GG Kranj, uvoz rezervnih delov in opreme pa je prj obeh približno enak. GG Bled dodatno uvaža še del opreme za mehanizirano skladišče. Gozdni gospodarstvi sta z DO v SOZD-u sklenili samoupravne sporazume po 68. členu, ki jima zagotavljajo najnujnejši uvoz. GRADIS-LIO ne usklajujemo v V. enoti letos je to dobro, ker bi SOZD njegov lanskoletni izvoz obremenjeval celo V. enoto. Problemi Gradisa so analogni Jeloviškim. »LIO« planira izvoz v višini 161.783.000 din in uvoz 27.000.000 din ter tako ustvarja velik pozitivni saldo, katerega pa koristijo Gradisovi TOZD-i. Le del združuje z GG Kranjem. Pouk iz letošnjega usklajevanja v V. enoti in SOZD je ta, da je do sestave novega plana potrebno izdelati objektivnejše kriterije. Zato se bo v okviru. V enote formiralo posebno strokovno telo iz predstavnikov SOZD-ov in DO, ki bo podobno kot naša »komisija«, obdelalo celotno problematiko in bo tako v pomoč delegaciji V. enote. ROK GAŠPERŠIČ Ali naj bomo po izvoznih rezultatih prvega kvartala optimisti? Izvozni rezultati prvega tromesečja naših izvoznikov so zadovoljivi. (podatki v 1.000 din) Pregled konvertibilnega izvoza in uvoza od 1. 1. do 30. 3. 82: 1 DOL = 41,80 din ' ’ Letni plan Realiz. v i. kv. Izvrš. plana % Stop. pokr. Pozitivni saldo Prilivi Alples izvoz UV07 205.800 69.755 45.880 12.548 22,3 18,0 3,65 33.332 9.395 Jelovica izvoz uvoz 195.659 76.744 42.390 14.193 21.6 18,4 2,98 28.197 193.913 LIP izvoz uvoz 369.615 113.113 64.574 35.814 17,4 31,6 1,80 28,760 70.3*4 ZLIT izvoz uvoz 48.762 21.156 14.755 1.000 30,2 5,0 14,7 13.755 8.877 Celuloza izvoz uvoz 174.616 88.873 50.159 21.729 28,7 24,4 2,31 28.430 48.206 GG Bled izvoz uvoz 5.305 11.785 2.520 21,4 — — 2.520 362 GG Kranj izvoz uvoz 15.915 10.547 9.458 3.066 59,4 29,0 . 3,08 6.392 4.087 Gradis izvoz uvoz 189.448 32.616 39.889 6.251 21,0 19,2 6,38 33.638 179.801 Skupaj izvoz uvoz 1,21)5.120 424.589 312.985 97.121 26,0 . 22,8 3,22 215.864 514.984 Nekatere DO pa so imele tudi blagovno menjavo s klirinškim področjem, in sicer: (v 000 din) Uvoz po namenu Oprema Repromaterial Alples LIP izvoz 4.107 — uvoz 736 736 izvoz uvoz Jelovica izvoz uvoz Celuloza izvoz uvoz LIO-Gradis izvoz uvoz Konvertibilni uvoz po namenu: skupaj uvoz za opremo za reprodukcijski material široka potrošnja »GLG« plan izvoza po dinamiki presega, pri uvozu pa nekoliko zaostaja, čemur botruje več vzrokov, npr.: kvota v 1. kvartalu, priprava uvoza, dinamika v planu, ipd. Realizirana je tudi ugodnejša stopnja pokritja od planirane, prilivi pa kritično izostajajo pri Alplesu in ZLIT-u. Začetni zagon in rezultati, ki tudi potrjujejo, da je plan SOZD dobro usklajen, pa ima pred sabo čeri. Iz razgovorov spredstavniki naših delovnih organizacij vidimo, da za začetni optimizem ni več prave osnove. V Alplesu nastopajo problemi predvsem zaradi zaostajanja od- 502 — 502 594 — * 594 5.975 — 5.975 poklicev v Libijo. Tja planirani izvoz, cca30miodin, se po sedanjih podatkih prenaša iz II. v III. kvartal, pa še za takrat ni gotovo, da bo do izvoza v resnici prišlo, odvisno je od razgovorov med SFRJ in Libijo. Naročila v Nemčiji se zmanjšujejo, za izvoz v Ameriko pa se obetajo še slabši pogoji kot so že sedaj, saj še za lanskoletni izvoz ni prilivov. Akcije za nova tržišča so v teku, vendar so rezultati pičli. Po uvozni strani pa se trudijo zmanjšati odvisnost in že beležijo uspehe; Še nedavno so imeli v strukturi nabave 30% uvoza, sedaj pa samo še 10%. Tovarni celoluze Medvode izvoz realizirajo v Italiji, želijo pa povečati izvoz za druge valute. Dobro jim je to uspelo na Poljskem, preverjajo pa možnosti v Nemčiji in na Bližnjem vzhodu. Obratno pa želijo prenesti uvoz na Italijo. Fizičnega uvoza ob enaki proizvodnji bistveno ne morejo zmanjšati. Prilivi pritekajo tekoče, v roku 90 dni. Vsa plačila imajo zavarovana z akreditivi ali garancijami. Velik problem pa je vračanje kreditov saj znaša letošnja tranša za glavnico in obresti skupaj 88 mio din. ZLIT izvaža predvsem v Nemčijo in Švedsko. Izgledi na teh tržiščih so porazni, saj bodo aprila izvozili le 30% marčevega izvoza. Kupci v obeh državah že naročeno blago ne odpokličejo, oz. prestavljajo odpremne roke za nekaj mesecev. Obstoja resna bojazen, da zamujenega ne bo mogoče nadoknaditi in da izvozni plan, ne bo realiziran. Odločati se bodo morali, ali naj del izvozne proizvodnje ponudijo na domači trg. Prilivi kasni-jo. Že nakazana plačila zaostajajo ali v Slovenijalesu ali banki, tudi višjih cen pri kupcih ne morejo uveljaviti. LIP Bled kot izvoznik z izkušnjami in tradicijo nekoliko lažje v primerjavi z ostalimi, izvaja svoj izvoz. Iščejo nove možnosti in v to vlagajo precejšnja sredstva in napore. Na vsak način skušajo obdržati vsaj dosedanje pozicije in upajo, da bodo izvozni plan realizirali. V njihovem izvozu predstavljajo plošče 67 %, 20% vratna krila, 11% pohištvo, ostalo pa 2 %. Sezonski zastoj, kot že vsa leta, je v avgustu in decembru. Nekoč so izvažali več v ZDA, kjer danes tržišče ne sprejema blaga, tudi po nižji ceni in daljšimi plačilnimi roki. Italijansko tržišče je negotovo zaradi plačil, Bližnji vzhod pa je kot perspektivno področje edino novo tržišče. Uvažajo najnujnejše, letos uvoz opreme za mehanizirano skladišče in kotlovnico predstavlja večji del. Jelovica in Gradic-LIO skupno iščeta nove izvozne možnosti. Perspektive niso obetajoče. Plan bo težko realizirati. Gozdni gospodarstvi imata edino tržišče v Italiji. GG Kranj je realiziral že 60% plana, GG Bled pa ni še nič izvozil. Težnja je, da naj se izvaža predelan les, ne gozdni Sortiment. Toda trenutno so zaloge lesa na obratih za kemično in mehansko predelavo visoke in se je lesna industrija odločila, da da dodatno soglasje za izvoz. Žal gredo v izvoz tudi sortimenti, ki bi ga predelala naša lesna industrija. Gozdarji imajo iztrošen in zastarel strojni park in uvoz rezervnih delov in nove opreme so eden pogojev, da ne bo pričelo prihajati do zastojev v gozdni proizvodnji, predvsem pri spralivu. Nadaljnji komentar ni potreben. V naših DO vlagajo maksimalne napore in znanje, da bo izvoz tekel tako kot smo planirali. Lažje bodo težave obvladali, če bomo rešitve iskali s sodelovanjem v SOZD. ROK GAŠPERŠIČ 5.153 5.153 Skupaj izvoz uvoz 4.107 12.960 736 97.121.000 din — 100% 20.138.000 din — 20,7% 76.983.000 din — 79,3 % ALPLES Rekonstrukcija TOZD tonsko in garniturno pohištvo Proizvodnja v TOZD Fonsko in garniturno pohištvo poteka zaradi njene zahtevnosti v vse težjih pogojih. Proizvodnjo povečujemo skladno z rastjo produktivnosti, izboljšujemo tudi vse bolj zahtevno kvaliteto, ki jo terjata izvoz in proizvodnja RTV ohišij. Nesorazmerje med slabimi delovnimi pogoji, zaradi zastarelega objekta, ki ne dopušča najboljše postavitve strojev, onemogoča razvijanje moderne tehnologije in prav tako onemogoča povečanje izvoza, predvsem v predelavi in finalizaciji brez listavcev je vse ostrejše. Obstoječi gradbeni objekt v izmeri 2.000 kv. m je iz prvih povojih let, v izmeri 3.000 kv. m pa iz leta 1961. Proizvodnja v TOZD Fonsko in garniturno pohištvo v sedanjih delovnih pogojih stagnira. Obstoječa proizvodnja se ne more prilagoditi niti potrebam tržišča niti surovinskim možnostim. Alples namerava letno predelati 7.000 kub. m gorenjske bukovine in vso kvalitetnejšo porabiti v izvozno usmerjeni proizvodnji. Tržni pogoji in zastarelost obrata zahtevajo uvedbo sodobne tehnologije. S tem v zvezi je bilo že leta 1976 odkupljeno zemljišče, v letih 1978—80, pa so bili izdelani projekti. - Zemljišče namenjeno investicijskemu posegu je v zaključene,n kompleksu DO Alples in je zazidljivo za potrebe lesne industrije. Realizacija investicijskega programa obsega potrebno infrastrukturo: dovod električne energije je že pripravljen, na razpolago je dovolj toplotne energije, kanalizacija je priključena na čistilno napravo, skratka stroški infrastrukture so minimalni. TOZD Fonsko in garniturno pohištvo proizvaja RTV ohišja in ploskovno pohištvo. TOZD bo kot edini slovenski proizvajalec RTV ohišij to proizvodnjo obdržal, saj dolgoročne analize kažejo, da bo tovrstna proizvodnja zanimiva še vrsto let. V proizvodnji ploskovnega pohištva imata prednost mladinsko in predsobno pohištvo. Po rekonstrukciji bomo v sodobnejši proizvodnji dali prednost pohištvu, ki bo v veliki meri vseboval elemente masivne bukovine. To pohištvo bomo prodajali predvsem v izvozu. Poleg bukovine bomq v največji meri vključili izdelke iz smrekovega lesa ter ploskovne elementé za obrat Slovenijalesa v Žitari vasi na avstrijskem Koroškem. Torej investicijski program rekonstrukcije obrata za proizvodnjo RTV ohišij, masivnega in ploskovnega pohištva ter masivnih in ploskovnih pohištvenih elementov predvideva nadaljne usmerjanje pohištvene industrije DO Alples v predelavo domače surovine. Repromaterial je pri nas dražji ket v tujini, zato skušamo biti konkurenčni le z dfelom. z visp-kokvalitetnimi izdelki. Osnovna surovina po rekonstrukciji je bukovina z Gorenjske v količini 7.000 kub. m, kar nam zagotavljata v okviru GLG GG Kranj in GG Bled. Ker kljub temu ne bomo dobili dovolj kvalitetnega lesa, imamo po rekonstrukciji predvideno tudi tehnologijo širinskega in debelinskega lepljenja lesa. Dobava ivernih plošč je zago-tovljej\a s -podpisanimi sporazumi s proizvajalci ;verk, prav tako je zagotovljena dobava furnirjev. Obstoječa strojna oprema se z novo opremo dopolnjuje. Po zaključeni investiciji bomo vključili 39 strojev obstoječe opreme. Nadaljevanje na 12. strani Nadaljevanje zli. strani Sama rekonstrukcija obsega izgradnjo prizidka v dolžini 96 m k obstoječemu objektu, ki je bil zgrajen v letu 1961. Objekt iz leta 1948 bomo porušili. Po zaključeni investiciji bo zaposlenih 215 delavcev, to je 4 % več kot sedaj. Glede na podpisane pogodbe z izvoznikom Slovenijales in Lesnina planiramo po z.aključeni investiciji naslednji izvoz: leta 1984 — 7.200 dolarjev, leta 1985 — 8.590 dolarjev, leta 1988 — 12.250 dolarjev. Investicija v TOZD Fonsko in garnitumo pohištvo torej vsebuje vse prvine stabilizacijske naravnanosti gospodarske politike: uporaba domače surovine in domačega znanja ter izvozno programska usmerjenost proizvodnje, zato pričakujemo, da bo podprta na vseh nivojih. VALENTIN CIRK O investicijah O investicijah v lesni industriji so razpravljali člani koordinacijskega odbora za masivno in oblazinjeno pohištvo in za stavbno pohištvo koncem aprila. Naloga odborov je, da ocenijo namen investicij glede na njihovo vsebinsko usmeritev v proizvodnji izdelkov ali novih izdelkov, glede na sprejete sporazuma o združevanju v SOZD »GLG« in glede na določila sporazuma o delitvi dela. Predstavniki delovnih organizacij Alples, Gradis, Jelovico, LIP Bled in ZLIT Tržič so razgrnili investicijske zasnove za leto 1982 in naslednja leta. Odbora sta sprejela programe glede na usmeritve, nista pa razpravljala o ekonomskih, tehnoloških ter tržnih vprašanjih. Tega tudi ni mogoče zahtevati od članov odborov. Na program Alplesa pri rekonstrukciji obrata fonskega pohištva ni bilo pripomb. Naknadno je pa treba odborpma dati pojasnilo o uporabi »čel«, ki jih dobavlja ZLIT. Predstavniki ZLIT menijo, da večje količine »čel« ne bodo mogli tudi vnaprej dobavljati, ker bodo sami po rekonstrukciji rabili več (40 kub. m žaganega lesa za eno serijo). Obstaja celo možnost, da bo v programu pohištva prišlo do podvajanja proizvodnje. Na investicijske namere LIO-Gradis ni bilo pripomb, le obrobna, da delitev na hiše in provizorije spričo danih pogojev ni bila možna. Dobro sodelovanje med Jelovico in Gradisom pa tudi te odnose primerno rešuje. K investicijskemu .programu Jelovice je bilo poudarjeno, da je za razvoj Jelovice potrebno zagotoviti s sovlaganjem v druga območja in tudi v BiH določene količine lesne surovine in jih dopolnjevati z uvozom, ker domače surovine po temeljih plana ne zadostujejo za celoten program. Glede na dokončanje žage Preddvor, naj Jelovica ne vlaga sredstev v izboljševanje žage na Trati. Tako je bilo dogovorjeno in pogojeno ob rekonstrukciji žage Preddvor. V investicijskih namerah je omenjeno projektiranje nove proizvodnje kril za vrata. Koordinacijski odbor je mnenja, da mora Jelovica tako zasnovo predhodno obravnavati z »nosilcem« vrat LIP Bled, ker je tako določeno v Samoupravnem sporazumu o delitvi in specializaciji dela. Enako postavlja koordinacijski odbor vprašanje proizvodnje podbojev, furniranih s folijo. Tudi to naj Jelovica predloži v razpravo nosilcu. LIP Bled usmerja investicije v energetiko in urejanje krilišč z GG Bled. Programsko bo proizvodnja osvojila razširjeni asortiman na področju opažnega sistema. V okviru tega razvija nekatere nove izdelke iz masivnega lesa in širi uporabnost opažnih plošč. Surovinsko že sedaj pokriva porabo z nakupom lesa od drugod. Proizvodnja Mojstrane se bo z rekonstrukcijo podvojila. Asortiman kril za vrata, tudi sobna, pa posodabljajo. V pripravi imajo zasnovo za novo proizvodnjo predelnih sten, za kar bodo gradili nov obrat. Člani koordinacijskega odbora so se z zasnovami strinjali. S predstavnikom Alplesa so se dogovorili, da bodo pri proizvodnji strojev in opreme delili program, da ne bi prišlo do podvajanja . Članom je bilo tudi povedano, da kovinarji in strojniki pripravljajo program za tesnejše sodelovanje. Praviloma ne bi moglo priti do neusklajenega razvoja. Investicijska zasnova ZLIT so rekonstrukcija pohištva, ki je zelo iskano in naprej prodano preko 90% za izvoz. Gre za posodobitev opreme in tehnologije ter izboljšanje prostorskih pogojev. Predelali bodo več lesne surovine in vso bodo porabili sami. Na razpravi koordinacijskega odbora ni bilo posebej ničesar rečenega o povezavi z G KZ Češnjica — lesni obrat in o povezavah s kovinsko proizvodnjo FILBO. Za prvo in drugo je LIP Bled že zadolžen, tudi pri upravnih organih, da mora izdelati program in plan povezovanja in združevanja. Po zaključenem sestanku koordinacijskih odborov so si člani v spremstvu tov. Cegnarja in Vodopivca ogledali proizvodne prostore in naprave v Gradisu. j. HOČEVAR Medsebojna oskrba s surovinami Tekoča dobava surovin je za proizvodnjo in dohodek bistvenega pomena. V srednjeročnem in letnem načrtu dogovorjene obveze o medsebojnih dobavah so eden od temeljev za izvrševanje sporazumov o združitvi in s planom postavljenih ciljev sestavljene organizacije. Letos gozdni gospodarstvi zaradi primernih zimskih pogojev nista imeli večjih zastojev v proizvodnji, zato so tudi dobave blizu planiranim količinam: 1. GG Kranj hlodovina iglavcev hlodovina bukve let. plan dobavlj. I,—III. let. plan dobavlj. I,—III. m' m3 % m' m3 % Alples 18.000 4.050 22,5 4.000 761 19 Jelovica 20.300 5.205 25,6 500 — — ZLIT 23.000 6.314 27,5 2.000 250 12,5 Gradis 20.700 6.137 29,6 500 109 21,8 Skupaj 82.000 21.706 26,4 7.000 1.120 16 Zaostaja dobava listavcev, o čemer tečejo posebni razgovori. 2. GG Bled ima letno obvezo do LIP-a Bled 85.500 m3 hlodovine iglavcev in je realiziral 21.202 m3 oz. 24,8%. Dobave listavcev pa je realiziral od 2.000 m3 po letnem planu le 86 m3. Gozdni gospodarstvi sta za dobavljeno hlodovino iglavcev po kvalitetnih razredih dosegli različne fakturne cene, na Bledu 3.191,70 din/m3, v Kranju pa 3.368,00 din/m3. 3. Celuloza Medvode mora od obeh GG-jev dobiti 29.000 m3 lesa za predelavo v celulozo. letni plan dobavil dosežena cena m5 1.—IH./m5 % din/m' GG Kranj 12.000 2.538 21,2 2.240,00 GG Bled 17.000 3.732 22,0________2.153,50 Skupaj 29.000 6.270 21,6 Zaostanek za dinamiko ni kritičen, ker so zaloge lesa v Tovarni celuloze v Medvodah zadostne. 4. Dobave žaganega lesa in elementov za Jelovico so tudi letos problem. Vendar je letos v primerjavi s preteklim letom le nekoliko bolj obetajoče: — žagan les: 1. plan dobavlj. v I. kv. m3 m' % LIP 1.000 271 27 ZLIT Gradis 1.500 207 14 2.000 540 27 skupaj 4.500 1.018 22,6 — elementi: Alples 1.200 112 9 Gradis 2.000 42 2 LIP 2.000 — , — skupaj 5.200 154 3 Poleg članic SOZD po sprejeti obvezi dobavljata žagan les še obe gozdarsko-kmetijski zadrugi: 1. plan realizacija m3 m3 % GKZ Sora Žiri 200 160 80 GKZ Srednja vas 500 53 11 skupaj 700 213 30 Zaostanek dobav žaganega lesa je pri ZLIT-u, ki je imel okvaro na žagi in pri GKZ Srednja vas. Izpad pri dobavi elementov pa ima globlji vzrok, kar tudi terja posebno reševanje. o Število zaposlenih Od tega: — žensk — vajencev — invalidov — mladoletnih Nesreče pri delu po oddelkih lesni prostor priprava lesa proizvodnja celuloze proizvodnja papirja proizvodnja pinotana energetika vzdrževanje skladišče uprava vodočistilna Število nesreč pri delu — od tega na poti na delo Število boleznin (skupno) Bolniški dnevi: — skupno — nesreče pri delu — nega družinskega člana — nosečnost in porodniška — bolezni Zaradi nesreč pri delu je bilo izplačanih Zaradi boleznin, nege in porodniške je bilo izplačanih Na enega zaposlenega je bilo izplačano: zaradi nesreč pri delu Na enega poškodovanega delavca je bilo povprečno izplačano Na eno nesrečo je bilo izgubljenih Število nesreč pri delu v letu 1981 (65) se v primerjavi z letom 1980 ni bistveno spremenilo. Število nesreč po letu 1977 se je ustalilo okoli števila 6Q—65 nesreč pri delu. Procent pogostnosti nesreč se je v letu 1981 nekoliko povečal v primerjavi z letom 1980 (z 11,3 % na 12,1 %), vendar moramo ta podatek primerjati s podatkom za papirno industrijo SRS. Pogostnost nesreč je za papirno industrijo SRS v letu 1981 8,3%, vendar ta podatek upošteva tudi TOZD Medvode, ki ga s svojimi 12,1 % kvari. TOZD Medvode ima torej najvišji procent pogostnosti nesreč. Naslednja po procentu je papirnica Radeče s 9,7 %. Pod povprečjem papirne industrije pa je TOZD Medvode v resnosti nesreč, to je podatek, koliko dni v povprečju izgubimo na eno nesrečo. V letu 1981 je bila resnost nesreč 11,7 dni, povprečje za papirno industrijo pa je bilo 12,8 dni. VARSTVO PRI DELU Služba za varstvo pri delu je opravljala svoje delo na področju izobraževanja, pregledov strojev in naprav, reševanja inšpekcijskih odločb, zdravstvenega varstva in drugih nalogah. 1. Izobraževanje V letu 1981 je služba za varstvo pri delu organizirala periodične preizkuse znanja (ki morajo biti izvedeni vsaki 2 leti) za vodstvene in vodilne delavce TOZD, ki že dolgo niso bili izve- varstvu pri delu v celulozi 1981 1980 537 522 122 120 5 8 24 21 7 8 11 10 18 16 2 9 13 10 2 2 13 8 1 — 2 — •— 1 65 59 4 3 1087 1183 7939 dni 10316 dni 758 dni 570 dni 616 dni 750 dni 947 dni 1601 dan 5618 dni 7395 dni 256.548,45 din 139:841,35 din 1,366.075,55 din 1,277.466,85 din 477,70 din 267,90 din 3:946,80 din 2.370,20din 11,7 dni 9,7 dni deni. Ravno tako so bili izvedeni preizkusi znanja za delavce vzdrževanja. Za delavce v proizvodnji pa tečejo interni izpiti iz varstva pri delu tekoče, tako kot jih zahtevajo vodje proizvodnje, ki tudi vodijo evidence o periodičnih preizkusih znanja o varstvu pri delu. 2. Na področju pregledov strojev in naprav deluje komisija za preglede strojev in naprav. Pokazalo pa se je, da lahko komisija pokriva samo pregledovanje novonabavljenih strojev in pregledovanje rekonstruiranih objektov oz. strojev. Za periodično pregledovanje strojev in naprav komisije ni bilo mogoče dobiti skupaj oz. člani komisije menijo, da je prevelika odgovornost podpisovati javno listino. Podobno stanje je v ostalih papirnicah v Sloveniji, zato so se članice SOZD Slovenijapapir dogovorile z IVD Maribor, da bodo te komisije dobile koordinatorja, javne listine o periodičnih pregledih pa bo izdajal IVD Maribor. 3. V letu 1981 je naš TOZD prevzel nov republiški inšpektor dela Ivan KRAMAR. V letu 1981 je opravil 5 inšpekcijskih pregledov TOZD in ugotovil v začetku kritično stanje na področju varstva pri delu. Na podlagi ugotovitev inšpektorja dela je direktor TOZD organiziral sestanek z vodilnimi in vodstvenimi delavci TOZD in določene so bile odgovorne osebe za odpravo pomanjkljivosti. 4. Problem uporabnih dovoljenj in pismenih izjav V letu 1981 je vodstvo vzdrževanja zbralo pismene izjave za stroje in naprave, objekte ter projekte. Pokazalo se je, da precejšen del strojev in naprav teh izjav nima. Pristopilo se je k reševanju tega problema, vodje proizvodenj in obratov bodo sestavili seznam strojev za katere ni pismenih izjav. Prav tako vodstvo vzdrževanja zbira uporabna dovoljenja, ker se je pokazalo, da vsi obrati v tovarni nimajo obratovalnega dovoljenja. Ko bodo znani vsi podatki, se bo prešlo k reševanju tega problema. Problematika tlačnih posod v TOZD je rešena, saj vodstvo vzdrževanja tekoče kliče inšpekcijo parnih kotlov na preglede tlačnih posod po seznamu, ki ga je izdelalo vodstvo vzdrževanja. Problem so še samo vrteči kuhalniki, ki so že tako dotrajani, da je vprašanje, kako dolgo bo še inšpektor za parne kotle dovolil obratovanje. Ta problem se bo rešil, ko se bo dogradila nova ku-harija. Za vsa dvigala in lifte imamo sedaj v TOZD strokovne ocene oz. certifikate. Tekoče nam jih pregleduje Zavod za varstvo pri delu SRS. Le za lift v pinotanu še moramo pridobiti uporabno dovoljenje. 5. Zdravstveno varstvo V letu 1982 bodo delavci TOZD zopet opravili periodične zdravstvene preglede. Organizirali jih bomo v zdravstvenem domu Šiška, kjer opravljajo delavci TOZD tudi prve zdravstvene preglede. V obratni ambulanti TOZD bomo organizirali tudi zobozdravstveno ambulanto. Večina opreme je že zmontirana, problem je samo z minimalnim delom opreme, za katero je ukinjen uvoz. Vendar predvidevamo, da bo lahko delo v zobozdravstveni ambulanti steklo konec meseca aprila. POŽARNA VARNOST V preteklem letu je bilo nekaj manjših začetnih požarov, od katerih pa sta bila dva posebno nevarna v proizvodnji papirja. Glede požarnega stanja so bile opažene nekatere izboljšave: — dopolnjevanje oddelkov z gasilnimi aparati — dopolnilo podtalnih hidrantov z omaricami z osnovnim orodjem — montiranje stalne gasilske črpalke poleg hidrocentrale -— poučevanje delavcev o postopku ob požaru in o uporabi gasilnih aparatov in hidrantov — dopolnilno šolanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev — dostopi do gasilskih aparatov in hidrantov se ne zalagajo v tolikšni meri — nevarnejša dela (varenje) se opravljajo pod nadzorom gasilca. Še vedno pa niso dovolj uspešno rešena nekatera vprašanja požarnega varstva: — kajenje v nekaterih nevarnejših oddelkih — zbiranje odpadnih — gorljivih snovi ob in v nevarnih oddelkih — proti predpisom imamo vskladiščeno nafto in bencin — skladišče tehničnega materiala je gradbeno pomanjkljivo — ni popolnoma rešen odvoz odpadnih gorljivih snovi — papirni stroj in skladišče žvepla je brez stabilne naprave za gašenje — žamanje je vskladiščeno v večjih skladovnicah brez potrebnega prehoda — pritisk vode v obstoječih hidrantih je za samostojno gašenje prenizek — še vedno se pojavijo posamezni primeri zlorabe javljalca požara — nista napravljena zasilna izhoda iz papirnega stroja in iz dodelave papirja — ponekod je še vedno preveč prahu in razlitega maziva Število poklicnih gasilcev ni popolno, manjka eden. Po strokovni usposobljenosti pa predpise 50 % zadovoljujemo. CIVILNA ZAŠČITA IN FIZIČNO VAROVANJE Program Civilne zaščite je bil realiziran, predvsem glede vaj in tečajev. Niso pa bile realizirane nekatere nabave, ker tega materiala ni bilo na tržišču. Udeležba na vajah CZ je bila zelo dobra. Strokovnost članoy CZ se je dopolnjevala na vajah in na posebnih tečajih. CZ formacijsko glede opreme in glede ljudi ni 100% zasedena, najslabše je stanje pri oddelku za zaklonišče. Člansko zasedenost bo možno izboljšati, ko bomo pridobili še nekaj članov — delavcev na CD. Dopolnili smo opremo zaklonišč pri papirnem stroju in v samskem domu. Število vratarjev — čuvajev je sedaj popolnjeno, razen za samski dom, kjer še ni vratarske službe. Pretežna večina vratarjev ima ustrezno vzgojo glede požarnega varstva. Ograditev tovarne ni popolna, delno zaradi pokvarjene ograje na nekaterih mestih, delno zaradi tega, ker ponekod (lesni prostor) sploh ni ograje. Število tatvin ni posebno veliko, kar velja za SLP, nekaj več pa je bilo tatvin (manjših) privatne, lastnine. Za potrebe komiteja SLO in DSZ tovarne so bile pripravljene varnostne ocene, katere so obsegale predvsem požarno in pro metno varnost, fizično varovan : in varstvo pri delu. CAFUTA DARK O r Kovinarji kot integralni del gozdarstva in lesarstva _________________________________________——' Gozdno-lesne dejavnosti združujejo v reprodukcijski celoti raznovrstne proizvodnje in iz teh izvirajoče poklice. Specializacija dela in visoko zahtevno strokovnost narekujejo tudi oblikovanje profila lesarskega strojnika, elektrotehnika in specialistov za hidravliko in pnevmatiko, ter strokovnjakov za elektroniko v programiranju strojnih operacij. Vsi so nepogrešljivi sodelavci v delu in razvoju gozdno-lesnega gospodarstva, od gozda — do končnega izdelka. Današnja stopnja opreme ne zahteva le sodelovanja ključavničarja vzdrževalca. Zahteva razgledan in sposoben team specialistov, ki so sposobni vzdrževati strojni park in zagotoviti neoporečno delovanje zamotane strojne opreme. Vsi ti skupaj obvladajo tehniko in so nepogrešljivi člen proizvodne verige v gozdno-lesnem proizvodnem procesu. Od nekdaj imata gozdarstvo in lesna industrija lastne vzdrževalne obrate, ki šobili zaposleni z določeno proizvodnjoza opremo lastne tehnologije ali za prodajo izdelkov. To so opravljali zato, da so boljše in trajno zaposlovali kapacitete delavnic. Ta proizvodna dejavnost kovinarsko strojniških obratov se vedno bolj utrjuje in tudi veča. Uvoz strojev je na splošno otež-kočen, zato iščejo izhod v lastni izdelavi lesno obdelovalnih strojev za svoje potrebe in za prodajo. V delavnicah članic SOZD »GLG« je preko 300 delavcev kovinsko strojniške stroke, ki delajo ali v vzdrževanju ali v proizvodnji lesno obdelovalnih strojev in transportne opreme. Ti kažejo želje, da bi se v okviru SOZD »GLG« bolje medsebojno sporazumevali. Žele se seznaniti z opremo delavnic posebno še s specialnimi stroji, kjer taki so. Zato smo na pobudo nekaterih kovinarjev iz naših vrst sklicali sestanek, ki so se ga udeležili vabljeni. Vsi so sodelovali pri razgovorih tudi na drugem sestanku v Alplesu. Alples in LIP Bled ter FILBO Bohinjska Bistrica so med vsemi najbolj razvili proizvodnjo strojne in transportne opreme za lesno industrijo. GG Bled pa v svoji delavnici tudi že dalj časa proizvaja za tržišče. Za pojasnilo povemo, da je FILBO že dalj časa v razgovorih, da se priključi TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica — LIP Bled. Zato ga vključujemo v dogajanja in razgovore. Posebno ti našteti proizvajalci kovinsko strojne stroke se močno zanimajo in vzpodbujajo čim tesnejše sodelovanje. Iz izkušenj menijo, da posameznik ne more več sam prevzemati naročil. Naročila so vedno bolj zahtevna in kompleksna. Zato bi delavnice morale uspešnejše sodelovati pri obdelavi in sprejemanju naročil za druge in tudi v drugih republikah. Menijo, da bi skupna služba za naročila mogla zelo uspešno opravi jati koordinacijo dela. Od tegq si obetajo velik uspeh. Posamezni pa, da že izpadajo iz tržišča, ker ne morejo zadostiti zahtevam investitorjev. Želijo, da bi poslovodni in samoupravni organi v delovnih organizacijah čimprej o teh namerah razpravljali in posredovali svoja stališča. Med prvimi razpravami so bile podane takele težnje: — z medsebojnimi povezavami se bodo ponudile možnosti za sodelovanje in medsebojno pomoč z razpoložljivimi kapacitetami, — utrjevali bi pripravo dela in razvojno službo, — uskladili bi in boljše izkoristili razpoložljive zmogljivosti, predvsem na spenjalnih strojih v mehaničnih delavnicah, — glede na razvoj in potrebe lesne industrije bi težili h kom- pleksnejši ponudbi domačih strojev, — utrdili bi sodelovanje s FILBO, ELMONT, KOVINSKO DELAVNICO Bled, VERIGO, ISKRO in kooperacijo z drugimi, — ustanovili bi inženiring v širšem smislu, ker se druge repu-blike osamosvajajo in vedno redkeje dajejo naročila ■ — treba je izdelati popisno anketo o zmogljivosti obratov, — organizirali bi večje skupne remonte npr. Aero Medvode. — do nadaljnjega bi službe SOZD »GLG« prevzele incia-tivo za uresničenje nakazanih želja in usmeritve kovinarjev, ki delajo pri članicah SOZD »GLG«. Začeto delo se nadaljuje. Službe v SOZD »GLG« vzpodbujajo poslovodne strukture v delovnih organizacijah, da čimprej odgovore kovinarjem, ki čakajo odgovorov. Dalje je o tej dejavnosti sprejel poročilo tudi občni zbor koordinacijskega odbora sindikata pri SOZD »GLG«. Občni zbor podpira težnjo, da se hitro izoblikujejo stališča do pobud kovinarjev in strojnikov, ki žele uresničiti čim-boljše združevanje. J. HOČEVAR Kje jih je še 200? — inženirjev in tehnikov Društfo inženirjev in tehnikov lesarstva na Gorenjskem v delovnih organizacijah ni posebno aktivno. Določeno dejavnost kaže le sekcija v Jelovici in pri Poklicni lesarski šoli. Z občutkom odgovornosti pred zamiranjem dejavnosti lesarskega stanovskega društva, so nekateri člani \ letu 1979 ustanovili iniciativni odbor DIT-a lesarjev Gorenjske, / namenom, da vzpostavijo društvo lesarjev in da poživijo stanovsko dejavnost. Društvo naj bo regijsko — skladno z obsegom, ki ga pokriva SOZD »GLG« in še ELAN. Organizirali so ustanovitveni občni zbor v Kranju v prostorih Creine. Udeležencev je bilo zadostno število, kot jasen dokaz, da nekaj manjka in da vsi nekaj iščejo. Občni zbor je bil uspešen in novi odbor je bil poverjen, da ustanovi društvo in da razvije društveno življenje. Prijavljanje in registriranje društva je dolgotrajen proces in je trajal eno leto in več. Medtem sta bili organizirani dve ekskurziji. Nekateri objektivni vzroki pa so preprečili večjo društveno dejavnost. Po preteku mandatne dobe članov odbora pa je bil »sklican 2b. marca 82 II. občni zbor DIT-a lesarjev Gorenjske v Šoli usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki. Upravni odbor je imel za pripravo občnega zbora tri seje, ki so se jih člani odbora polnoštevilno udeleževali. Odborniki zaslužijo pohvalo. K formalnemu delu občnega zbora je bil predviden tudi strokovni del. Glede na teme usmerjenega izobraževanja je odbor menil, da bi bila prav ta tema zanimiva za članstvo in je zato povabil k sodelovanju na občnem zboru tov. Lojzeta Leba, ki se je vabilu rad odzval. Na občnem zboru so bili izvoljeni novi člani v taki zasedbi, ki bo zagotovila kontinuiteto dela DIT-a lesarjev Gorenjske: Valentin Cirk, Alples, Lado Greblo, Alples, Jaka Smukavec, LIP Bled, Janez Erčulj. LIP Bled, Pavel Jenko, Gradis, Milan Pohar, ELAN, Maks Šluga, ZLIT, Grošelj Andrej, LLŠ Škofja Loka, Feliks Ježek, LLŠ Škofja Loka, Srečko Magister, Jelovica. Nadzorni odbor: Jurij Hočevar, SOZD »GLG«, Lojze Pintar, ELAN, Franc Cegnar, Gradis. V razpravi so člani dajali dragocene pripombe in sugestije za bodoče delo društva in za motiviranje sodelovanja. Društvo naj bi pretresalo teme in dajalo predloge vodstvom delovnih organizacij tudi iz tekoče pomembne tematike, npr. odnosi gozdarstvo — lesna industrija glede na delitev celotnega prihodka, izkoriščanja lesne surovine, usklajevanja odnosov, stabilizacije, idr. Za'program dela društva naj bi obravnavali razvojni program do leta 2000, ekonomske odnose s tujino, merjenje delovnega časa v proizvodnji, spremljali naj bi šolstvo in planiranje kadrov, idr. Za predavatelje naj bi povabili priznane strokovnjake. Do tu je vse lepo in prav! Toda mimo nekega dejstva pa ni mogoče preiti molče. V društvo se je včlanilo 220 članov, ki plačujejo članarino in naročnino za revijo »LES«. To je velik uspeh. Toda na občnem zboru je manjkalo 200 članov. Na to dejstvo je bila izrečena ostra kritika in posebno vprašanje mladim inženirjem in tehnikom, ki ne kažejo zanimanja za združevanje v stanovskem društvu, kjer poleg strokovne tematike, medsebojno spoznavajo in izmenjujejo izkušnje s svojimi tovariši — kolegi iz drugih delovnih organizacij. Ali nameravajo vedno živeti sami zase, zaprti pred drugimi? Ni jih pritegnila na skupen občni zbor niti tovariška dolžnost niti želja po aktivnem sodelovanju pri oblikovanju društva niti zanimiva tema, ki sta hkrati kadrovsko vprašanje stroke in perspektive lesarstva — .razvoj usmerjenega Hpbraževa- Ciani DIT-a ali ne bi temu vprašanju posvetili več skrbi tudi zaradi sebe? Ali menite, da še dodatnih 200 članov ne bi preneslo v bazo konstruktivne skupne ideje iz občnega zbora? V drugem delu občnega zbora sta tov. Leb in Ježek podala položaj usmerjenega izobraževanja in pomen na razvoj delovnega potenciala v lesni industriji. Razprava je potrdila pomen te razlage in ugotovila, da je dnevni red občnega zbora izpolni! nalogo in opravičil pričakovanje. Po zboru so si prisotni člani ogledali šolski objekt in splošne ter specialne učilnice za biologijo, kemijo, fiziko, obrambo, idr. Vsi obiskovalci so se zato zanimali za način dela v šoli. JURIJ HOČEVAR Pisali so o vas Gorenjska že povečuje presežek pri devizah Za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance na Gorenjskem največ prispevajo lesarji—Tudi čevljarji vse bolj uspešno prodajajo v tujino KRANJ, 2. novembru — Gorenjsko gospodarstvo, ki letos močno pospešuje prodajo svojega blaga na tuja tržišča, je ugodne polletne zunanjetrgovinske rezultate v tretjem četrtletju še izboljšalo. V' devetih mesecih je izvozilo že za 244 milijonov dolarjev, to je za dobro tretjino več kot v istem času lani. Ker so prodajo na tuje medtem le za malenkost povečali. so presežek izvoza nad uvozom, ki je bil ob polletju le 2-odsto-ten, povišali na 22 odstotkov. V gorenjskem gospodarstvu največ prispevajo za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance lesarji, ki imajo osnovno surovino doma. V zadnjem času sta zlasti škofjeloška Jelovica in (iradis z obsežnimi posli pri prodaji montažnih hiš močno pospešila izvoz. J udi blejski LIP, Alples iz Železnikov in tržiški ZLIT ustvarjajo precejšnje devizne presežke. LADO SI RIJŽNIK (DELO) Naložba za večji izvoz V tržiški Združeni lesni industriji bodo obnovili proizvodni obrat in kupili novo opremo — Kar 80 odstotkov pohištva izvozijo na zahodni trg LRŽIĆ, 26. oktobra Delavci Z družene lesne industrije Tržič (/LI L) imajo priložnost, da za sto odstotkov povečajo izvoz masivnega pohištva na zahodne trge. Da bi uresničili te cilje, morajo prenoviti obrat pohištva, zamenjati že odpisano in zastarelo opremo z novo, omogočiti s tem boljše delovne razmere in doseči višjo stopnjo obdelave. Delavci vseh treh tozdov so sklenili, da bodo združev ali denar za novo naložbo. Podporo so dobili tudi v sozdu GLG in izvršnem odboru medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Dobili so že lokacijsko dovoljenje občine za gradnjo 72 metrov dolge in 22 metrov široke tovarniške hale, v kateri bodo namestili domače in uvožene stroje za izdelavo in obdelavo masivnega pohištva. O nameravani naložbi in o prestrukturiranju so razpravljali tudi člani trži-škega izvršnega sveta in podprli prizadevanja tega 206-članskega kolektiva. Vrednost naložbe je 15,6 milijona dinarjev. Del denarja bodo zbrali sami, računajo pa še na bančna poso- jila in denar, ki naj hi ga dali sovlagatelji in izvajalci del. V dogovoru z zastopniki Slovenijalesa bodo skupaj z delavci iz Radomelj nudili tujim kupcem kompletne garniture masivnega pohištva. Tržičani izdelujejo omare in mize, stole pa naj bi izdelovali v Radomljah. S tako ponudbo bodo na zahodnih trgih zanimivejši, in bodo dosegli višje prodajne cene. Tržiški ZLET je že 17 let prisoten na tujih trgih. Prvo masivno pohištvo so prodali Francozom, nato so prodrli v skandinavske države in Nizozemsko. Največ njihovega pohištva zdaj pokupijo zahodnonemški kupci. Ker so dobri izdelovalci, so si v teh letih nabrali veliko izkušenj, ki jim bodo pri razširjanju zahodnih trgov precej koristile. V prenovljenem obratu* pohištva bodo lahko začeli z redno proizvodnjo že čez tri leta. Čas izdelave bo pri omarah in mizah krajši, kakovost pa boljša, k r 80 odstotkov masivnega pohištva bodo pošiljali kupcem na zahodne trge. Sedanji obrat, v katerem izdelujejo pohištvo, je bil zgrajen in opremljen leta 1964. Osnovna sredstva so odpisana že do višine 72 odstotkov vrednosti. Večina opreme je bila kupljena takoj po vojni, le manjši del pred sedemnajstimi leti. Sedaj veliko časa izgubljajo z notranjim stransportom v treh etažah stavbe in ročnimi dvigali. Nov obrat bo grajen v dveh etažah s skupno površino 4000 kvadratnih metrov. Za 25 milijonov dinarjev opreme bo treba uvoziti, za toliko pa je bodo lahko kupili doma. Z novo naložbo bodo sedanji izvoz v vrednosti 25 milijonov dinarjev povečali na 72 milijonov dinarjev, v novem obratu za izdelavo pohištva pa bodo na novo zaposlili le 15 ljudi. Nekaj jih že dela na drugih delovnih mestih, večina je še v šolah. MIRKO KUNŠIČ (DELO) ZIMSKE IGRE GORENJSKIH GOZDARJEV IN LESARJEV Zmagi Alplesu in Lipu Soriška planina — Gozdno gospodarstvo iz Kranja je priredilo 5. zimske igre v veleslalomu in tekih za prehodni pokal sestavljene organizacije združenega dela Gorenjski lesarji in gozdarji. Sodelovalo je kar 220 gozdarjev in lesarjev, kar je zadovoljiva udeležba. V veleslalomu je ekipno s 97 točkami zmagal Alples pred Lipom, Jelovico, GG Bled in GG Kranj, Zlitom Tržič, Aerom, Gradisom in sozdom GLG, v tekih pa sta LIP in Alples zbrala po 20 točk, sledijo pa GG Bled, GG Kranj, Jelovica in Gradis. Poglejmo najhitrejše v posameznih kategorijah. V kategoriji žensk nad 20 let so bile najhitrejše Verona Šmid (Alples) in Jasna Kaiser ter Anica Veber (obe LIP Bled). V skupini žensk do 20 let so bile najboljše Ana Šifrer (LIP). Mila Oražem (GLG) in Justina Rant (Gradis). Med moškimi nad 45 let so bili najboljši Franc Primožič (GG Kranj), Anton Oman (Gradis) in Franc Hostnik (GG Kranj), med moškimi od 26 do45 let Peter Lakoga in Andrej Klinar (oba GG Bled) ter Ivan Miklavc (Jelovica), med moškimi od 28 do 25 let Miha Habjan in Mileno ,' ezelj (Alples) ter Franc Hočevar (Alples), med moškimi do 27 let pa Milan Rozman (GG Kranj), Miro Štular (Jelovica) in Rado Pintar (Alples). Zanimivo je bilo tudi tekaško tekmovanje. Med ženskami nad 20 let so bile najhitrejše Albina Ristič in Jasna Kaiser (LIP Bled) ter Francka Šturm (Alples), med ženskami do 20 let Metka Jošt (GG Kranj), Stanka Šolar.(Alples) in Kati Poljanec (LIP Bled), med moškimi nad 25 let Pavel Kobilica (GG Bled), Franc Lapajne (LIP Bled) in Boris Ahac (GG Bled), med moškimi do 25 let pa so slavili »alplesovci« Franc Fajfar, Ivan Fajfar in Ljubo Osovnikar. -jk (GLAS) Uspeh (pc) BLED, 20. — Gorenjski gozdarji in lesarji, ki so združeni v SZD GLG Bled, so dosegli lani izreden izvozni uspeh. Medtem ko so pred letom dni izvozili v vrednosti 480 milijonov dinarjev, so lani zaradi do-br.,i poslov Jelovice in Gradisa iz Škofje Loke izvozili kar za milijardo 628 milijonov dinarjev. Tako so štirikratno pokrili uvoz z izvozom. Kljub temu, da pokrivajo gozdovi polovico Gorenjske, ima gorenjska predelovalna industrija težave s surovino, saj jo morata Jelovica in Gradis, kljub razumevanju gozdnih gospodarstev, še dodatno uvažati. V gorenjskem gozdnem in lesnem gospodarstvu je zaposlenih 5.600 delavcev. Letno da Gorenjska 400.000 kubičnih metrov lesa, blagovna proizvodnja pa znaša 210.000 Kubičnih metrov. 1 (LJ. DNEVNIK) : n Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članicGLG: Jože Skumavec, Zoran Rautner, Stane Bokal, Ivan Robič, Metod Bertoncelj, Franc Kumer, Jože Lejko. Glavni in odgovorni urednik glasila GLG je Slavko Erzar. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Glasilo izhaja v nakladi 5.400 izvodov. V______________________________________________________________________y Ali posvečamo dovolj pozornosti dejanskemu položaju delavca? Obvezuje nas zakonodaja, sprejete imamo resolucije, deklaracije, vsepolno je sklepov, ki zavezujejo samoupravne in poslovodne organe k večji skrbi za položaj delavca v združenem delu ter za njegovo utrjevanje. Na ravni SOZD »GLG« je v sporazumu o združitvi zapisano ter referendumsko sprejeto, da bomo poleg glavnih ekonomskih ciljev združevanja zasledovali tudi druge cilje, kot: izobraževanje delavcev, skrb za delavčev družbeni standard, poudarjena je bila solidarnost med združenimi delavci znotraj sestavljene organizacije in določeno je bilo, da bomo te zadeve reševali s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem. Ena od uspešnih oblik delovanja v preteklem obdobju je bila sklenitev samoupravnega sporazuma o zaposlovanju delavcev gozdarstva v zimskem času v lesni industriji ter o skupnem reševanju problematike delovnih invalidov med gozdarstvom in lesarstvom. Kljub temu pa ostajajo določena vprašanja na tem in na drugih področjih še vedno odprta. Zato smo na strokovni ravni znotraj SOZD pripravili v osnutku nov samoupravni sporazum, ki bo urejal naslednja vprašanja: — prerazporejanje delavcev med članicami SOZD »GLG« — zaposlovanje delavcev gozdarstva v zimskem času — zaposlovanje delovnih invalidov. Pri vseh poglavjih bodočega sporazuma bomo izhajali iz ugotovitve, da je delavcu v gozdarstvu in lesarstvu potrebno dati vse pogoje za uspešno delo ter da bomo več pozornosti posvetili tudi planiranju kadrov med članicami ter usklajevali posamezne izobraževalne programe. Bolj bo potrebno razivjati tudi zavest vseh zaposlenih v SOZD o tem, da posameznik ni samo član kolektiva TOZD oz. DO, v kateri je združen, temveč član velikega kolektiva sestavljene organizacije »GLG«. Ta zavest je znotraj SOZD še premalo razvita in dogaja se ob prehodih delavcev iz ene v drugo organizacijo, kot da gre za prehod med dvema povsem različnima organizacijama, ne pa da gre v bistvu za prehod oz. na drugo delo znotraj sestavljene organizacije. Za krepitev te zavesti so potrebni tudi vidni zunanji znaki poslovnega sistema SOZD, kar smo doslej vse premalo uporabljali. Z razreševanjem tudi teh, navidezno nepomembnih vprašanj, bomo znotraj SOZD dosegli tiste učinke, ki jih vsi skupaj želimo doseči. Doseženi pa bodo če bodo v dobro velike večine ko-— lektiva SOZD. »GLG«. S. ERZAR Velikotabelni sistem, kjer so poleg opažnih plošč vključeni še le leseni lepljeni nosilcu Primer za betoniranje sten Leseni lepljeni nosilci vključeni v sistem za betoniranje plošč -------------------------------- Nov opažni sistem LIP Bled namenjen predvsem za izvoz v________________________________)