primorski dnevnik
i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž °ed Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. •aptembra 1944 se je ti-*kai v tiskarni cDoberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 19*W do 1. maja 1945 v tisVarni «Sicvenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ma;a 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjtf je izšla zadnja številka Bil je edini tželeni partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 224 (11.640)	Trst, sobota, 24. septembra 15
| TSST
Po obisku predsednika italijanske vlade v Bonnu
Podobni pogledi Craxija in Kohla o vprašanju oboroževanja v Evropi
Predsednik vlade Craxi in kancler Kohl
(AP)
BONN — Zagonetno vprašanje evro-izstrelkov je bilo v središču pogovo-rov. ki jih je imel predsednik italijanske vlade Bettino Craxi med včerajšnjim kratkim obiskom v Bonnu, ko se je sestal z zahodnonemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Craxi ima
sedaj o tem vprašanju jasno sliko, saj se je v zadnjem času posvetoval domala z vsemi evropskimi zavezniki in tako bo najbrž že v ponedeljek odgovoril na pismo Jurija Andropova.
Tudi Craxijeva stališča so sedaj bolj izluščena: «Na potezi je Sovjetska zve-
za, da spravi z mrtvega tira ženevska pogajanja,* je dejal Craxi na tiskovni konferenci v Bonnu, ki sta se je udeležila tudi zunanja ministra Genscher in Andreotti, ki sta imela zjutraj ločene pogovore. «Moskva ne moi;e nadaljevati s politiko svojih «ne», ki paralizirajo pogajanja in jih postavljajo celo pod vprašaj. Italija bo nadale-vala v svojih prizadevanjih in ne bo pustila nobene možnosti neizkoriščene, da se stvari vendarle prevesijo na bolje.*
Predsednik italijanske vlade je na tiskovni konferenci pripomnil, da je med ZRN in Italijo ob bistvenih vprašanjih sozvočje. Obe državi se zavedata, da je v Evropi neravnovesje, kar zadeva atomsko oborožitev, in da je treba nadaljevati napore skupaj z vsemi ostalimi evropskimi državami in paktom NATO. V pomanjkanju po membnih novosti iz Ženeve, pa bo treba uresničiti odločitve, ki so bile že pred časom sprejete in se držati določenih datumov.
Za Craxija je glavna nevarnost ženevskih pogovorom sovjetska trma, ki ne dopušča, da bi vzeli v poštev nove ameriške predloge in zahteva, da se v ravnotežje atomske oborožitve v E-vropi vključijo tudi francoski in bri-
tanski izstrelki.
Vprašanje evroizstrelkov je torej zapolnilo ves čas srečanja v Bonnu, kar se je zgodilo tudi v sredo zvečer, ko se je Craxi sestal z nizozemskim predsednikom vlade Lubbersom. Zaradi tega (skromnega časa, ki je bil odmerjen obisku, namreč) sta se Craxi in Kohl le bežno zaustavila ob drugih problemih, ki ta čas pretresajo svet, predvsem ob libanonski krizi na eni starni, na drugi pa ob vprašanjih e-vropske gospodarskfe skupnosti, o čemer pa sta se podrobneje pogovarjala Genscher in Andreotti. Kar zadeva Libanon, sta predsednika italijanske in nemške vlade govorila predvsem o finančni podpori mirovnemu kontingentu s strani ZRN, Craxi pa je hotel še enkrat poudariti vlogo italijanske prisotnosti v Bejrutu. Dejal je, da je i-talijanski kontingent v Libanonu predvsem kot miroven in humanitaren faktor in italijanski vojaki se bodo tega strogo držali. V primeru pa, da bi bili napadeni, bodo morali odgovoriti s silo, «čeprav upamo, da to ne bo nikoli potrebno*.
Sinoči je Craxi sprejel v Rimu načelnika delegacije ZDA v Ženevi Paula Nitzeja, ki mu je poročal o poteku pogajanj in o možnih perspektivah.
Manifestaciji pacifistov v Comisu
RIM — V ponedeljek in torek bosta v Comisu pred vhodi, kjer nastaja novo vojaško oporišče za evro-izstrelke, manifestaciji, s katerima bodo pacifisti na nenasilen način popolnoma zaprli vse dohode v bazo. Odločitev so sporočili včeraj na tiskovni konferenci predstavniki «podpornega komiteja» za «mednarodni miting proti militarizaciji in izstrelkom cruise».
Predstavniki omenjenega komiteja so do podrobnosti opisali, kako bo-
Moskva zavrača
Reaganov
predlog
NA 3. STRANI
sta potekali protestni manifestaciji. Pacifisti se bodo usedli na tla pred vse vhode v bazo in skušali tako preprečiti dohod, poleg tega pa bo že jutri sprevod po Comisu, s katerim bodo skušali opozoriti prebivalstvo na hudo nevarnost. V sredo bo na sporedu vsedržavni kongres ogibanja za mir».
Po prvih spodbudnih vesteh ponovno spregovorilo orožje
Libanon še vedno čaka na premirje
Sirija je baje zavrnila zadnje mirovne predloge
Jugoslovanski časnikarji obiskali F-JK
TRST — Vodilni predstavniki radijskih hiš vseh jugoslovanskih republik so bili včeraj na obisku v našem mestu, številna in ugledna jugoslovanska delegacija je imela priložnost, da se seznani s političnim položajem v naši deželi, kakor tudi s položajem in vprašanji naše narodnostne skupnosti.
Namen predstavnikov jugoslovanskih radijskih hiš je bil predvsem poglobitev ponekod že vzpostavljenega sodelovanja med radijskimi sredstvi z obeh strani meje, ki se v zadnjih letih uspešno razvija, a nudi še veliko neizkoriščenih možnosti, ki so v prizadevanjih za krepitev prijateljskega sodelovanja med so sednjima državama bistvene važnosti.
Na vseh srečanjih, ki jih je imela v našem mestu jugoslovanska delegacija, je prišla do izraza osnovna vloga, ki jo imajo narodne manjšine pri vzpostavljanju in krepitvi prijateljskih odnosov med sosedama.
NA 5. STRANI
BEJRUT — Upanja v skorajšnji sporazum o prekinitvi ognja v Libanonu so sinoči postala vedno bolj medla. Iz Damaska se je vrnil posebni odposlanec predsednika Džemajela Ra-fik Hariri brez dokončnega odgovora o osnutku mirovnega sporazuma, ki so ga sestavili s potrpežljivim posredovanjem Saudske Arabije. Osnutek predvideva takojšnjo prekinitev
spopadov in namestitev 600 italijanskih in francoskih opazovalcev, ki bi delovali pod okriljem OZN, v najbolj vročih razmejitvenih območjih. Takoj nato bi sklicali mirovno konferenco med Džemajelom in predstavniki opozicije, na kateri bi sodelovali tudi sirski in saudski opazovalci.
Po vsem sodeč Damask le delno pristaja na te pogoje, saj zavrača sesta-
vo predvidene mirovne konference, na kateri ne bi po sirskem protipred-logu sodelovala libanonska vlada, temveč le libanonske stranke in razne o-borožene grupacije vključno s falango, Džemajel pa bi moral le sprejeti in uresničiti sprejete sklepe konference.
Včerajšnje čakanje na ■ morebitni sporazum se je odražalo tudi na bojišču. V Šufu so se spopadi nadaljevali, a z zmanjšano ostrino, v Bejrutu je bilo le nekaj «prask» med redno vojsko in šiitskimi gverilci, ki so v svojih mestnih četrtih ponovno postavili barikade. Ko pa je pod večer postajalo vedno bolj jasno, da pričakovanega premirja ne bo, so se ponovno oglasili topovi na obronkih, ki obdajajo Bejrut. Ameriškega odgpvora ni bilo treba dolgo čakati. Križarka «Virginia» je namreč kaj kmalu odprla ogenj in tolkla položaje v Šufu.
Medtem pa se kljub stopnjevanju sovražnosti nadaljujejo diplomatske pobude za dosego sporazuma. Po mnenju večine zahodnih opazovalcev, je ključ morebitnega sporazuma v
Damasku. Po takih trditvah bi z Džumblatovimi druži takoj dosegli sporazum, a tega Sirija noče, saj bi vsak sporazum pomenil konec njenega vmešavanja v libanonske zadeve.
Huda letalska nesreča v Zalivu
ABU DABI — Na gorato puščavsko področje severno od Abu Dabija je včeraj popoldne strmoglavilo letalo «Boeing 737» družbe Gulf Air s 120 potniki. Šlo je v veliki večini za Pakistance, ki so se vračali iz Karačija na delo v Bahra in, potem ko so nekaj dni doma sodelovali pri verskih svečanostih »praznika darovanja«. Vzroki nesreče še niso znani, reševalci, ki so kmalu prihiteli s helikopterji, so pa ugotovili, da je letalo popolnoma zgorelo in da ni upanja, da bi mogel kateri potnik preživeti.
Kraška mlekarna že dela
V sedanjih trenutkih, ko je delo končno steklo, se pri zadružni mlekarni na Colu vseh križev in težav iz preteklih let komaj še spomnijo: preveliko je zadoščenje. V mlekarni predelajo dnevno od 22 do 23 stotov mleka. Pripolje ga avtocistema, ki v jutranjih urah prebrede ves Kras, °d Cerovelj do Gročane, in zbere mleko približno osemdesetih članov. Proti Polovici oktobra upajo, da bodo dobili dovoljenje za odprtje prodajnega centra, v katerem bodo prodajali razne mlečne izdelke in pristni kraški sir «Tabor».
NA 4. STRANI
Jutri spet sončna ura
RIM — Jutri prenoči bomo morali ob 3. ponovno promakniti kazalce na naših urah, tokrat nazaj za eno uro, saj je konec tako imenovane »legalne* ali preletne ure. Le tri dni po jesenskem enakonočju se nam bo torej nedelja zdela izredno kratka, a kaj, ko to predvideva zakon.
Mladinske igre treh dežel v Trstu
Medsebojno sproznavanj.	na veza-
nje novih prijateljstev, prisprevek k sožitju in tesnejšemu sodelovanju med obmejnimi deželami: to je smisel in poslanstvo 10. mladinskih iger treh dežel, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške,'ki so se včeraj pričele v Trstu.
Po krajši uradni otvoritveni slovesnosti, ki je bila v jutranjih urah na tržaški univerzi, je več kot dvesto mladincev in mladink v sedmih disciplinah: namiznem tenisu, sabljanju, košarki, rokometu, tenisu, atletiki in streljanju. V večernih urah so se mladi z ladjo »Dioneo* prodali na krajši izlet po Tržaškem zalivu do Milj, danes zjutraj pra bodo nadaljevali s tekmovanji. V deželnem zastopstvu je tudi nekaj tekmovalcev slovenske narodnosti.
NA 10. STRANI
Pogovori Gadafi - Mojsov
TRIPOLI --- Vodja libijske revolucije polkovnik Moamer el Gadafi je predsinočnjim sprejel zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova, ki je na krajšem delovnem obisku v Libiji. Pogovarjala sta se o aktualnih mednarodnih vprašanjih, še zlasti o kriznih žariščih na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter v A-friki, pa tudi o razvoju odnosov med državama in možnostih za njihovo razširitev.
Včeraj je Lazar Mojsov nadaljeval pogovore s svoji gostiteljem, sekretarjem za stike s tujino Abdelatijem Ubeidijem. (dd)
Otroci zdomcev čakajo učbenik
BEOGRAD — še vedno ni jasno, kdaj bodo otroci jugoslovanskih delavcev v tujini dobili učbenik «Moja domovina SFRJ*, čeprav je izšel že konec letošnjega maja. Zapletlo se je potem, ko so se odločili, da knjig otrokom ne bodo delili zastonj, tem več jih prodajali.
Komisija za vzgojo in izobraževanje jugoslovanskih državljanov na tujem je včeraj ugotovila, da vsi podpisniki družbenega dogovora še vedno niso pojasnili svojih stališč, čeprav je komisija že na prejšnji seji sklenila, da bo v takem primeru upoštevala prejšnji dogovor, se pravi učbenik delila brezplačno.
Založniki pravijo, da lahko takoj razpošljejo oba dela tega učbenika, le povedo naj jim, kako in kaj. Učitelji, starši in tudi jugoslovanska diplomatska in konzularna predstavništva na tujem se jezijo zaradi vsega tega, saj na podoben učbenik čakajo že skoraj desetletje, (dd)
Obisk novinarjev Alpe-Jadran v reški luki
REKA — Bivanje novinarjev iz delovne skupnosti Alpe - Jadran v SR Hrvatski se izteka. Prav nič pa ne u-pada zanimanje za spoznavanje družbenega in gospodarskega življenja ljudi iz teh krajev. Tudi včerajšnji obisk se je odvijal po intenzivnem programu.
Obiskali so reško luko in se tam raz govarjali s predstavniki tiste delovne organizacije. Zanimiva je bila ugotovitev, da spada v eno in isto organizacijo do šest pristanišč, ki gredo od Pule do otoka Krka. Če bi to idealno črto še malo potegnili proti severu, bi zajela Koper, Trst in Benetke, praktično vsa pristanišča dežel članic Alpe Adria. Vse te luke skupaj bi lahko u-stvarile tako močno ponudbo, ki bi bila konkurenčna pristaniškim objektom severne Evrope, še posebno za tovore, ki gredo v smeri proti Jugu.
K temu moramo še dodati, da tudi gorivo za pogon ladij je iz dneva v dan dražje in bi bila torej taka storitev cenejša. O teh problemih bo govor prihodnje leto v Augsburgu na Bavarskem, kjer se bodo luke skušale domeniti za skupno informiranje o-peraterjev, ki nastopajo na svetovnem tržišču. Reka je tudi moderno mesto in je kot tako najbolj raznobarvno. Gospodarstvo je tako hitro raslo, da je priklicalo ljudi iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije, tako da danes govorijo o Reki kot o najbolj jugoslovanskem mestu». J,S.
Smrtna kazen v Banjaluki
BANJALUKA — Kazenski senat okrožnega sodišča v Banjaluki je včeraj obsodil na smrt trojnega morilca Mirka Mihajloviča iz vasi Markovci pri Clenici. Med sodno razpravo so mu dokazali, da je 1. maja letos umoril Draška in Milivoja Mi-hajloviča ter Milutina Saviča iz iste vasi.
Sodišče je hilo mnenja, da se je 26-letni morilec povsem zavedal svojih dejanj, saj je na ples v Ukrino vzel s sabo pištolo, ki jo je na skrivaj izmaknil očetu. Morilec se je zagovarjal, da ni imel namena nikogar ubiti, temveč se je oborožil le zato, da bi se branil, če bi bilo to potrebno. Povedal je, da so ga menda enkrat prej že pretepli, ko se je ponoči vračal s plesa.
Za Draška Mihajloviča, ki ga je ubil najprej, je trdil, da ni hotel z njim na ples, kar je smatral za znamenje podcenjevanja, glede drugih dveh žrtev pa se je izgovarjal, da ne ve, kdaj bi streljal nanju.
Sodišče je upoštevalo, da Mirko Mihajlovič pred tem še ni bil nikoli kaznovan in da je pravzaprav še mlad, toda zločin je tolikšen, da ga ni moglo obsoditi zgolj na časovno kazen, (dd)
Vodstvo KPI za umik Italijanov iz Libanona
KD: De Mita vztraja pri krajevnih upravah
RIM — Po uvodnem poročilu Gian-carla Pajette je vodstvo KPI včeraj poglobilo vprašanje libanonske krize in prisotnosti italijanskih vojakov v sklopu mednarodnih mirovnih sil.
Ob koncu razprave je vodstvo v sklepnem komunikeju zahtevalo, da italijanska vlada zavrže in obsodi metode ZDA, ki z granatami dirigirajo vlogo -anirovnih sil*. Ob tem dokument KPI zahteva umik italijanskega kontingenta, ki pa lahko nadaljuje svojo misijo le v primeru, da v kratkem dosežejo premirje kot izhodišče za sporazum med nasprotujočimi si tabori v libanonski državljanski vojni, ali ob spremenjeni vlogi in sestavi mirovnih sil pod nadzorstvom OZN.
«V sedanjem položaju je nesmiselno, trdi dokument KPI, da bi italijanske enote ostale v Libanonu, če ne dosežejo v najkrajšem času trajnega premirja, ki1 naj bo osnova za resna pogajanja in če ne uresničijo pogojev za dialog in sporazum med libanonskimi silami. Libanon mora v svoji suverenosti zagotoviti ozemeljsko celovitost, kar pa je uresničljivo le po umiku vseh tujih sil iz
države, od izraelskih okupacijskih sil pa do Sircev.» Dokument italijanske partije nato navaja, da bi se morala italijanska vlada vsestransko zavzeti, da bi nalogo za uresničitev sprave prevzela in jamčila svetovna organizacija. Komunike vodstva KPI obenem poudarja, da bi moral o Libanonu čimprej razpravljati parlament. Samo parlament lahko popravi dosedaj začrtane smernice, ki lahko dovedejo Italijo v izredno težaven položaj nepredvidljivih posledic.
Povsem drugačno stališče zagovarja vlada. Obrambni minister Spadolini je tudi včeraj branil vlogo italijanskega kontingenta. Povsem v nasprotju z zahtevami komunistov je Spadolini napovedal, da bodo v kratkem zagotovili italijanskemu kontingentu poleg pomorske še letalsko o-brambo. Po vsem sodeč bodo premestili na Ciper nekaj lovskih bombnikov, pogajanja z Veliko Britanijo in s Ciprom so kot kaže že v teku. Zunanji minister je seveda skušal omiliti napovedano večjo vojaško angažiranost s trditvami, da se.italijanska vlada vsakodnevno trudi za dosego miru v libanonski krizi, (rg)
RIM — Demokrščanski vsedržavni svet je včeraj, s precej mehkimi toni do Craxijevega predsedstva, ratificiral poletno rešitev vladne krize, v pričakovanju primernejših časov za notranje «obračune». Razprava, ki je sledila De Mitovemu uvodnemu poročilu, je bila v resnici zelo kratka in v bistvu zgolj formalna. Prav notranje primerjanje sil bi se moralo obnoviti na prihodnjem zasedanju vsedržavnega sveta KD, ki so ga že sklicali za sredo oktobra. Posvetili ga bodo analizi junijskega volilnega poraza in zlasti opredeljevanju neke demokrščanske strategije, tako v družbi, kot na politični ravni.
Gre seveda za precej zahtevno nalogo za stranko, ki jo še označuje šok po «velikem padcu*. 0 tem priča čuden potek notranje razprave po poletnem premoru. «Praznik prijateljstva* v Fiuggiju bi bil moral namreč služiti za krepko in poglobljeno soočanje med vsemi demokrščanskimi veljaki. Toda tega ni bilo. Omejili so se rajši na meglena namigovanja in so rajši počakali, ne razume se na
kakšne roke.
Medtem se množijo srečanja malih, srednjih in velikih struj, ki sestavljajo KD. Veliko pričakovanje velja sestanku «območja Zaccagnini*, h1 združuje vso levico KD, danes precej nejevoljno na De Mito, ki bo oktobra v toplicah pri Chiancianu. Nekateri pa gredo še dlje, kot dokazuje včerajšnji intervju ministra Scot-tija, ki brez dlak na jeziku obsoja sedanje vodenje stranke in se dejansko ponuja kot anti De Mita.
Pri takih razmerah demokrščanski parlamentek, ki se je sestal včeraj, ni mogel nuditi mnogo novosti. De Mita je dal nekaj priznanja CraxijU, češ da je ukrotil tovariše, ki so hoteli preveč poveličevati socialistično predsedstvo vlade, naglasil je splošnejši politični pomen obnovljene solidarnosti med 5 vladnimi strankami. Pri tem pa seveda ni pozabil ponoviti zaveznikom poziv k doslednosti, tudi kar zadeva vodenje krajevnih uprav. KD se hoče vrniti na čelo izgubljenih občin in pokrajin, a njo na zahteva zadeva doslej na precej gluha ušesa.	K. G.
Po obisku predsednika Pertinija v Črni gori
Jugoslovanski tisk o pomenu razvoja sodelovanja z Italijo
Visoki komisariat proti mafiji pod policijo?
PALERMO — Predlog notranjega ministra Scalfara, da bi iz Palerma premestili v Rim visoki komisariat za boj proti mafiji in ga tako vključili v delovanje vodje policije, je takoj izzval val protestov.
Mnenja o ministrovem ukrepu so dokaj nasprotna. Nekateri, posebno demokrščanski poslanec Mattarella se z odločitvijo strinja, medtem ko vidijo komunisti v ukrepu veliko napako, saj bi tako posebna ustanova za boj proti mafiji izgubila svojo primarno nalogo in se zamešala med organizme, ki se borijo proti navadnemu organiziranemu kriminalu.
BEOGRAD — «Prijateljstvo brez senc* in «Veliki, mali Osimo» sta naslova člankov o italijansko - jugoslovanskih odnosih, ki ju «Borba» in «Komunist» objavljata po obisku predsednika Pertinija v Črni gori.
Vodilni motiv obeh člankov je v poudarku dejstva, da je bila sedanja stopnja prijateljstva med obema državama dosežena kljub razliki v socialnih sistemih in da je to prijateljstvo lahko zgled v mednarod-
nih odnosih. To poudarjajo tudi drugi jugoslovanski listi, ki so o Perti-nijevem obisku obširno poročali.
Pač pa v komentarjih, ki ju objavljata Borba in Komunist ni govora o maloobmejnem prometu in o italijanskem stališču, da so jugoslovanski restriktivni ukrepi v nasprotju z videmskim sporazumom. Komunist pa ponovno poudarja, da je italijansko - jugoslovanska meja tnaj-bolj odprta v Evroph. Sicer pa je o
depozitu govor tudi v intervjuju Ua' lijapskega zunanjega ministra Andreottija reviji NIN. Kot smo že poročali včeraj, izraža Andreotti upa; nje, da bi bdi čimprej dani pogoj1 za vzpostavitev prvotnega stanja-
V komentarju, ki ga objavlja Borba, je med drugim poudarjeno, aa sta Pertini in Špiljak z veliko pozornostjo obeležila dejstvo, da sta Italija in Jugoslavija «premostdi posledice druge svetovne vojne in P1 spremenili v spomine*. Borba nadalje poudarja, da sta bila predsednika Tito in Pertini velika akterja pr} kovanju prijateljstva. «V Pertinija,» P' še še beograjski dnevnik, «vidi jugoslovansko ljudstvo resničnega V1' jatelja, velikega protifašista in neutrudnega borca za svobodo in z° pravico.» Ob koncu članka je še rečeno, da so tudi števdne druge države nastale, tako kot Italija in Jugoslavija, iz odpora proti fašizmu a žal niso ostale zveste idealom odporniškega gibanja.
^Komunist* pa polaga velik poudarek na osimske sporazume in opozaf' ja, da je do tega sodelovanja prišlo po zelo težki poti ter spominja na itržaško krizo» petdesetih let. Komunist nadalje piše o pomenu gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in poudarja, da rimska vla_ da sodeluje z Jugoslavijo pri njenih naporih za premostitev sedanjega stanja. Časopis nadalje pripisuje pomen pobudi za skupilo turistično ponudbo na Jadranu.
Srečanje o vlogi italijanske vojske
RIM — Za Italijo je prava redkost, da bi za skupno mizo razpravljali o vprašanju vojske ne samo generali in politiki, temveč tudi univerzitetni docenti, politologi, časnikarji in drugi izvedenci. S tega zornega kot je treba oceniti tridnevno srečanje o vprašanju varnosti države in o vlogi vojske, ki se je včeraj zaključilo v Rimu s sklepnim poročilom načelnika generalštaba vojske generala Umberta Capuzza, ki je skušal izpodbiti kritike «neuniformirancev» in omiliti očitke o premajhni učinkovitosti italijanskega vojaškega stroja in njegovi odmaknjenosti od družbene stvarnosti.
Capuzzo je priznal premajhno motiviranost vojske, a kot rezultat prevelike «birokratizacije» in tfrustra-cij», ki negativno vplivajo na operativne sposobnosti vojske. Zato je zahteval več poligonov, možnost boljšega urjenja in seveda manjšo birokracijo. Precejšnji poudarek je dajal «menažerstvu» oficirskih kadrov in navajal pretirani «mamizem» med navadnimi vojaki. Seveda ni na srečanju manjkalo izjav lojalnosti atlantskemu zavezništvu.
Nasprotja novega odloka o socialnem zavarovanju
RIM — Odlok o socialnem zavarovanju bo prihodnji teden prišel na dnevni red parlamentarne proračunske komisije, medtem ko so v komisiji za delo že poslušali poročilo demokristjana Nina Cristoforija, ki se je »odlikovalo* po številnih pripombah na njegov račun. Posebno zanimiva je njegova opazka o vprašanju samoprijav: ker INPS predvideva dolge časovne roke za njihovo izvajanje, je že sedaj mogoče predvidevati neko vrsto sanacije za	ki ne bodo mogli povrniti
sredstev, do katerih niso uili upravičeni.
Poleg vrste drugih točk dekreta, je precej razhajanj tudi pri vprašanju kontrolnih obiskov obolelim delavcem, ki predvideva, da delavec, ki ga v času bolezni ni najti doma, izgubi pravico do plačane bolezenske odsotnosti, razen v primeru upravidnega razloga. Demokrščanski poročevalec je na primer predlagal, naj bi izraz «upravičen razlog* nadomestili z «višjo silo*. Vrsto kritik so o odloku že izrazili komunisti, MSI in PDUP, medtem ko si socialisti želijo čim širšega soglasja o njegovem besedilu.
V diskusiji korist turističnih čekov
BEOGRAD — Osrednja tema seje izvršnega odbora splošnega združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije so bile izkušnje pri uvajanju turističnega čeka.
Tudi tokrat so bila mnenja deljena. prav tako kot v času dogovarja nja o njegovi uporabi. Eni so bili mnenja, da je ček kot plačilno sredstvo zelo kompliciran in da prinaša turističnim delavcem samo težave in izgubo, drugi pa trdijo, dp je treba ček obdržati in zboljšati poslovanje. Menijo namreč, da je treba popust pri zamenjavi deviz za dinarske čeke odobravati v menjalnicah, s čimer bi preprečili vse zlorabe in nesporazume med tujimi turisti, ko plačujejo usluge ali kupujejo blago.
Glede na to da so nekateri zagovarjali ček, vendar brez vsakega po pusta, so ocenili, da popust ne bi bil večji kot 10 odstotkov in tudi ne manjši kot 5 odstotkov. Večkrat so poudarili, da ček brez popusta nima nobenega namena in pomena. Predlagali so tudi, da bi od pristojnih zveznih organov zahtevali tudi poenostavitev tehnike knjiženja čekov v turističnih organizacijah, ban kgh itd.
Kljub veliki propagandi in grožnjam z visokimi kaznimi, čeka niso povsod radi sprejemali. Bili so tudi odkriti odpori, ni pa znano ali so zaradi takšnih prekrškov koga klicali na odgovornost.
Da s čeki ni bilo tako kot bi bilo treba, pričajo tudi podatki o udeležbi tega plačilnega sredstva v celotnem turističnem prometu. Julija je odpadla na ček ena petina prometa, avgusta pa ena šestina. Takšno upadanje zanimanja za čeke opravičujejo z dejstvom, da so številni turisti, ki so imeli težave, opozorili svoje rojake, naj ne poslujejo s čeki.
Da pa ne bi na hitro sprejemali sklepov o turističnih čekih, bodo najprej izvedli podrobno analizo, ki naj odgovori samo na dve vprašanji: ali so čeki potrebni in če so, kako naj bodo plasirani v prihodnjem letu.
(dd)
Q RIM — Na poti v New Yark, kjer se bo udeležil zasedanja generalne skupščine OZN, je včeraj prispel na štiridnevni obisk v Rim, kjer bo obiskal tudi papeža, avstralski zunanji mini ster Bill Hayden.
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
o
30. SEJEM
ČASA MODERNA MODERNI DOM
URNIK: ob OotavnOUh 1«. - 21.
soboto In nodslle 10. • 23.
SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
Moskva zavrača Reaganove predloge o evroizstrelkih SPD: Upoštevati francoski in britanski jedrski arzenal
MOSKVA — Z dvojnim posegom premiera Ti-honova in časopisne agencije Tass je Sovjetska zveza včeraj zavrnila zadnje ameriške predloge o evroizstrelkih. Tihonov je bil mnenja, da predlogi «zaudarjajo po starem in zatohlem* njihov cilj pa je «obnoviti jedrsko premoč zahodnega zavezništva v Evropi*.
Ameriški predlogi, o katerih se v teh dneh veliko ugiba, niso bili še uradno objavljeni, saj jih bo obširneje orisal v ponedeljek predsednik Reagan v govoru glavni skupščini OZN. Kolikor je bilo mogoče doslej izvedeti pa naj bi predlogi upoštevali, pri preračunavanju ravnovesja, tudi jedrske bombnike. NATO naj bi zato namestila v Zahodni Evropi manj raket pershing - 2 in cruise kot je predvideval prvotni načrt, na pogajanjih bi bila prožnejša glede sovjetskih SS - 20 v Aziji, Moskva pa naj bi s svoje Strani ne vztrajala pri zahtevi, da med rakete srednjega dosega prište-
va tudi francoske in britanske rakete.
Predlog, ki so ga v zahodnih prestolnicah ocenili pozitivno, pa za Sovjetsko zvezo ni sprejemljiv. Namestitev raket pershing in cruise v Zahodni Evropi, je poudaril Tihonov, bi prelomila sedanje ravnovesje, saj gre po oceni sovjetskega premiera za napadalno orožje, za orožje za prvi udarec, medtem ko so sovjetski SS 20 «le posodobljeno orožje, ki ni spremenilo strateškega razmerja sil na stari celini.*
V nadaljevanju svojega govora je Tihonov dejal, da je nedavni predlog Andropova ustvaril možnost za pošten sporazum med Vzhodom in Zahodom, sporazum, ki bi med drugim upošteval o-brambne zahteve obeh strani! «še je čas za dosego sporazuma v Ženevi — je naglasil sovjetski premier — če pa bodo ZDA začele nameščati svoje rakete v Evropi bo SZ prisiljena sprejeti takojšnje protiukrepe.*
Sovjetske teze je vsaj do neke mere osvojil zahodnonemški socialdemokratski voditelj Hans Jo-chen Vogel, po katerem bi se NATO lahko odpovedala namestitvi novih raket v Zah. Evropi, če bi SZ zmanjšala število svojih SS-20 na 162, to je na število francoskih in britanskih jedrskih raket. Vogel, ki se v svojih predlogih razhaja z večino vlad zahodnega zavezništva, je v nadaljevanju svojega izvajanja poudaril, da pogajanj v Ženevi ne bo mogoče spraviti z mrtvega tira, če Zahod ne bo vendarle prišel do spoznanja, da je na pogajanjih treba upoštevati francoski in britanski jedrski arzenal.
Ob koncu je Vogel ocenil kot korak v pravo smer zadnje ameriške predloge o evroizstrelkih, dodal pa je tudi, da so predlogi še daleč od osnutka dogovora, ki sta ga lani oblikovala ameriški in sovjetski pogajalec in ki ga ne Moskva ne Washington nista sprejela.
Policija streljala na sprevod uradnikov
MANILA — Skupina oboroženih mož, najbrž pripadnikov posebnih skupin filipinske vojske, je včeraj streljala na sprevod uradnikov, ki so v središču Manile protestirali proti Mar-cosovemu režimu, število mrtvih oziroma ranjenih zaenkrat še ni znano.
Protestna manifestacija uradnikov se je začela zgodaj popolne, ko se je nekaj sto ljudi zbralo v povorki in skandiralo protirežimska gesla. Tem so se pridružile še druge osebe iz stavb ob ulici. Naenkrat pa so se pojavili vojaki, ki so začeli motati sol-zilce in pričeli streljati na ljudi z avtomatskimi puškami. Tem so se pri-
družili še policaji v civilu, ki so aretirali vsakogar, ki mu ni uspel beg.
To je bila prva protestna manifestacija v središču Manile po sredinih neredih, ko je policija streljala na sprevod študentov in pri tem ubila enajst oseb, ranila pa najmanj dvesto. Tudi včeraj so se kmalu po incidentih v središču mesta študentje zbrali v povorki in korakali proti veleposlaništvu ZDA, ter vzklikali gesla proti Marcosu in zavezništvu ZDA-Filipini. Tudi tu je brutalno nastopila policija in porazgubila študente (bilo jih je kakih 2 tisoč) in aretirala nekaj desetin manifestantov.
SANTIAGO DE CHILE — Približno tisoč santiaških prebivalcev, ki nimajo hiše, je pred časom zasedla zapuščeno državno zemljišče, da bi si tam za silo zgradilo domove, ali bolje barake. Oblasti pa niso akcije odobravale in so zato odredile izgon.
Tako so policijski agenti v petek o-dredbo tudi uresničili in odgovorili s silo na odpor prebivalcev, ki niso hoteli zapustiti zamljišča. Pri tem je bilo nekaj ranjenih, mnoge pa so Priprli.
Na sliki (Telefoto AP): policija si pri izgonu pomaga tudi s palicami 'n solzivci.
Zaplet na pogajanjih o usodi Hongkonga
PEKING — V kitajski prestolnici se je včeraj končal četrti sestanek drugega kroga pogajanj o prihodnosti Hongkonga, za katerega bo leta 1997 potekla pogodba, s katero ga je takratna kitajska cesarska dinastija Qing dala v najem Britancem. Čeprav je sprva kazalo, da se bosta pekinška in londonska vlada sporazumno odločili za tako prihodnost cvetečega protektorata, ki mu bo še naprej zagotavljala blagostanje pa sedaj kaže, da Kitajci za vsako ceno hočejo ta košček svojega ozemlja nazaj. Britanci bi seveda radi kolonijo še naprej upravljali, vsaj za nadaljnjih petnajst do trideset let.
Tako negotov položaj v Hongkongu že kaže posledice na gospodarskem področju, saj je vrednost tamkajšnjega dolarja močno padla. Pogajalski strani za položaj obtožujeta druga drugo, Britanci Kitajce, da egoistično zastopajo le lastne interese, ne pa tistih, ki bi bili v prid nadaljevanju hongkonškega «cvetenja», medtem ko Kitajci trdijo, da Velika Britanija namerno zanemarja tamkajšnje gospodarstvo. Kljub temu pa nobena od obeh strani noče prevzeti odgovornosti za morebitno prekinitev pogajanj, čeprav je po včerajšnjem vzdušju soditi, da se le-ta utegnejo vleči v nedogled.
Na Balkanu zmanjšati jedrsko orožje
ATENE — Grški premier Andreas Papandreu je pred desetimi dnevi naslovil pismo predsednikom Romunije, Bolgarije in Albanije ter ministrskim predsednikom Jugoslavije in Turčije, da bi se 15. januarja prihodnjega leta srečali izvedenci vseh petih držav, da bi pregledali grški predlog o zmanjšanju jedrskih baz na balkanskem področju.
Medtem ko je predlog za srečanje odločno zavrnil En ver Hoxha, albanski predsednik, ga je pozitivno ocenil turški ministrski predsednik in dodal, da bi ga morali vključiti v sovjetsko -ameriška pogajanja o razorožitvi. Bolgarski predsednik Zhivkov in romunski Ceausescu ter jugoslovanski premier Milka Planinc pa so predlog sprejeli brez pogojev.
Katekizem jabolko spora med špansko vlado in cerkvenimi krogi
MADRID — Izid novega katekizma, verskega učbenika za osnovne in srednje šole, je v Španiji povzročil hudo polemiko med vlado in Cerkvijo. V središču polemike je vprašanje prekinitve nosečnosti, ki jo katekizem hudo obsoja, tudi s citati iz govorov, ki jih je na obisku v Španiji imel papež Janez Pavel II., na nekem mestu pa celo — na videz naključno sicer — primerja pojav splava z vojno in terorizmom.
Zaloniška hiša je katekizem izdala v 200 tisoč primerkih, ne da bi počakala na odobritev ministrstva za šolstvo, ki se z njegovo vsebino ni strinjalo. Zanesljivi viri pa trdijo, da je v imenu škofovske konference učbenik odobril papeški nuncij msgr. Innocenti, ki je tudi odredil njegovo predčasno razdeljevanje, kar je hkrati povzročilo proteste drugih založniških hiš.
SEUL — Južnokorejski minister za informacijo Lee Jin Hie je demantiral vest, ki jo je pred dnevi razširila ameriška revija «Newsweek*, da bo papež preložil svoj obisk v Seul zaradi sestrelitve južnokorejskega letala. Lee Jih Hie je izjavil, da bo papež kot predvidoma obiskal Južno Korejo prihodnje leto.
Po mnenju ameriške revije pa bi se papež ne odpravil na potovanje, da ga ne bi obtožili protisovjetskih stališč.
Najdaljši pohod argentinskih mater
BUENOS AIRES — Buenosaireške zidove so te dni pokrivale številne slike s človeškimi podobami brez obraza; pod slikami pa so bili nalepljeni Napisi «desaparecido». Ponovno skušajo torej sorodniki skrivnostno izginulih oseb prebiti molk oblasti; zahtevajo točne podatke o usodi svojih dragih.
Prav v ta namen so matere «Plaza de Mayo» v četrtek popoldne priredile manifestacijo in ponovno protestirale pred vladno palačo. Protestne akcije, ki je bila najdaljša odkar je v Argentini vojaški režim, se je udeležilo Več tisoč ljudi. Z materami «Majskega trga* so manifestanti prebili noč med četrtkom in petkom in s tem izrazili ne samo solidarnost argentinskim materam, temveč tudi potrdili odpor proti vojaškemu režimu. Odporniški pohod, kot so manifestacijo imenovali, se je nadaljeval še včeraj in se nato zaključil v popoldanskih urah.
Tokrat so se protestne akcije udeležili tudi mnogi vidni_ politični predstavniki in zastopniki organizacij, ki se borijo za jamstvo človekovih pravic. Prvič je k manifestaciji argentinskih mater pristopil Saul Ubaldni, vodja glavnega argentinskega sindikata, s katerim so matere pred kratkim imele °ster spor. Menile so namreč, da ni delavska zveza dovolj ukrepala, da bi zvedela, kam so mnogi argentinski delavci izginili.
V
Se o sestreljenem
južnokorejskem
jumbu
PARIZ — Kljub bojkotu sovjetskih Prog zaradi sestrelitve južnokorejskega jumba, je včeraj iz Pariza po voznem redu v Moskvo odletelo letalo družbe «Air France* z 21 potniki, hkrati pa je prvič po razglasitvi bojkota, 13. septembu, na pariškem letališču pristalo letalo sovjetske družbe «Airflot*. Posadko francoskega le tala so v tem primeru sestavljali prostovoljni člani.
Japonski iskalci so medtem našli ostanke enajstih trupel potnikov sestreljenega jumba in stotine večjih ali manjših kosov letala. V Tokiu pa niso hoteli povedati, če se med naj denimi ostanki nahaja tudi tolikanj iskana črna skrinjica.
Senat ZDA za znižanje prispevka v blagajno OZN
VVASHINGTON — S 66 glasovi od skupnih 89 je ameriški senat odobril odlok, na temelju katerega bi v prihodnjih štirih letih za skoraj pol milijarde dolarjev znižali prispevek, ki ga ZDA odvajajo v proračun Organizacije združenih narodov. Preden pa bo mogel stopiti v veljavo, ga bodo morali odobriti še v poslanski zbornici in končno ga bo moral še s podpisom potrditi predsednik Reagan.
Predlog prihaja iz republikanskih vrst in namerava znižati ameriški prispevek za svetovno organizacijo za 21 odstotkov. ZDA, ki so v absolutnem razmerju največji podpornik OZN, krijejo 25 odstotkov njenega proračuna.
Kaj pravzaprav lahko zahtevate od banke?
Našim kmetovalcem!
Prav gotovo že veste, kako banke podeljujejo kredite in posojila kmetovalcem in kmečkim zadrugam. Kmetovalci potrebujete oporo bank, kajti kmetijstvo je podvrženo nepredvidenim zunanjim dejavnikom bolj kakor druge gospodarske dejavnosti; zato se tudi zavedate velikega pomena bančnih kreditov, ki utegnejo biti tudi bitno važni za vaše današnje in jutrišnje uspehe. Verjetno pa še ne veste, da poleg običajnih posojil in kreditov, vam modeme banke nudijo še celo vrsto uslug: modeme banke so Ljudske banke, članice Konzorcija Ljudskih bank Furlanije-Julijske Krajine.
Vsaka izmed naših Ljudskih bank vam lahko pomaga pri odkrivanju in proučevanju tako dobrih kotslabih strani vaše kmetije ali pa vaše kmečke zadruge in pri izbiri najprimernejših finančnih posegov za izboljšanje in uspeh vašega gospodarstva; prav tako vam bo banka pomagala pri izbiri najboljše naložbe ža vaše prihranke.
Banka lahko organizira tudi posebne tečaje za usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje uslužbencev večjih kmetijskih podjetij in zadrug v naši deželi, predvsem v zvezi z njihovim upravnim in finančnim poslovajem; predvsem pa vam lahko pomaga po vijugastih birokratskih stezah do finančih sredstev po nižji obrestni meri in do navadnih posojil, ki so po državnih in deželnih zakonih določena za kmetijstvo; naše banke zelo dobro obvladajo te zakone, po katerih se podeljujejo kmetovalcem posojila za najem, posojila za dotacije, za izboljšave, za pomoč v primerih naravnih katastrof, kakor tudi posojila kmetijskim zadrugam za predujme njihovim članom. Naši uslužbenci se uspešno zavzemajo, da vam-vse te olajšave zagotovijo, saj živijo z vami v tej deželi in so z vami zainteresirani za njen gospodarski in posebno kmetijski razvoj.
Zato se lahko s polnim zaupanjem obrnete do kateregakoli od 70 bančnih okenc Ljudskih bank, članic Konzorcija v deželi Furlaniji-Julijski Krajini, teh bank je devet: Banca Popolare v Čedadu, v Codroipu, v Huminu, v Latisani, v Pordenonu, v Tarčentu, v Vidmu, Banca Cooperativa Operaia v Pordenonu in Kmečka banka v Gorici.
Sedaj veijetno veste, kaj lahko zahtevate od Ljudskih bank.
33 Banche Popolari 3 del Friuli venezia Giulia
Ljudske banke Furlanije-Julijske Krajine vam ne nudijo samo denarja!
Novoizvoljeni župan in odborniki prisegli pred tržaškim prefektom
ČILU NUJNA ENOTNOST
Novi tržaški župan Richetti in novoizvoljeni občinski odborniki so včeraj prisegli pred prefektom Marro-sujem, ki je tako tudi formalno namestil nova vodstvena telesa tržaške občine. Takoj zatem se je sestal občinski odbor, ki si je razdelil posamezne funkcije ter si v grobih obrisih začrtal program dela za bližnjo bodočnost. Občinski svet se bo sedaj sestal v torek in v petek. Na prvi seji bo razpravljal o hudem gospodarskem položaju na Tržaškem v luči načrtovane «preosnove» ladjedelni-škega sektorja, petkovo zasedanje pa bo posvetil programskemu poročilu novega župana in razpravi, ki bo temu sledila.
Za podžupana je bil potrjen republikanec Sergio Pacor, ki je istočasno tudi odbornik za urbanistiko. Ostala odborništva pa so tako porazdeljena:	Vattovani (KD) šolstvo.
Calandruccio (KD) proračun, Favotti (KD) skrbstvo, Orlando (KD) splošne zadeve, Ponis (KD) matični urad, D’Alessandro (KD) ekonomat, Jagodic (PSI) javna dela, Agnelli (PSI) kutura, Seghene (PSI) osebje, Anghe-lone (PSI) decentralizacija, Rossi (PRI) zdravstvo, Trauner (PLI) promet, Lokar (SSk) davki in De Gioia (PSDI) šport.
Demokristjani imajo torej poleg župana šest odbomištev, laiko-socia-listom in Slovenski skupnosti pa je šlo devet odbomiških mest. V prej-
šnjem občinskem odboru je bilo sedem odbornikov melonarjev, ki so imeli tudi župana, laičnih odbornikov pa je bilo osem.
Poleg seveda izvolitve novega župana in novega odbora, v katerem po petih letih ni več predstavnikov LpT, je bil glavni dogodek na petkovi seji občinske skupščine odstop iz liste bivših odbornikov Bassanija in Pie Frausin, ki je ena od ustanoviteljev melonarskega gibanja. V skupni izjavi je Frausinova povedala, da se je LpT v celoti izneverila idealom in ciljem, za uveljavitev katerih je nastala ter napovedala, da bo skupno z Bassanijem pozorno sledila delu nove uprave. Oba listarska «od-padnika» sta bila od vedno zelo blizu stališčem bivše poslanke Gruber-Bencove in sta se v preteklosti že nekajkrat javno distancirala od nekaterih pomembnih odločitev vodstva in svetovalske skupine LpT. Njun odstop iz gibanja je večina svetovalcev LpT hrupno «pozdravila» s kričanjem, s katerim se je «proslavil» zlasti svetovalec Camber. Kričanju se je pridružil tudi del publike, seveda tiste običajne, ki sledi sejam občinskega sveta in burno navija za Gambassi-nija in njegove kolege. Tokrat pa je ta «protest» presegel vse meje dostojnosti, da so morali celo poseči mestni redarji ter pomiriti najbolj /hrupne.
V zvezi s sestavo novih koalicij na
občini in na pokrajini pa je pokrajinski svet Slovenske skupnosti izdal naslednje tiskovno poročilo:
«SSk se je udeležila pogajanj za sestavo novih odborov in izkoristila priložnost, da je znatno izboljšala in dopolnila upravno-politični program, ki so ga predlagale druge stranke snujoče se koalicije.- Njene zahteve po popravkih in dopolnilih so zadevale predvsem manjšinsko problematiko ter področje vsestranskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v duhu osimskih sporazumov.
Pokrajinski svet SSk je z večino ratificiral sporazum, po katerem bo stranka sodelovala v novih koalicijah z odbornikom Lokarjem na občini in Harejem na pokrajini.
Pokrajinski svet SSk je tudi preučil gospodarske razmere zlasti v luči zaskrbljujočih napovedi, po katerih namerava vodstvo državnih finančnih družb v sklopu IRI občutno okrniti pomorsko gospodarstvo ter jeklarsko industrijo. Uresničitev takšnih načrtov bi še bolj poglobila že itak resno krizo tržaškega gospodarstva. Pri tem bi bil še posebno prizadet Trst z jeklarskim obratom Temi v Skednju, ladjedelništvom in tovarno Velikih motorjev. Novi odpusti bi tako še povečali brezposelnost, katere obseg je že sedaj zelo zaskrbljiv.
Svet je tudi obravnaval položaj zdravstva in še posebej krajevne zdravstvene enote na Tržaškem.»
Čile 10 let pozneje: pod tem geslom je bilo predsinočnjim v študentskem domu univerzitetne ustanove javno zborovanje v podporo čilskemu ljud stvu. Priredil ga je latinskoameriški odbor OSLAI, ki je v bistvu tržaška sekcija organizacije južnoameriških študentov v Italiji.
Glavno besedo je imel član izvršnega odbora organizacije «Chile de-mocratico» Homero Julio, sicer ugleden pravnik, socialistični voditelj, ožji AUendejev sodelavec in veleposlanik v Romuniji do Pinochetovega fašističnega udara. Ob njem so za govorniško mizo sedeli Čilenec Roberto Cardenas, ki je vodil razpravo, predstavnik KPI Rigo, zastopnika e-notne sindikalne zveze CG1L, CISL, UIL Fonda in Tersar pa še Codega v imenu ACLI. Najavljenega predstavnika PSI ni bilo. Solidarnostni večer so poleg sindikalne zveze, komunistov, socialistov in ACLI podprli SKGZ, ZŽI-UDI, ARCI, DP, Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini ter VZPI -ANPI. Prisoten je bil član pokrajinskega odbora VZPI Vladimir Kenda.
Maloštevilnemu poslušalstvu (za kar je kriva tudi pomanjkljiva množično-obveščevalna služba) je čilski voditelj dejal, da bo spregovoril razumu in ne čustvom, saj bo Pinochetovo diktaturo, ki sloni na znanstveni, kom-pjuterski podlagi in je kot taka ena najbolj brutalnih v svetu, mogoče zrušiti samo z razumno in enotno akcijo. In Julio išče tako pri nas in v Italiji kot drugod v Evropi najširšo politično in gmotno podporo. Potrebna nam je zaslomba tretje mednarodne sile, je naglasil s pripombo, da
je Čile med ustanovitelji fronte neuvrščenih. Zunanja pomoč pa mora računati z enotnostjo Čilencev, ki je še ni: demokristjani nasprotujejo vstopu komunistov v bodočo demokratično vlado, kakršne pa si brez komunistov v resnici ni mogoče zamisliti.
Vojaškemu puču je botroval gospodarski polom, toda slednjega so povzročili vvashingtonski politiki, ki so se zbali demokratičnosti resnično pluralistične vlade v Santiagu, ki bi pometla s privilegiji in špekulacijami. ZDA so pa s tem privedle Čile do zadolženosti s tujino, ki znaša 25.000 milijard dolarjev! Pinochetu so meseci šteti, do leta 1989, ko naj bi bile volitve, ne bo mogel vztrajati. Na vprašanje neke študentke, zakaj je bilo potrebnih 10 let, da se ljudstvo prebudi, je Julio vprašal, čemu_ je toliko časa trajal v Italiji fašistični režim. (dg)
•	Združenje radikalcev za alternativo — ARPA bo pozval novega tržaškega župana Richettija, naj podpise apel 3.066 italijanskih županov za odobritev državnega zakona v korist najmanj treh milijonov oseb na svetu, ki jim grozi smrt zaradi lakote. Richettijevi predhodniki — meni AR PA — so se temu vsi izognili.
•	Na sedežu enotne sindikalnezveze kovinarjev FLM pri Domju bo v po-nedeljek, 26. t.m., ob 15.30 sestane!: z delavci propadle miljske ladjedetoi' ce Alto Adriatico, ki še vedno niso dobili nove zaposlitve. Sindikalisti jih bodo seznanili z nekaterimi novostmi, ki jih neposredno zanimajo.
Težave ob začetku eolskega leta
Na osnovnih šolah še premalo učiteljic za prizadete otroke
Letošnje šolsko leto se je začelo s številnimi težavami, od katerih jih še veliko čaka, da jih bodo pristojne šolske oblasti primerno rešile. Tokrat se bomo obregnili ob vprašanje pomožnih učiteljev za prizadete otroke v naših osnovnih šolah in otroških vrtcih.
Italijanski parlament je pred šestimi letii zglasoval zakon o posebni pomoči prizadetim otrokom v šolskem času. Zakon, ki nosi št. 517, predvideva, da skrbi za vsake štiri prizadete otroke po ena pomožna učna moč. Lani je na slovenskih osnovnih šolah poučevalo prizadete otroke šest pomožnih učiteljic, letos so bile doslej imenovane na to mesto le štiri, kar pa je absolutno premalo.
Slovenske osnovne šole obiskuje letos skupno 15 prizadetih otrok. Pred začetkom šolskega leta je posebna komisija pri šolskem skrbništvu, ki prerešetava vprašanje glede pouka prizadetih otrok, «svetovala» skrbniku, da bi za pouk naših prizadetih otrok zadostovale tri pomožne učiteljice. Taka rešitev je bila v nasprotju z zakonskimi določili, zato je slovenskemu osebju, zaposlenemu na skrbništvu, lahko uspelo doslej izbojevati še četrto pomožno učno moč. Tudi to pa ni dovolj.
Štiri pomožne učiteljice ne zadostujejo za uspešno delo s prizadetimi o-iroki, in to predvsem zaradi oddaljenosti posameznih šol, na katerih bodo poučevale. Prevoz z ene šole na drugo bi bistveno okrnil, ohromil njihovo delo z otroki.
Štiri pomožne učiteljice so bile razporejene za delo po posameznih didaktičnih ravnateljstvih. Tako je bilo doslej rešeno vprašanje pomožnih učnih moči za opensko, nabrežinsko, dolinsko in svetojakobsko didaktično ravnateljstvo. Svetoivansko ravnateljstvo je še vedno brez pomožne učiteljice, ki bi morala skrbeti za prizadeta otroka na katinarski in rojan-ski šoli. Poleg nje manjka še pomožna učiteljica, ki bi skrbela za posebno težke primere.
Tudi v vrtcih je vprašanje pomožnih učnih moči še odprto: potrebovali bi nujno eno učiteljico za dva prizadeta otroka v vrtcih dolinskega didaktičnega ravnateljstva.
Kdaj bodo ta za prizadete otroke in njihove starše res žgoča vprašanja rešena? Šolsko skrbništvo je obvestilo o težavah ministrstvo za šolstvo in sedaj čaka odgovor iz Rima.
Dora Gobec na seminarju za šolnike o vzgoji k individualnosti in estetiki
S predavanjem o «Pomenu estetske vzgoje za razvoj otroka* se je včeraj v Gregorčičevi dvorani zaključil 19. seminar za šolnike vseh stopenj, ki poučujejo na slovenskih šolah tržaške pokrajine. Slavistom, humanistom in profesorjem tujih jezikov je predavala sodelavka Pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani, Dora Gobec, ki je že z uvodnimi vprašanji povabila poslušalce k razmisleku o tem, kaj je umetnost in kaj so estetske vrednote.
Poudarila je, da je v vsaki, še tako neznatni stvari ali čustvu možno določiti stopnjo lepote. Vzgojitelj pa ima pri vseh predmetih možnost, da pri otroku goji estetski čut ter ga opozarja na pomen estetskega odnosa med stvarnostjo in človekom.
Poudarila je, da se estetsko doživljanje ne sme omejiti na umetnost in da mora slednje zaobjeti človeka v celoti, se pravi tako njegovo čustvo, kot razum. Točne opredelitve pojma umetnosti sicer ne navaja noben leksikon, Gobčeva pa je opozorila, da sama polaga važnost na dve ključni razliki med znanostjo in umetnostjo. V prvi vrsti ne more nihče oporekati resnici, da lepota v umetnosti ne zastari, medtem ko pomembne znanstve-
ne teorije čas nadomesti z novimi. Poleg tega je umetnina neponovljiva in individualna, znanstvene dogme pa lahko vsak znanstvenik ponovno potrdi in preveri s pomočjo eksperimentiranja.
Značilnost umetnosti je tudi, da pogostokrat prehiteva svoj čas in črpa iz kulture nasledstva.
Predavateljica je spregovorila tudi o šoli in šolski vzgoji. Poudarila je, da v naših šolah vse premalo gradimo na izkustvu in preveč na teoriji. Tako je tudi pri vedenjski in moralni vzgoji, kjer prevladujejo prepovedi in nasveti brez povezave z realnostjo. Pomembna točka pri vzgajanju estet sko občutljivega človeka je tudi in dividualnost. Otroka večkrat učimo le na to, da se prilagaja, ne pohvali mo ga pa, ko izraža in spoznava svo jo individualnost. Vzroke za to je tre ba iskati v naši kulturi, ki težko prenaša individualnost in razlike ter postavlja človeka pred točno določena pravila. Gobčeva je v okviru predavanja naštela nekatere značilnosti pravilne estetske vzgoje, ki mora o-troka navajati k sprejemanju, doživljanju, razumevanju in vrednotenju umetnostnega izražanja ter lepote in ga navajati k estetski sensibilizaciji
ter k umetniškemu izražanju. Pri tem je važno, da estetski čut razvijamo v celoti, tudi v okviru vidnih, tipnih, m drugih zaznav. Naša civilizacija je namreč, na žalost, popolnoma uničila čut in užitek ob dotiku ali npr. občutljivost za različne vonje.
Predavanje prof. Dore Gobec je bilo že od začetka usmerjeno k stiku in razgovor s poslušalci, prijeten zaključek pa so bile nekatere praktične izrazne vaje, ki so pozneje sprožile diskusijo o sproščenosti, o medčloveških odnosih, o umetniški osebnosti ter o ženski enakopravnosti tudi na področju umetnosti.
Danes Čajkovski v «Verdiju»
Lirska sezona v tržaškem občinskem gledališču Verdi se bo pričela čez manj kot mesec dni, uvodni koncert v letošnji program pa bo v Verdiju na sporedu že danes. Koncert, ki ga bo vodil priznani dirigent Oleg Caeta-ni, je posvečen ruskemu skladatelju Čajkovskemu, saj bodo poslušalci lahko prisluhnili njegovi uverturi k R°' meu in Juliji ter Peti sinfoniji.
lizacijo opravil v Ljubljanskih mlekarnah ter nato prakticiral v raznih mlekarnah v deželi in njegov pomočnik; pri vsem tem delu jima pomaga še pomočnica.
V tej začetni fazi se vse delo o-pravlja pod nadzorstvom dr. Čotar-ja, strokovnjaka deželne ustanove za razovj kmetijstva; njegova tehnična in tudi moralna podpora sta v sedanjem začetnem obdobju delovanja velike važnosti za bodočnost strukture, ki daje novega upanja za razvoj krajevne živinoreje. Le ta namreč preživlja hudo krizo; podatki, ki jih na vaja trgovinska zbornica so dovolj zgovorni: število glav goveje živine v pokrajini je v lanskem letu v primerjavi z letom 1981 močno padlo; lansko leto jih je bilo 1.147, leto prej pa 2.022.
Kljub temu, da že deluje, zadružna mlekarna še nima dovoljenja za prodajo svojih izdelkov; sicer pa računa, da bo prodajni center, ki je v istih prostorih mlekarne, lahko od prla nekje proti polovici meseca oktobra. Predsednik Križmančič nam s tem v zvezi poudarja, da se upravni odbor mlekarne zavzema za to, da bi v njem poleg ostalih mlečnih izdelkov (v tem pogledu so bili že vzpostavljeni stiki z drugimi zadrugami) in seveda pristnega kraškega sira «Tabor», v njem prodajale tipične in karakteristične sorte sira. Ne gre pa delati računov brez krčmarja, to je odjemalcev, želje katerih
bo uprava mlekarne seveda upoštevala.
Pri vsem pa je treba dodati še to, kar predsednik Križmančič tudi v i-menu upravnega odbora odločno zagovarja: zadružna mlekarna si bo vselej prizadevala za kvaliteto proizvoda, ki je bistvenega pomena za plasiranje svojih izdelkov na tržišče. V tej začetni fazi delovanja obstajajo še nekateri manjši problemi, ki pa jih bosta dobra volja in vztraj nost vseh tistih, ki so že pred trinajstimi leti zastavili vse svoje sile za uresničitev te pobude in ostalih, ki so k njej pozneje pristopili, gotovo odpravili.
Križev in težav, ki so jih v te*1 dolgih letih morali premostiti za odpravo raznih birokratskih ovir, se v sedanjih trenutkih, ko je zadružna mlekarna začela obratovati, se komaj še spominjajo; tega velikega zadoščenja ne more nihče prikriti, najmanj še sam predsednik, ki si v sedanjem trenutku skupno z ostalimi upravitelji in osebjem te nove strukture zastavlja nove cilje, prvi med katerimi je gotovo ta, da bi mlekarna bila kos ciljem, zaradi katerih je bila ustanovljena ter da bi istočasno nudila kvalitetni proizvod odjemalcem. (a.s.)
obratuje
Zadružna kraška mlekarna na Colu končno že
Direktor deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERSA — dr. Gior-gio Gionchetti je včeraj obiskal zadružno kraško mlekarno na Colu; spremljal ga je dr. Fantina, ki je pri pokrajinskem nadzarništvu za kmetijstvo zadolžen za probleme živinoreje. Gosta sta sprejela predsednik mlekarne Alojz Križmančič, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, na srečanju pa so bili prisotni še prejšnji in tudi prvi predsednik mlekarne Alfonz Guštin, strokovnjak pri KZ Marjan Gregorič ter še nekateri odborniki nove zadružne ustanove, ki je po skoraj trinajstih letih od u-stanovitve končno začela delovati.
Zadružna kraška mlekarna namreč že deluje. Kot nam v prijaznem pogovoru med enim in drugim opravilom pravi predsednik Križmančič, sicer živinorejec iz Bazovice, se v sedanji fazi v mlekarni dnevno predela od dvaindvajset do triindvajset stotov mleka; v mlekarno ga pripelje avto-cistorna, ki v jutranjih urah prebrede ves Kras, od Cerovelj do Gročane, in zbere mleko približno osemdeset članov, s katerimi trenutno razpolaga zadružna mlekarna.
To količino mleka prevzame nato «v roke» mladi, a že izkušeni sirar, ki se je v tem poklicu izšolal v kraju S. Vito al Tagliamento ter specia-
Trst so obiskali predstavniki jugoslovanskih RTV ustanov
Včeraj je bila na obisku v Trstu delegacija vodilnih predstavnikov radiotelevizijskih hiš jugoslovanskih republik. Delegacijo je vodil Zija Diz-darevič, direktor radia Sarajevo, sestavljali pa so jo še vodilni predstavniki radiotelevizijskih hiš iz Beograda, Ljubljane, Novega sada, Zagreba, Prištine, Skoplja in JRT.
Delegacija je v jutranjih urah obiskala sedež SKGZ, kjer jo je predsednik Race seznanil s položajem in aktualnimi vprašanji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na srečanju je prišel predvsem do izraza velik pomen sredstev javnega obveščanja pri razvijanju prijateljskih odnosov med sosednjima Italijo in Jugoslavijo, v okviru katerih ima skladni in enakopravni razvoj narodnih manjšin prvenstveno vlogo.
Pozneje je delegacijo sprejel na sedežu deželnega sveta predsednik sveta FJK Turello. Srečanje je potekalo v posebno prijatelskem ozrač-
ju, nedvomno tudi pod vtisom sočasnega obiska predsednika italijanske republike Pertinija v Jugoslaviji.
Tako Turello kot šef jugoslovanske delegacije Dizdarevič sta poudarila izredno vlogo sredstev množičnega obveščanja na stičišču dveh prijateljskih držav, ki v različnih pogojih in v okviru različnih družbenih sistemov vztrajno gojita prizadevanja, da bi bila meja med državama čedalje bolj odprta kot vir in predpogoj za medsebojno sodelovanje in spoznavanje. Dizdarevič je v tem o-kviru še posebno poudaril vlogo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, predsednik sveta Turello pa je v tej zvezi dejal, da so v teku prizadevanja dežele, da bi se pospešil postopek za odobritev globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Jugoslovansko delegacijo sta nato na sedežu tržaške RAI sprejela direktor Licio Zellini in ravnatelj slo-
Končal se je 12. kongres javnoprevoznih podjetij
S splošno diskusijo, ki je nadomestila odpovedano okroglo mizo, na kateri bi morali sodelovati zakladni minister ter drugi vidni predstavniki (kot se je že pred dnevi šušljalo, so bili žal odsotni), se je včeraj končal uradni del vsedržavnega kongresa javnoprevoznih podjetij. Veliko pozornosti sta med številnimi udeleženci vzbudili včeraj poročili predsednika italijanske konfederacije za javne službe pri krajevnih ustanovah (CIS PEL) Armanda Sartija in odbornika za prevoze pri deželi Lombardija Se-menze. Danes je še na programu srečanje o problemih podjetij, ki izdelujejo avtobuse, na Trgu Unita pa bodo na ogled trije modeli najsodobnejših avtobusov.
V Miljah odobrili obračun za 1982
Miljski občinski svet je odobril o-bračun za leto 1982. Zanj so glasovali predstavniki Liste Frausin (KPI), proti pa svetovalci KD, LpM in PSI. Kot je z zadovoljstvom poudaril odbornik za finance Jurij Vodopivec, izkazuje obračun kljub zajetnim stroškovnim omejitvam v smislu državnega finančnega zakona komaj poldrugi milijon lir primanjkljaja, kar Pomeni, da je v bistvu uravnovešen. Pri tem je krajevnim upraviteljem uspelo ohraniti javne usluge na dosedanji količinski in kakovostni ravni.
Župan Bordon je na seji občinskega sveta javil, da je pokrajinski nadzorni odbor že odobril tudi proračun miljske uprave za leto 1983, medtem ko občinsko pristojno osebje že pripravlja osnutek bilance za leto 1984.
ZADNJA VEST
SMRTNA NESREČA NA TRBIŠKI CESTI
Trbiška cesta je sinoči ponovno zahtevala krvni davek. V silovitem trčenju na ovinku «Belvedere» pri Pa dričah je izgubil življenje 55-letni Bru no Danielut, doma od Banov. Okrog 21.30 je vozil iz Trsta proti domu, ko je na omenjenem ovinku prišlo do trčenja med njegovim ford fiesta in tovornjakom, ki je vozil z Opčin proti industrijski coni. V trenutku, ko zar ključujemo redakcijo, so vzroki nesreče še nepojasnjeni. Fiesta se je vsekakor dobesedno zaril pod tovornjak, tako da je bil potreben poseg gasilcev, da so reševalci lahko potegnili Danieluta iz skrotovičene pločevine.
venskih programov Filibert Benede-tič. Govor je bil o medsebojnem sodelovanju, ki je po nekaterih zvezah že utečeno, a nudi v bodoče še veliko neizkoriščenih možnosti. V tem okviru je Zellini povabil jugoslovanske radiotelevizijske hiše k udeležbi na največji radiotelevizijski manife staciji Premio Italia, ki se bo naslednje leto odvijala v Trstu.
O položaju v tovarni Bloch
Delavci tržaške tovarne «Calza Bloch», ki so v dopolnilni blagajni, so se včeraj sestali z enotnim tajništvom CGIL - CISL - UIL sindikalne zveze delavcev tekstilnega sektorja.
Delavci in delavke tržaške tovarne nogavic ne prejemajo denarja že od maja, posebna komisija ministrskega sveta pa razpravlja o možnostih za podaljšanje dopolnilne blagajne.
Delavski predstavniki so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi dolgega birokratskega postopka in zapletlja-jev, ki onemogočajo rešitev krize v tržaški tovarni «Calza Bloch», tajništvo sindikata pa je ob zaključku zborovanja sklenilo, da bo nemudoma postopalo pri pristojnih oblasteh.
Tako se bo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL-CCdL/UIL zavzelo za čimprejšnjo rešitev zaposlitvene krize v tržaški tovarni nogavic, ki postaja skupaj s krizo na področju železarstva in ladjedelništva eden najbolj perečih odprtih problemov v naši pokrajini.
Sindikalni predstavniki bodo zato zahtevali takojšnji sestanek s tržaško Zvezo industrijcev ter z deželnim odbornikom za industrijo in razpravlja-'o o možnosti preusmeritve tržaške ovame nogavic v barvamo.
9 Včeraj se je pričel v vrtu Al Tirolese v Ul. Costalunga 37 štiridnevni «praznik Magdalene*.
• Nocoj ob 20.30 bo v evangeljsko -luteranski cerkvi na Trgu Panfili predzadnji koncert v sklopu «glasbe-nega septembra*. Nastopil bo komorni orkester I filarmonici veneziani (violina, violončelo in kontrabas), ki bo izvajal Mozartove in Haydnove skladbe.
V primerjavi z lanskim septembrom
Življenjski stroški: plus 13,5
Statistični urad tržaške občine je v teh dneh objavil podatke o zvišanju življenjskih stroškov v primerjavi s prejšnjim letom. Kot običajno so statistična poprečja izračunali na osnovi mesečnih stroškov delavskih in uradniških družin. V primerjavi s septembrom lani smo torej letos za prehrano potrošili 8,8 odst. več, za obleko 10,9 odst. več, za energijo 14,5 odst. več, za stanovanje pa kar 21 odst. več. Za razne stroške so družine izdale poprečno 16,2 odst. več. V primerjavi z lanskim septembrom so se življenjski stroški dvignili za 13,5 odstotka.
Statistični urad je posredoval tudi podatke o zvišanju življenjskih stroškov v Milanu, Bologni in Turinu, kjer se je «življenje» podražilo: za 14,3 odst. v Milanu, za 13,9 v Bologni in za 13 odstotkov v Turinu. Primerjava odstotkov samih je vsekakor tvegana, saj se pri tem ne upošteva vseh specifičnih situacij.
Brahms v «dobrih rokah»
«Trio Lorenz», umetniški komorni ansambel iz Ljubljane, je v četrtek, 22. septembra, nastopil v luteranski cerkvi v Trstu. Ta glasbena skupina je požela svoj prvi veliki uspeh že pred petindvajsetimi leti, ko so na svojem koncertu v Ljubljani izvedli celoten program brez partitur. Nekaj let kasneje pa so že splošno zasloveli. Sedaj skoraj ni evropske države, kjer ne bi slavni bratje Lorenz že koncertirali. Gostovali so tudi v ZDA, Južni Ameriki, Afriki. .. Njihov opus je zelo obširen, saj izvajajo dela skladateljev vseh dob. Nekateri sodobni glasbeni ustvarjalci pišejo skladbe prav zanje. Ta bogat glasbeni večer je bil v celoti posvečen enemu največjih skladateljev romantične dobe — Johannesu Brahmsu (Hamburg 7. 5. 1833 - Dunaj, 3. 3. 1897), ki je letos večkrat na glasbenih sporedih, saj poteka stopetdesetletnica njegovega rojstva. Ubrani zvoki violine, klavirja in violončela so v tej cerkvi, ki ima zelo dobro akustiko (čeprav so v načrtu še določene izboljšave), veličastno zadoneli in mogočna glasba je v neogotski, kvišku kipeči arhitekturi, prišla do svoje popolne vrednosti.
Uspešen je bil tudi nastop mezzosopranistke Eve Novšak, ki je zapela nekaj Brahmsovih skladb iz cikla «Zigeunerlieden> (op. 103), ob klavirski spremljavi Primoža Lorenza. Pevka je že večkrat nastopala v Italiji, pa tudi v ZDA in drugod. Prejela je veliko pomembnih pevskih nagrad. V akademiji za glasbo v Ljubljani poučuje solopetje, sodeluje pa tudi pri raznih komornih ansamblih kot npr. «Slavko Osterc» in seveda tudi tTrio Lorenz». Z izredno kvaliteto svojega glasu (lepo barvo, močjo in tehnično dovršenostjo) je Eva Novšak napravila globok vtis na vse prisotne.
Udeležencev je bilo na tem koncertu precej, čeprav moram na žalost reči, da je na nastopu kateregakoli tujega izvajalca poslušalcev precej več. Pa tudi Slovencev ni bilo prav veliko. Vseeno pa se je prostorna luteranska cerkev precej napolnila, saj je «Trio Lorenzs> kot skupina znan že v svetovnem merilu. Zaradi odlične izvedbe vseh štirih umetnikov ploskanja kar ni hotelo biti konec. Publika je pričakovala, da bo «Trio» ob koncu napovedanega programa odigral še kako dodatno skladbo, kar je pri teh koncertih običaj.
Čeprav tega ni bilo, so vsi prisotni odnesli s koncerta lep vtis in so, ko so odhajali domov, mrmrali med seboj pohvale nad izvedbo naših talentiranih izvajalcev.
HJ
NA PROSEKU - KONTOVELU
Tudi ženski zbor pričel z vajami
Tudi ženski pevski zbor Prosek -Kontovel je začel z vajami v novi sezoni. Pevke so se zbrale prejšnjo sredo v šoščevi hiši na Proseku ter se z dirigentom Jankom Banom, ki vodi zbor vse od ustanovitve, domenile o načrtih skupine v sezoni 83-84, ki se že sedaj obeta pestra in zanimiva.
Zbor bo nastopil v isti sestavi kot lani, kar je že samo na sebi spodbudno dejstvo, ki mu bo nedvomno zajamčilo notranjo vbtje in tudi določeno kvalitetno rast. Razveseljivo pa bi bilo (in to je tudi želja pevk in dirigenta), da bi se zbor letos okrepil z novimi, predvsem mladimi silami, ki kot so nam povedali jih na Proseku in na Kontovelu res ne primanjkuje. Janku Banu bo tudi letos pri vodenju zbora, podobno kot lani, priskočila na pomoč pevka Alenka Starc, med svoje programe pa je zbor uvrstil tudi sodelovanje z domačim moškim pevskim zborom »Vasilij Mirk*, ki podobno kot ženski zbor deluje pod okriljem KD Prosek Kontovel.
Danes stopata na skupno življenjsko pot
MARINKA TERČON in
DAVID BREZIGAR Svoji odbornici in njenemu izvoljencu želi devinsko - nabrežin-ska sekcija Slovenske skupnosti obilo sreče in zadovoljstva.
M
V Kromberku se danes vzameta
MARINKA in DAVID Svojima zvestima članoma in prijateljema želi SDK I. Gruden in ŠD Sokol vso srečo na novi življenjski poti.
Včeraj zjutraj opazili plavajoče truplo
MOŠKI UTONIL PRI BARKOVUAH
Alfredo Nemiz
Med jutranjim rekreacijskim tekom — footingom — ob barkovljan-ski obali je včeraj zjutraj ob 6.40 45-letni Mario Repich iz Ul. Canova 11 zapazil v morju pred barkovljan skim barvnim vodometom plavajoče truplo. Takoj je poklical na kraj re-šilec Rdečega križa in tržaške gasilce. ki so truplo moškega potegnili na suho. Za utopljenca ni bilo več pomoči.
Ker moški ni imel pri sebi nobenih dokumentov, je začela tržaška kvestura s preiskavo o ljudeh, ki so zad-
nje čase izginili z doma. Akcija je v dobri uri obrodila zaželene sadove; s policijskim avtomobilom so pripeljali v Barkovlje 42-letnega Sergia Nemiza iz Ul. Giotti 8, ki je prav tisto jutro javil kvesturi, da je njegov oče 82-letni Alfredo Nemiz, ki je že dalj časa bolehal, izginil z doma. Nemiz je v utopljencu prepoznal svojega očeta. Preiskovalcem je še povedal, da se je njegov oče prejšnjo noč odpravil spat malo po polnoči, ob šestih pa ga že ni bilo več doma.
Umrla dan po prostovoljnem odhodu iz bolnišnice
Dan po prostovoljnem odhodu iz bolnišnice je 81-letna Olimpia Mi-llo umrla v svojem stanovanju v Ul. Della Tesa 8. Pokojnica se je bila 1. september letos poškodovala v prometni nesreči, ko jo je podrlo vozilo. Po treh tednih zdravljenja v glavni bolnišnici je zahtevala od zdravnikov naj jo odpeljejo domov in tudi podpisala dokument o prostovoljnem odhodu iz bolnišnice.
Pri Trevisu umrli mati in hči
Mafalda Lazzara Naiaretti
Olga Lazzara
Tržaško pogrebno podjetje ni prejelo včeraj s strani domačih nobenega naročila v zvezi s prevozom in pokopom trupel 66-letne Mafalde Lazzara Naiaretti in njene 43-letne hčere Olge, ki sta predvčerajšnjim tragično umrli v prometni nesreči pri TreVisu. Do smrtnega trčenja med pando, ki jo je upravljala Olga Lazzara, in tovornjakom 35-letnega Luciana Bugna iz Vigonze je prišlo na cesti med Albaredom in Castelfran-com Venetom.
Lazzarova je kot kaže povsem spregledala prometne znake, ki so jo o-pozarjali, da se bliža križišču, v katerem bi morala dati prednost vozilom z desne. K temu je verjetno tudi propomoglo dejstvo, da je bil cestni znak za stop obrnjen stran, črte na cestišču pa zelo slabo vidne.
Tatovi so se lotili tudi garaže
Tatovi se ne lotijo le stanovanj, ampak tudi garaž. V noči med torkom in sredo so se preko priprtega stranskega okenca pritihotapili v garažo v Ul. Bergamino 19, v kateri je nekaj ur prej 22-letni Fabio Sacchetto parkiral svojo giulietto 1,6. V obširnem prostoru so zmikavti premaknili avtomobil za kakih pet metrov, nakar so se lotili predme tov ,v notranjosti avtomobila.
Zamikal jih je avtoradio, poleg tega pa še ojačevalec in predojačevalec; s sabo so bili odnesli tudi dva zvočnika (vse aparature so bile znamke Pioneer in Kenwood). Vrednost okradenih premetov presega dva milijona lir.
Sacchetto je odkril tatvino in rovarjenje po garaži naslednjega dne. Krajo je prijavil policiji, ki je začela s preiskavo. Okradenec je povedal policistom, da ni bil zavarovan proti tatvini.
Ob smrti Alojza Žerjala iskreno sočustvujejo s sinovoma Dariom in Al-dom ter z ostalimi svojci prijatelji skavti in skavtinje.
Sekcija partizanov in aktivistov Opčine izreka globoko sožalje ob težki izgubi Stanka Simoniča materi Antoniji in ostalim sorodnikom.
Se danes in jutri «Z nami v šotoru»
V	prireditvenem šotoru pri boljun-skem občinskem gledališču se te dni nadaljuje praznik «Z nami v šotoru*, katerega prireditelj je športno društvo Breg.
V	okviru praznika sta v četrtek nastopila svetovna prvaka v rock and rollu Mirco in Emanuela Cata-lano, ki sta tržaškemu občinstvu sicer že znana. Nastop se je zaradi tehničnih težav pričel s precejšnjo zamudo, gledalci pa so lahko uživali ob spretnosti obeh plesalcev, ki pa sta na žalost svojo veščino prikazala le v nekaterih krajših točkah. Neko liko manj prepričljiv je bil plesni show v celoti, saj so bile točke programa precej nametane, režija in koreografija pa precej pomanjkljivi. Tudi vsebinsko je program marsiko-
ga razočaral, saj bi ga lahko pri merjali slabi kopiji televizijskih var jetejev. Res odlična plesalca torej, ki sta pri marsikaterem predstavni ku srednje starostne generacije vzbudila nostalgijo po vročih letih rock and rolla, charlestona in boogie -boogieja, program sam po sebi pa nastopu obeh rockerjev ni bil enakovreden.
Prijetna zabava pod boljunskim šotorom, se je nadaljevala tudi včeraj s plesom ob zvokih slovitega Show orkestra New Valzer, danes in jutri pa se bodo obiskovalci šotora lahko zavrteli ob spremljavi ansambla Pomlad. Ples bo danes popestril tekmovanje v valčku, jutri pa bodo številni lastniki srečk lahko izvedeli za izid žrebanja velike loterije.
Prenovljen bar v Boljuncu
V ponedeljek je bilo v baru Marije Žerjal v Boljuncu še posebno slovesno: lokal sta njena hči in zet Paolo povsem obnovila, razširila in moder nizirala, da bo lahko tako še bolj služil svojemu namenu. Vesela in vedno nasmejana Marija je dolgo let
delala v baru, pred kratkim pa ga je prepustila hčeri, ki se je skupaj z možem odločila za prenovitev. Po-nedeljekovega odprtja se je udeležilo veliko prijateljev in znancev, ki so jim čestitali ter zaželeli veliko u-speha.
Gledališča
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 24. t.m., ob 20. uri: P. Tur-rini «Lov na podgane*. Gostovanje PDG v Renčah pri Novi Gorici.
S S G
Piero Chiara:	«Delitev». Jutri, 25.
t.m., ob 19.30 in v ponedeljek, 26. t m, ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije.
Mala dvorana
Danes, 24. sept., ob 10. uri: Alenka Goljevšček »Hiša* — Lutkovno gledališče Ljubljana.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Slovan obvešča, da so pevske vaje za moške ob sredah in za ženske ob torkih, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni novi pevci in pevke!
ŠD Breg prireja v Boljuncu do 25. septembra teden zabavnih prireditev «Z nami v šotoru*. Nastopili bodo priznani mednarodni glasbeni ansambli in umetniki. DANES: od
20.30	do 24. ples z ansamblom Pomlad in tekmovanje v valčku. JUTRI: od
20.30	do 24. ples z ansamblom Pomlad in žrebanje velike loterije.
Ob priliki 15-letnice prireja ŠD Polet jutri, 25. t.m., ob 16. uri ponovitev kotalkarske revije. Po reviji so vabljeni vsi bivši Poletovi kotalkarji in njihovi starši na družabni večer.
V ponedeljek, 26. 9., ob 15.30 se začne kotalkarski . tečaj za začetnike. Vpisovanja na kotalkarišču na Pikel-cu vsak dan od 18. do 20. ure.
MEHANIČNA DELAVNICA		
«ROZZOL» Sergio Fortunah		
Pregledi in popravila vozil Elektronsko uravnovešenje koles Pregled motorjev		
TRST			
Ul. M. D’Angeli 13 Tel. 734233		
Pooblaščena prodaja	RENAULT	
Koncerti
Danes, 24. sept., ob 20.S0 v evangeličanski luteranski cerkvi (Largo Pan-fili) nastop ansambla »I filarmonici veneziani*. Dirigira Fabio Pirana.
VERDI
Koncertna sezona Verdijevega gledališča se bo začela danes ob 18. uri z nastopom domačega orkestra pod vodstvom mladega dirigenta Olega Caetanija. Na sporedu dve med najbolj znanimi skladbami ruskega skladatelja Pjotra Biča Čajkovskega, u-vertura «Romea in Julije* in Peta simfonija. Vstopnice bodo ob tej priliki po znižani ceni, da bi privabil na koncert čim več mladine.
Kino
Ariston i6.30 »Chopin*.
Eden 17.00 «Porky’s 2 il giorno dopo*.
Fenice 17.00 »Flashdance*. M. Nouri.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 »American love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 «Stesso mare stessa spiaggia*. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 «La časa con la scala nel buio*. Za vsakogar.
Grattacielo 17.00 «48 ore*.
Mignon 16.30 «Dolce e selvaggio*.
Aurora 17.00 «Dark Cristall*
Capitol 17.00 «Victor Victoria*.
Radio 15.30 »Desideri... caldi e ba-gnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 16.30 «Sogni mostruo samente proibiti*. P. Villaggio.
Moderno 17.00 — 22.00 «Turbo ti me*.
Lumiere 16.30 «1 vicini di časa*. Za vsakogar.
Izleti
SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 2. oktobra, ob priliki gostovanja folklorne skupine enodnevni avtobusni izlet v Preddvor pri Kranju z obiskom Begunj in Krope. Vpisovanje do 28. t.m. v društvenem baru Slovenska gobarska družina priredi jutri, 25. septembra, gobarski izlet za člane. Zbirališče ob 8. uri pred spomenikom padlim na Opčinah. Obvezna prepustnica ali potni list.
SPDT prireja v nedeljo, 2. oktobra avtobusni izlet v Žabnice ob priliki otvoritve planinskega doma Mangart. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 27. t.m.
razpisuje
ABONMA
SLOVENSKO ^STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU
ZA SEZONO
1983 - 84
Vpisovanje abonentov otr dd=" i lavnikih do 5. oktobra, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri . glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 30. septembra od 9. do 14. ure, tel. 734265.
Nadaljuje se vpisovanje v baletno šolo v Kulturnem domu vsak dan dopoldne.
DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
vabi na odprtje razstave Tapiserije
Cvetke Miloš - Radanovič
Odprtje razstave bo v torek, 27. septembra, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Nastopal bo kant avtor IVO TUL.
f Čestitke
Osebje poklicnega zavoda J. Stefan čestita kolegici MARIJI ter želi obilo sreče novoporočencema ALEKSANDRU in ROSSANI.
Danes praznuje 21. rojstni dan LORENA PRAŠELJ iz Doline. Obilo sreče, zdravja ter da bi se ji izpolnile vse skrite želje ji želijo nono, nona, stric iz Ricmanj ter teta z družino iz Semedele pri Kopru.
Dne 22. t.m. je praznoval rojstni dan naš PEPI GRUDEN iz Šempo-laja. Prijatelji Lojze, Rudko Mesar in Rudi mu želijo še mnogo dobrega zdravja.
Razstave
Danes, 24. sept., ob 18.30 v galeriji «Caffe Carlini* v Miljah - UL Roma 38 otvoritev razstave slikarke Giu-seppine Galbiati. Razstava bo odprta do 18. oktobra. Ob nedeljah je galerija zaprta.
SSL
Včeraj-danes
Danes,. SOBOTA, 24. septembra
NADJA
(lonce vzide ob 6.54 in zatone ob 19.00 — Dolžina dneva 12.06 — Luna vzide ob
8.49	in zatone ob 20.24.
Jutri, NEDELJA, 25. septembra
UROŠ
Vreme včeraj: Temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1025,4 mb rahlo raste, veter 14 kilometrov na uro severo-zahodnik, vlaga 48 odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentina Fuoco, An-drea Stroppiana, Matthew Maricchio, Stella Lo Nigro, Cristina Spizzamiglio, Francesca Bravi, Marco Zanetti.
UMRLI SO: 65-letna Giovanna Coslo-vi por. Di Giusto, 68-letni Stanislao Simonič, 80-letni Salvatore De Gaetani, 36-letni Fulvio Sigon, 70-letna Maria Das-sena vd. Bernardi, 80-letni Francesco Sossi, 80-letni Silvio Mosca Pio. 83-'etna Anna Barovina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Kossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Zgonik, Bo-ljunec in žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Goldoni 8 in Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Zgonik, Boljunec in Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
A
Danes stopata na novo skupno življenjsko pot
E LIANA COLOMBIN in
DAVID OTA Srečno jima želi
moški pevski zbor KD Valentin Vodnik
PREPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM Fiat 693 kiper z delom ali brez. Telefon (003861) 552019 ali (003861) 573001.
OSMICO je odprl Alojz Škrk v Sale-žu štev. 33. Toči belo in čmo vino.
PRODAM Renault 17 TL, letnik '76 v dobrem stanju. Tel. 040/299457.
PAVLIČ KARLO razlaščen vinogradnik prodaja vinske sode, kad, mlin, in stiskalnico. Vse v dobrem stanju. Telefon (040) 228431.
KUPIM manjšo nezazidljivo parcelo v bregu pod Borštom. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul-Montecchi 6, Trst, pod šifro »Breg*.
PRODAM počitniško prikolico »Cara-van Elnagh* v dobrem stanju za 4 osebe: kuhalnik, ogrevanje in platnena veranda. Tel. 220-140 od 13. do 14. ure.
ŽENSKA srednjih let nujno nudi pomoč v gospodinjstvu, tudi kot čistilka. Tel. 811-396 v večernih urah.
PRODAM 700 kg belega grozdja iz vinograda v Grljanu. Tel. 631-962.
NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Telefon 226 240.
UGODNO nrndqm dva lesena soda. Telefon 231864.
OSMICO ima v Borštu Ivanka. Toči belo in čmo vino.
PRODAM zazidljiv teren na Repen* tabru. Telefon 227284.
SOBOSLIKARSKA, zidarska, parke-tarska, inštalaterska dela v novih stavbah in pri popravilu obstoječih, sprejema skupina izvežbanih delavcev. Naročila po tel. 0481 - 882179
PRODAM Alfa sud 1200 - letnik '74 v odličnem stanju. Tel. 812215.
PRODAM Land rover 75 in Escort 76 v dobrem stanju. Tel. 824381.
PRODAM vinske sode v dobrem stanju od 1 do 7 hi. Tel. 299-453.
IŠČEM zaposlitev kot uradnica z znanjem nemškega in srbohrvatskega jezika. Ponudbe oziroma informacije pri upravi PD v Gorici.
PRODAM hišo na Kontovelu št 25, v dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na ŠL 220-601 od 13. do M-
VL-C.
MENJALNICA
vseh tujih valut
darovi in prispevki
Ob 20. obletnici smrti dragega očeta Franca Križmančiča darujeta Mila ir. Marta 20.000 lir za KD I ipa v Bazovici.
Ob krstu Andreja Guština darujejo botri in starši 70.000 !ir za popravilo repentabrske cerkve.
Novoporočenca Dominik Sobani in Nives Guštin darujeta 100.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob priliki poroke svoje hčerke Nives Guštin daruj jo starši 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Pavle Tro bec daruje Marija Trobec (Repen 137)
50.000	lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cv.tja na grob Marice Škabar in Pavle Trobec daruje družina Ravbar (Repen 2) 15.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Dorčeta Mastena darujeta Pavel in Ivanka Mokole 25.000 lir za Center za rakasta obolenja in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Dorčeta Mastena daruje družina Masten 25.000 lir za Center za rakasta obolenja in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Slavka Pirjevca daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za moški zbor V. Mirk.
V	spomin na Uroša Košuto daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Primoža Sedmaka daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za KD I. Cankar.
V	spomin na tov. Marico Škabar daruje Avgust Castellani 10.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
V	spomin na pok. Antona Pauletiča darujejo: Viktorija in Ivko Verša 20.000 lir, družini Blažina in Černjava 20.000 lir, Gabrijela in Josip Ferfoglia 10.000 lir, Angel Škrk 10.000 lir, Karel Furlan
10.000	lir, Marija Milič 20.000 lir. Marjetica in Ljubo Grilanc 20.000 lir, Vlasta in Andrej Nabergoj 10.000 lir ter Dorka in Emil Nabergoj 10.000 lir za kulturni dom Prosek Kontovel.
Dušan Košuta daruje 3C0.000 lir ter podjetje Rešim daruje 500.000 lir za nov sedež TPK Sirena ob morju.
V	počastitev spomina Bruna Stocce daruje Olga Pangerc 10.000 lir za nov sedež TPK Sirena ob morju.
V	spomin na pok. Antona Pauletiča da rujeta Josip Dobrila 20.000 lir in Karel Pirjevec 20.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Antona Pauletiča daruje družina 100.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 100.000 lir za ŠD Primorje, 50 tisoč lir za kulturni dom Prosek Kontovel in 30.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.
V	spomin na Uroša Košuto darujejo Vanka, Savica in Erika Cibic 20.0C0 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu.
V	spomin na prijateljico Ervino Antončič Polieardi daruje Majda Kovač 10 tisoč lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu.
V	spomin na Slavka Pirjevca in na Ido Grilanc darujeta Vanka in Peoi Husu
15.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Slavka Pirjevca daruje Vinko Uršič z družino 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Ob drugi obletnici smrti Danila Simo-nete darujejo žena Milka, sin Boris in hci Nada z družinama 100.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
N.N. daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Gizelo Pertot vd. Gruden darujejo Štefanija in Nada Colja
40.000	lir, Karlo Martinis 20.000 lir ter Marica Martinis 20.000 lir za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Ito Sinigoi darujeta Milan in Rožena 15.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujejo družina Širca (šempolaj) 15.000 lir, Ante in Tatjana 10.000 lir, Peter Cher-mez 10.000 lir ter Josip Pipan z družino
15.000	lir za godbeno društvo Nabrežina.
Edvin Gruden daruje 6.000 lir za godbeno društvo Nabrežina.
Ob 32. obletnici smrti brata Jožeta Rebula in v spomin na pok. bratrance Masten daruje Angelo Rebula 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Prečniku.
V	spomin na Marico Škabar, na Slavka Pirjevca, na Ido Grilanc in na Antona Pauletiča daruje Zofka Kapun 40 tisoč lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Slavka Pirjevca in na Ido Grilanc darujeta Miranda in Renato Bla-žon 20.000 lir za kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	počastitev spomina Ivane Kralj da rujeta Milka in Zofka Kapun 20.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontov 1.
23. 9. 1983
Ameriški dolar................. 1.600.
Kanadski dolar................. 1.295.
Švicarski frank.................. 744.
Danska krona..................... 166.
Norveška krona................. 215.-"
Švedska krona.................... 202.
Holandski florint............... 535."
Francoski frank................ 198,50
Belgijski frank.................. 27."
Funt šterling................. 2.400."
Irski šterling................ 1.885."
Nemška marka.................... 603."
Avstrijski šiling ......	85."
Portugalski eskudo . . . . . IL—
Španska pezeta .................. 10."
Japonski jen...................... 5."
Avstralski dolar.............. 1.300."
Grška drahma..................... 14."
Debeli dinar.................... 12.75
Mali dinar...................... 12,50
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 10 - (K S1-4A6
Kulturno društvo PRIMOREC
vabi danes, 24. septembra, na glasbeni večer s skupino
DIXIELAND
iz IZOLE.
Koncert bo ob 20.30 v ljudskem domu v TREBČAH.
polaganje in popravila parketa
Ekskluzivni zastopnik SYNTEKO (lak za parket) v Trstu
Ul. S. Zenone 6 — Tel. 750-895
GROZDJE ZA VINO
tsUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 'K ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
Ureja Kinoatelje ,
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RAMO
CACCIA AL LADRO
«To catch a thief», 1955. Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo:	Cary
G.ace Kelly. Retequattro, v nedeljo, 25. septembra, ob 21.30.
Skoro ni meseca, ko ne bi na malem ekranu vrteli Hitchcockov film. Mojster thrillerja je zmožen vznemiriti današnjega gledalca, ki vidi vsak dan po televiziji nešteto grozot, tako kot je vznemirjal tistega iz petdesetih let; mnogi režiserji so ga in ga Posnemajo z raznimi «Psyho I.», «Psy-no n.» itd. Hitchcock pa ostane neponovljiv «čarovnik» suspancea; njegov film je fikcija prepojena s triki, ki so zgolj filmski: različne velikosti planov, številni zorni koti, dekompo-z>cija prostora v prostor kadra in izven njega — prav kar se dogaja zunaj površine vidnega je prostor skrite nevarnosti. Za «To catch a thief» Hitchcock angažira priljubljeno dvojico igralcev, to je Cary Grant in Grace Kelly, ki sta že posamezno nastopala v njegovih filmih — Grant v «Notorius» (1946) in «North by North-'vest» (1959), Kelly pa v «Rear win-dow» (1954). Nekdanji tat, osumljen več ropov v velikem hotelu, raziskuje. . .
* * *
BELLISSIMA, 1951
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Anma Magnani, Walter Chiari, Tina Apicella in drugi. RAI 1, v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30.
Po izkušnjah z Renoirom in filmi *Ossessione» (1943) ter «La terra trenda« (1948, povzet po romanu I Mala voglia G. Verge) je L. Visconti leta 1952 zrežiral «Bellissima», scenarij je napisal Zavattini. Kljub nasprotju Pied lastnim stilom in Zavattinijevim uspel ustvariti film ob mejah Peorealizma a vendar dosleden svojemu filmskemu izražanju, o-sredotočen predvsem na lik Magna-Pijeve in na ljudski ambient (zbor P^atron, odnos z možem itd.). Gospodinja Maddalend (A. Magnani) sanja fazkošno bodočnost za lepo hčerko tu zato jo skuša vpeljati v svet filma. Ho se zave grenkob in pokvarjenosti lega umetnega ambienta se upre in Prekliče pogodbo z režiserjem Blaset-tijem.
RAI bo prikazal film «Bellissima»
predvsem zaradi glavne vloge, ki jo igra Anna Magnani. Letos namreč poteka desetletnica njene smrti (26. septembra 1973). Po filmu bo na programu še oddaja v počastitev njene osebe, ki jo organizirajo v znameniti Cinecitta «Teatro di Roma», RAI in predvsem mednarodno združenje «Ana Magnani», katerega član je tudi njen sin Luca Magnani. Vsem priljubljena igralka je gotovo ena največjih in najbolj znanih italijanske kinematografije. Delala je z mnogi mi vrhunskimi režiserji, Zefirellijem v «La lupa« (1965), Rossellinijem v «Roma citta aperta» (1945) in «Amo-re» (1948) — z njim je imela ljubezensko zgodbo. Renoir jo je zbral za glavno igralko v «La carozza d’oro» (1952); z Burtom Lancasterjem je igrala v filmu Daniela Mannija «The rose tatoo» (1955), ki ji je doprinesel zasluženi oskar. Pasolini jo je angažiral v filmu cMamma Roma« (1962). Posebno je uspela v interpretacijah ljudskih žena, kajti poznala je ljudsko kulturo predvsem rimskih predmestij.
Ljubila je svoje rojstno mesto, Rim in bila ponosna nanj. Poseben uspeh je imela pri publiki v 70. letih, ko je igrala za televizijo v štirih filmih Alfreda Gianettija.
* * *
TUTTI GLI UOMINI DEL PRESIDENTE
«AU the presidenfs men«, 1976. Režija: Alan J. Pakula. Igrajo: Robert Redford, Dustin Hoffman, Jason Robards jr. in drugi. RAI 1, v petek, 30. septembra, ob 22.15.
Pakula je gotovo med boljšimi ameriškimi režiserji 70. letih. Filmsko se je izoblikoval v tako imenovani newyorški šoli, ustanovili so jo ci neasti, ki so skušali v okviru televizije in neodvisne kinematografije an tikonformistično prikazati ameriško družbo. Kar karakterizira Pakulov film («Pookie» 1969, «The parallax view>' 1974), je globoko sociološka in psihološka analiza družbe, mestno o-kolje, občutek more, ekspresivna moč slike, revna besedila. «A11 the presi-dent’s men» se nanaša na afero «Wa-tergate»: dva novinarja razkrinkata afero, ki ne bo prizanesla niti predsedniku.
Beležke

Po tretji italijanski televizijski mreži bodo predvajali enajst filmov, v katerih igra Greta Garbo. Gotovo bodo mnogi gledalci predvsem starejših generacij obudil spomin na mit tako imenovane «božanske». Greta Garbo, v resnici ji je ime Lovisa Gustavsson, je vzdevek «božanska» prejela iz filma «La donna divina« (1927) švedskega režiserja Sjostroma. Delala je kot prodajalka v veleblagovnici na Švedskem, ko je začela nastopati v prvih reklamnih filmih, opazil jo je režiser Mauritz Stiller, jo poimenoval v Greto Garbo in odpeljal v Hollywood. Med leti 1926 in 1941 je igrala v štiriindvajsetih filmih in se povzpela med najvidnejše hollywoodske zvezde. Filmi so po večini Povprečni, povzdiguje pa jih Garbinin mit ošabne in usodne ljubimke, ki je temeljil na njeni skrivnostni nežnosti in žareči lepoti obraza. Te oznake so slepile gledalce in ji priskrbele uspeh.
E.Fermi E.Fermi
Tečaji za:
ARANŽERJE
PROGRAMERJE
FINANČNE IZVEDENCE
URADNIŠKO KNJIGOVODSTVO
STENOGRAFIJO IN STROJEPISJE
TAJNIŠTVO
SLIKARSTVO
TRST — UL. CORONEO 1 — TEL. 732042 - 732423
E.Fermi E.Fermi
S.A.C.A.T. f
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. S. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton: Veliki plesalci: Rudolph Nureyev - 2. del
13.30	Dnevnik 1
13.45	Poletna oddaja - 1. del
14.00	Ljubi me ali pusti me - film Nastopa Doris Day
16.00	Mugello: motociklizem
17.00	Poletna oddaja - 2. del
17.30	Zelena Italija
18.00	Izžrebanje loterije
18.05	Nabožna oddaja
18.15	Poletna oddaja - 3. del
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	«XIX Mostra internazionale di mušica leggera«. Vodita Claudio Lippi in Daniela Poggi
23.00	Velike razstave
23.30	Programi prihodnjega tedna
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal
13.30	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Dnevnik 2 - Lepa Italija Mesta, vasi, stvari, osebnosti, ki jih je treba ščititi
13.45	Programi prihodnjega tedna
14.00	Čudovita zgodovina vlakov «Le train bleu» - 6. del
14.45	Za objektivom
15.10	Gianni in Pinotto - komični TV film
15.35	Leto 2670: zadnje dejanje - film
17.00	Tandem - poletna oddaja, v te ku oddaje risanke in TV film «Poletni sneg«
18.25	Izžrebanje loterije
18.40	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Diplomatska skrivnost - TV nadaljevanka
21.30	Ivanhoe - 1. del filma Nastopata Robert Taylor in E-lizabeth Taylor
22.20	Dnevnik 2 - Nocoj
22.25	Ivanhoe - 2. del filma
23.10	Nočni variete
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.15	Programi prihodnjega tedna
19.00	Dnevnik 3
19.25	Programi tretje TV mreže
20.00	Vsi na oder
20.30	«Scene da un matrimonio« - TV nadaljevanka
21.25	Dnevnik 3
21.50	Divji konji - po romanu M. Deona
23.20	Koncert jazz glasbe
23.50	Posebna glasbena oddaja s skupino «Kim and Cadillacs«
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.00	Poročila
8.00	Pedenjžep
8.35	Čarodejev sin otroška nadaljevanka
9.05	Poročilo z vaje NNNP - Celovec ’83
9.10	Modro kot pisano - otroška nanizanka
9.40	Mali svet - otroška oddaja
10.10	Tradicionalni svet islamskega izročila: Človek in narava - poljudnoznanstvena serija
10.35	Sodobna medicina: Kožni zaje-dalci - izobraževalna oddaja
11.05	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: čemu živeti - dokumentarna serija
11.45	Poročilo z vaje NNNP - Celovec '83
11.50	Poročila
17.20	Poročila
17.25	Poročilo z vaje NNNP - Celovec ’83
17.30	Olimpijske bakle - dok. zabavna oddaja
18.15	Edward in gospa Simpsonova -TV nadaljevanka
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik I
20.00	Naše 25. srečanje
21.35	Zrcalo tedna
21.55	NNNP - Celovec ’83 - reportaža
22.15	Nočni kino: V noči naslednega dne - film
23.45	Poročila
Koper
17.35	TVD - Novice
17.40	«11 mio corpo ti scaldera« - film
19.30	TVD - Stičišče
19.45	Trnova pot - serijski film
20.30	Velika dolina - serijski film
21.20	TVD - Danes
21.30	Glasbena oddaja
22.00	Črna Emanuelle - film
Zagreb
8.50	TV v šoli
15.40	Zabavni koledar
16.45	Kritična točka
17.15	Poročila
17.20	TV koledar
17.30	Olimpijske bakle - dok. zabavna reportaža
18.15	Mali koncert
18.30	To je to - dok. oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Premiera:	Vrhunska Darling
Lilly - film
22.10	TV dnevnik
22.25	Pred polnočjo
23.55	Poročila
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00	Pnynis - TV flim
9.30	Aliče TV film
10.00	Mary Tyler Moore - TV film
10.30	Lou Grant - TV film
11.30	Giorno per giorno - TV film
12.00	Arcibaldo - TV film
12.30	TV film
13.00	II pranzo e servito - nagradna igra
13.30	Una famiglia americana - TV film
14.30	Questa terra e la mia terra -film
17.00	Record - športna oddaja
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Serpico - TV film
20.25	Hanno robato le chiappe di A-frodite - film
22.30	Šport - Boks Dokes - Koetzee I bastardi - film RETE OUATTRO
10.30	Gianni e Pinotto tra i cow-boys -film
12.15	FBI - TV film
13.15	Padroncina Flo - Novela
14.00	Agua Viva - Novela
15.00	Caccia al 13 - športna rubrika
15.30	I girasoli - film
17.20	Dr. Slump - risanke
17.50	CHIPS - TV film
18.50	Dancin’Days - Novela
19.30	Quincy - TV film
20.30	Una donna di nome Golda - nadaljevanka
22.30	Speciale Azzurra
23.00	Freebie e Bean - TV film Končni spopad - film
ITALIA 1
12.10	I ragazzi di Padre Murphy -TV film
13.00	Boks
14.00	Čara čara - TV novela
14.45	Febbre d’amore - TV roman
15.30	In časa Lavvrence TV film
16.30	Bim bum bam
18.00	La grande vallata - TV film
19.00	I ragazzi di Padre Murphy - TV film
20.00	Strega per amore - TV film
20.30	Altrimenti ci arrabbiamo! - film
22.20	Dove vai sono guai - film
0.30 Cannon - TV film
1.20	Dan August - TV film
TELEPADOVA
10.00	WKRP in Cincinnati - TV film
10.30	Codice 3 - TV film
11.15	Toma - TV film
12.00	Agente Pepper - TV film
13.00	Catch
14.00	- 15.45 Risanke
16.00	Bonanza - TV film
17.00	Monjiro - TV film
18.00	- 19.30 Risanke
20.30	La supertestimone - film
22.00	Catch
23.00	Rombo TV
24.00	II falco e la colomba - film
TRIVENETA
9.30	The Trials of 0’Brian - TV film
10.30	Simon Templar - TV film
11.30	Vse o motorjih
12.30	Horoskop
16.00	Asta di tappeti
19.00	Hondo - TV film
20.00	Kodjak - TV film
20.30	Un ombrello pieno di soldi -film
TELEFRIULI
12.30	Nagradno tekmovanje
12.45	TV dnevnik
13.00	Anche i ricchi piangono - TV film
13.30	TV film
14.00	Kronika
15.45	Šolske zanimivosti
16.45	Spaziotto
18.00	Informativna oddaja
18.50	TV film
19.20	Horoskop
20.10	Nagradno tekmovanje
20.30	TV film
21.30	La pista del brivido - film
23.00	TV dnevnik
23.10	Aabat-jour
23.15	L’impero del crimine - film 0.45 Abat-jour
TELEOUATTRO
8.30	Povezava z Italio 1
19.00	Dogodki in komentarji
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja;
9.00	Imena naših vasi; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ivanka Hergold: «Nož in jabolko«;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b’le» — glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladinsko popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Izbrane melodije minulega desetletja;
17.30	Rubrika; 18.00 «Počitnice... počitnice« — humoristična nadaljevanka v 13 epizodah, ki jo je napisal Janez Povše. 18.40 Priljubljeni motivi.
RADIO OPČINE
Do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah; Do 18.00 Glasba; 18.00 Listajmo po časopisih (vodi Vinko Ozbič); Dalje Glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.00, 14.00, 15.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere;
6.45	Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.30 Zamejska reportaža; 14.15 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 15.30 Glasba;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Glasba; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 18.30 Radijski dnevnik;
6.00	Glasbeno prebujanje - Pesem tedna; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba;
9.15	Poje in igra skupina Casadei;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.15 Super Summer; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini; 14.40 Radijska priredba;
15.45	Glasbeni vikend; 18.45 Glasba;
19.32	Poročila v nemščini; 19.40 Glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Vikend - radijski variete;
10.15	Glasbena srečanja z Mino; 11.15 Radijska priredba; 11.45 Čarobna svetilka; 12.28 Kleopatra - radijska nadaljevanka; 13.20 Master - glasba dan da dnem; 14.00 Deček iz Pariza -radijska nadaljevanka; 14.35 Master ■- glasba dan za dnem; 15.00 Antologija radijskih oddaj; 16.20 Radijska priredba; 17.00 Jaz iščem, ti in oni zbirajo; 17.30 Radio kamping 1983;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Auto-radio; 19.10 Start - športne vesti;
19.25	Glasba; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Radijska priredba; 20.30 Radijski variete; 21.00 «Z» kot zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Nocoj v Bahiji de Toros os Sambas; 22.28 Radijska drama; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.32 Poj, človek, poj; 12.48 Plesne melodije; 13.41 Sound-Track - glasba in kino; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Slavni dnevi; 17.32 Neposreden prenos iz Lagune: Benetke v umetnosti, glasbi, gledališču in kulturi; 19.50 Veliki izvajalci jazz glasbe; 22.15 Glasba; 22.50 Poletni koncert.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov;
8.05	Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža;
10.25	Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 VrtUjak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena;
20.00	Sobotni zabavni večer.
Okrog 120 uslužbencev goriške KZE se zanima za predčasno upokojitev
Dobršen del bo izpolnil pogoje šele v prihodnjih letih
Praznik pri Pahorjevih v Tržiču
Petdeset skupnih let Cvetke in Franca Pahorja
Pred kratkim je bilo slišati, da se kar preko milijon uslužbencev javnih ustanov zanima za predčasno upokojitev. Kasneje so to ogromno število, zreducirali na 120- 150 tisoč. Seveda so to podatki, ki veljajo v državnem merilu. Kakšno je stanje v pokrajinskem merilu? Točnih številk ni, kakor smo zapisali že pred nekaj tedni, ko smo tudi navedli nekaj splošnih ugotovitev, ki smo jih zbrali na sedežih različnih patronatov. Tudi pri nas se je v zadnjih mesecih močno povečalo zanimanje za predčasne u-pokojitve, zanimanje za iskanje različnih možnosti invalidske upokojitve. Spričo vse težjega gospodarskega položaja, naraščanja brezposelnosti, si ljudje skušajo zagotoviti reden, čeprav nizek, a vendar stalen dohodek. Vsekakor še zmeraj velja tudi splošna ugotovitev, ki smo jo zapisali že pred dnevi: zanimanje za upokojitev je res poskočilo, vendarle o kakšnem množičnem begu, zlasti iz javnih služb, nikakor ni mogoče govoriti.
Pri goriški krajevni zdravstveni e-
Zakonski predpisi glede izvoza valute so precej strogi in ne zadevajo samo denarja, ampak tudi bančne čeke in druge vrednostne papirje. Tako sta se včeraj znašla pred goriškim sodiščem 45-letni Guido Gon iz Ronk, Ul. S. Giovanni Bosco 5, in 49-letni Mario Brendolin iz Martignacca, Ui. Spilimbergo 110/2.
Prvi je bil obtožen protizakonitega izvoza valute, ker je 2. septembra lani pri prehodu meje v Mirnu zamolči finančnim stražnikom, da ima v žepu ček v vrednosti skoraj 4 milijonov lir. Pri pregledu so obmejni organi odkrili ček, in opazili, da je na njem napisan lažni datum. Vrednostni papir je namreč nosil datum 20. septembra 1982. Zaradi tega so prijavili sodišču tudi Brendolina, ki je Gonu podpisal ček.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec ugotovil, da za izvoz valute v vrednosti, ki ne presega 5 milijonov lir, zakon ne predviedva več kazenskih, ampak samo administrativne ukrepe. Zato je za Gona predlagal oprostitev in posredovanje sodnih ak tov pristojnim upravnim organom za določitev administrativne sankcije. Glede Brendolinove lažne izpolnitve čeka je predlagal, naj obtožencu dosodijo 2 meseca zapora z izpustitvijo na nadzorovano svobodo.
Branilec Catterini se je pridružil zahtevi javnega tožilca ga Gona, medtem ko je predlagal naj Brendolina obsodijo samo na denarno kazen. Sodniki so sprejeli njegove zahteve in odredili naj se akti, ki zadevajo Go-
noti, ki je z okrog 3 tisoč uslužbenci prav gotovo največja javna ustanova v naši pokrajini smo te dni dobili nekaj podatkov, ki so po svoje dovolj značilni. Prošnjo za upokojitev, seveda za predčasno upokojitev je v zadnjem obdobju vložilo okrog 120 uslužbencev. Od teh jih bo približno polovica do konca prihodnjega leta zadostilo pogojem za predčasno upokojitev, preostali pa bodo pogoje izpolnili šele v naslednjih letih. Ni izključeno, da bo dobršen del le-teh, seveda če se bodo menjali sedaj veljavni predpisi in bo prišlo do bistvenih sprememb na pokojninskem področju, prošnje tudi umaknili, pravijo v pristojnem uradu za osebje. Veliko uslužbencev je prošnjo za predčasno upokojitev vložilo kar z nekajletno anticipacijo, čeprav zakon določa, da je najkrajši možni rok samo 3 mesece pred izpolnitvijo pogojev. Ti pogoji pa so 24 let 6 mesecev in 1 dan efektivnega dela za moške, oziroma 19 let 6 mesecev in 1 dan za ženske. Ta doba se skrči za nadaljnjih 5
na, posredujejo upravni oblasti, Brendolina pa so obsodili na 50 tisoč lir globe.
Stranke
v tekmi s časom
Za danes napovedujejo sestanek pokrajinskih tajnikov strank KD, PSI, PRI in SSk, na katerem naj bi se dokončno dogovorili o sestavi odborov, tako na goriški pokrajini, kakor v Tržiču in Gradežu. Stranke so v nekakšni tekmi s časom, saj je za ponedeljek, 26. t.m. sklican občinski svet v Tržiču, prve dni naslednjega tedna pa naj bi sklicali tudi pokrajinski svet v Gorici.
Kljub časovni stiski pa bodo menda na današnjem srečanju razpravljali predvsem o težavah v goriški krajevni zdravstveni enoti. Že v ponedeljek napovedujejo nov sestanek tajnikov strank in tedaj naj bi se domenili o oblikovanju odgovorov.
Kljub temu da je prav v zadnjem trenutku prišlo do nekakšnega preobrata v Tržiču — deželno upravno sodišče je namreč sprejelo priziv, ki ga je vložil Francesco Esposito glede dodelitve spornih glasov na nekem volišču — bodo na ponedeljkovi seji po vsej verjetnosti izvolili žup>ana in odbor in to samo iz vrst KPI in PSI.
Po odločitvi vodstva mestne sekcije PSI bo novi župen Gino Saccavin, dosedanji odbornik za urbanistiko.
let, če gre za poročene ženske z o-troki.
Z ozirom na zadolžitev, ki jo prosilci opravljajo, ni posebnih razlik. Za predčasno upokojitev se zanimajo tako kvalificirani bolničarji, kakor strežno osebje, oziroma osebje, ki je zaposleno v raznih pomožnih službah. Seveda glede števila prošenj prednjačijo uslužbenke. Razlog je dovolj očiten: večino uslužbencev KZE namreč predstavljajo ženske.
Vse pa kaže, da pri KZE niso posebno zaskrbljeni nad pojavom predčasnih upokojitev, saj so tudi doslej imeli kar precejšen odliv delovne sile. Bolj jih zaskrbljajo predpisi o omejevanju novih zaposlitev. Tako se je, oziroma se bo do konca leta, če vzamemo v poštev samo podatke od januarja dalje, upokojilo okrog 110 -120 uslužbencev. Kar polovica jih je odšla v pokoj do konca marca letos, potem pia je ritem upokojevanja nekoliko popustil. Mesečni razpored je sledeč: januar 31 upokojitev, februar 14, marec 16, april 6, maj 3, junij 4, julij 8, avgust 12, september 9 itd.
Če bo še vreme držalo, vremenoslovci trdijo, da bo, potem res ne bo dolgčas jutri na planinsko - gobarskem pikniku, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo pri lovski koči na Kobalarju, visoko nad Goriškimi Brdi, na kraju, od koder je čudovit razgled na Furlanijo in, če je lep in jasen dan, prav do morja. Pri organizaciji družabnosti so priskočili na pomoč člani planinske skupine iz Do-brovega in lovci, ki so zagotovili uporabo koče v primeru če bi ponagajalo vreme.
Najbolj pridni in nestrpni gobarji se bodo odpjeljali ob 7.30 s Travnika, preko mejnega prehoda v Števerjanu. Tisti, ki ob nedeljah radi pospijo, lahko pridejo na piknik kasneje, ah celo popoldne, ko bo tam najbolj veselo. Kako priti do lovske koče na Kobalarju? Ni posebno težko. Na Vrhov-ljah se, nedaleč od gostilne, odcepi od ceste, ki polje v Plave ozka pot proti Ligu. Pot pripolje, po približno šestih kilometrih prav v bližino lovske koče. Sicer pa bodo planinci poskrbeli tudi za postavitev posebnih znakov, da se kdo od zamudnikov ne bi izgubil.
Za hrano in pijačo mora kajpak poskrbeti vsak zase, kako bo s pokušnjo gob, pa je v tem trenutku težko reči. Morda se bo le našel kak improviziran raženj. Seveda, če bodo amaterski gobarji imeli vsaj malo sreče. Ne gre pozabiti, da je zdaj pravšnji čas za nabiranje velikih dežnikov.
Telefonska številka bolnišnice
Osebje splošne bolnišnice obvešča vse, ki telefonirajo v bolnišnico, naj
Ni ga Slovenca v Laškem, ki ne bi poznal Pahorjeve, tiste iz Tržiča, ki imajo skladišče lesa ob glavni cesti proti Ronkam. Danes praznujejo pri Pahorjevih pomemben življenjski jubilej: pred petdesetimi leti sta se vzela Franc in Cvetka de Reya. Poročila sta se natanko na ta dan pred 50 leti. Takratnemu ženinu je bilo 27 let, 20 let je bila stara nevesta, ki se je v Tržič priselila iz Brd, kar navsezadnje izdaja tudi njen priimek. Sicer pja je tudi Franc doma s Krasa. Oče je bil doma v Novi vasi pri Opatjem selu in se je po prvi vojni preselil najprej v Fiumicello, leta 1929 pa v Tržič. Kako sta se spoznala? Preprosta zgodba. Cvetka se je še kot otrok preselila k teti v Tržič, ki je stanovala samo nekaj korakov daleč od Pahorjevih, tako rekoč čez cesto.
Družina je ostala, kljub temu, da živi v tujem okolju, vseskozi narodno zavedna. Tako se tudi v najtežjem obdobju, med vojno, ni odpovedala sodelovanju z narodnoosvobodilnim gibanjem. Pri Pahorjevih so organizirali zbiranje in pošiljanje pomoči taboriščnikom v Gonarsu. Francev brat Stanko je odšel v partizane, današnji jubilant pa je zaradi izdajstva bil zaprt v tržaškem Coroneu.
ne kličejo št. 83-991. Ta številka je namreč namenjena izključno pozivom za prvo pomoč na cesti. Ker na telefonskem imeniku uporabniki ne dobijo te informacije, je vsak dan na desetine pozivov, ki dobesedno onemogočajo delo osebju za prvo pomoč. Uporabnikom svetujejo, naj telefonirajo na št. 30011 ah 30111 in to za vse pozive, ki ne zadevajo prve pomoči na cesti.
Jutri pohod Stragorizia
Jutri dopoldne bo na sporedu 7. pohod Stragorizia, ki sodi med najbolj priljubljene in množične rekreativne pohode v našem mestu. Pohod se bo tudi letos odvijal na dveh progah, na 10 oziroma 25 kilometrov dolžine. Ker je pohod netekmovalnega značaja, ne bodo nagradili zmagovalcev. Trofejo goriške hranilnice, ki je skupaj z Gruppo marciatori Gorizia prireditelj pohoda, bo prejela najbolj številna skupina. Predvidene so še druge nagrade in pokah, ki jih bodo prejele številnejše skupine in skupine, ki bodo prišle na manifestacijo iz najbolj oddaljenega kraja.
Start pohoda bo ob 8.30 na igrišču na Rojcah. Prvi bodo startah udeleženci pohoda na 25-kilometrski progi, pol ure kasneje pa jim bodo sledili udeleženci krajšega pohoda. Zamudniki lahko startajo tudi kasneje, vsekakor pred 10. uro. Nagrajevanje bo ob 12.30 na Rojcah.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. bratov Roselh, telefon 72340.
V takem slovenskem in naprednem duhu sta vzgojila tudi otroke Anico, Dragota in Joškota. Joško je predsednik društva «Doberdob», Drago zdaj uspiešno vodi podjetje, ki ga je ustanovil ded pred skoraj šestdesetimi leti. Franc še zmeraj rad pomaga pri delu na žagi, čeprav je pred kratkim doživel, menda prvič, tudi nezgodo na delu, medtem ko se Cvetka najraje ukvarja z vnuki.
Ob koncu naj pripišemo še iskrene čestitke našega uredništva.
Parlamentarci KPI o letališču v Ronkah
Vodstvo letališkega konzorcija v Ronkah je imelo v zadnjem času več srečanj z deželnimi in državnimi oblastmi, na katerih so se razgovarjali o možnosti povečanja prometa na deželnem letališču in s tem valorizacije letalskih zvez v prometnem gospodarstvu v naši dežeh.
Pred nekaj dnevi so letališče v Ronkah obiskali komunistični parlamentarci iz naše dežele Battello, Bara-cetti in Gasparotto. Z zadovoljstvom so vzeh na znanje, da vojaška oblast ne nasprotuje več civilni upiorabi zračnega p>asu Ronke - Videm - Humin -Kanalska dolina - Trbiž - Beljak. Za gotovih so, da se bodo na vsedržavni ravni zavzeh za ojačenje letališča in za finansiranje px>trebnih del na infrastrukturah.
Na srečanju so se pogovarjali tudi o povečanju števila charterskih in linijskih poletov ter o zemeljskih p& vezavah med letališčem in raznimi kraji v dežeh. Ugotovili so, da je treba izboljšati predvsem povezavo s Pordenonom, ki se sedaj tako za potniški kot za blagovni promet poslužuje predvsem letahšča pri Benetkah.
Socialni sklad za revnejše najemnike
Vsi najemniki, katerih letni dohodek ne pjresega dvakratnega zneska minimalnih pokojnin INPS (približno 600 tisoč lir na mesec), lahko na podlagi zakona št. 392 iz leta 1978 (zakon o pravičnih stanarinah) zaprosijo za podporo iz posebnega socialnega sklada za delno kritje stroškov za stanarino.
Prošnje morajo vložiti najkasneje do sobote, 1. oktobra, v uradih večnamenskega socialnega centra v Ul-Baiamonti 22 (tel. 32441). Uradi so odprti ob delavnikih od 10. do 12. ure-Priložiti je treba družinski list na n0' vadnem papirju, fotokopijo pokojnin; skega pjotrdila (za upokojence) 00 overovljeno izjavo o dohodkih prosilca in morebitnih drugih družinskih članov, fotokopijo piotrdila o plačilu zadnje mesečne ah trimesečne najemnine ter fotokopijo zahteve lastnika po prilagoditvi stanarine.
Planinci vabijo na Kobalar
Tudi ček je valuta
Mile kazenske posledice zaradi izvoza valute
Drevi v Tržiču
Fotografska razstava o tržiškem teritoriju
V	Tržiču, v občinski galeriji «An tiche mura*» bodo drevi odprli zanimivo fotograf sko-dokumentarno raz stavo o tržiškem teritoriju. Gre za pobudo Javnega večnamenskega središča, katerega članice so vse občine na Tržiškem in ki je doslej uspešno izpeljalo že vrsto kulturnih manifestacij in ki skrbi tudi za izdajanje revije II territorio.
V	okviru središča deluje tudi fototeka, ki razpolaga z več kakor 2500 reprodukcijami starih fotografij na najrazličnejšo tematiko, ki pa so tako ali drugače vezane na območje občin, članic konzorcija.
V	fotografskem arhivu imajo na dalje nad 250 reprodukcij velikega formata, za pripravo občasnih razstav in fotografski material o vseh pomembnejših prireditvah Javnega večnamenskega kulturnega središča.
V	prejšnjih letih je center že pripravil nekaj tematsko omejenih fotografskih razstav v raznih krajih. Razstava, ki jo bodo odprli drevi pa ima poseben pomen. Z njo želijo predstaviti občinstvu nekakšen izbor bogatega fotografskega arhiva in pri posameznikih vzpodbuditi zanimanje za to dejavnost.
Razstavo bodo odprli drevi ob IS. uri, na ogled pa bo do 5. oktobra.
Delovna mesta na veleposlaništvih
Uruani list je pred časom objavil dekret o zaposlitvi italijanskih državljanov na sedežih italijanskih veleposlaništev in konzulatov v raznih državah Afrike, Srednjega in Daljnega vzhoda. Kdor je zainteresiran lahko dobi podrobnejše informacije na tajništvu prefekture v Gorici vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Zimski urnik brivcev in frizerjev
Pokrajinsko združenje obrtnikov sporoča, da bo s povratkom k sončni uri v torek, 27. t.m., spot stopil v veljavo zimski urnik brivskih in frizerskih salonov. Brivci in moški frizerji bodo od torka do potka delali od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 19. ure, ob sobotah p>a od 8. do 14. ure.
Ženski frizerski saloni bodo od torka do petka odprti od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa bodo nepretrgano odprti od 8.30 do 17. ure.
Odkritje spomenika dr. Ivanu Preglju
V Mostu na Soči bo jutri ob 11. uri, slovesnost ob odkritju spjomeni-ka pisatelju dr. Ivanu Preglju, ob 100-letnici rojstva. Pobudo za postavitev trajnega obeležja je dal Klub starih goriških študentov, v sodelovanju z občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Tolmin, kulturno skupnostjo Tolmin in krajevno skupnostjo Most na Soči.
Drevi ob 19.30 bodo v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu odprli razstavo rokopisov in prvotiskov dr. I-vana Preglja, ob 20. uri pa bo literarni večer. V istih prostorih bodo odprli tudi razstavo del akademskega slikarja Marija Preglja, pisateljevega sina.
Gojenci zavoda Maddalena danes v Gorici
Danes in jutri bodo v Gorici nekdanji gojenci zavodov U. Maddalena in «S. Baracca*. Gojenci zavoda Maddalena so bili sinovi oficirjev vojnega letalstva in so do leta 1943 obiskovali px>sebno šolo v Šempetru. Tam so za piotrebe zavoda zgradili tudi le-p» pjoslopje, ki so ga ob priključitvi
kraja k Jugoslaviji preuredili v bolnico.
Udeležence srečanja bo danes pozdravil župan Scarano, zvečer pa bo koncert godbe vojnega letalstva v dvorani Ginnastica Goriziana. Jutri ob 11. uri bo na letališču letalski miting.
Ribja tržnica v obnovljenih prostorih
Po nekajmesečnem delu v zasilnih prostorih, se bodo prodajalci na goriški ribji tržnica vselili v prenovljene prostore. Predvidoma se bo to zgodilo že jutri. Zaradi zasilne ureditve stojnic v naravnost nemogočih razmerah je p>opraševanje pa tudi prodaja rib v zadnjem času močno p»dla. Nekaj prodajalcev se je v tem času tudi od-p>ovedalo dejavnosti. Zamujeno bodo prodajalci lahko zdaj nadoknadili v zares pjrijetnih prostorih.
Razna obvestila
Kulturno društvo Jezero iz Doberdo-da vabi danes, 24. t.m., ob 8. uri na gobarski px>hod z mikologom dr. Čebulcem.
Aretacija zaradi mamil
Agenti komisariata v Tržiču so v četrtek zvečer aretirali dve osebi z0' radi px>sesti mamil. Ker je preiskav0 še v teku, skušajo varnostni organ* ohranili okrog zadeve najstrožjo tajnost. Zdi se, da sta aretiranca iz Gr0; deža, kaj več pa bomo lahko izvedel* v prihodnjih dneh.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Vigilante, stianM* ripulendo in Bronks, provate a fer' marci...*. Barvni film. Prepoved0** mladini pod 14. letom.
VITTORIA 18.00-22.00 «Tootsie». D listin Hoffman. Barvni film.
CORSO 17.45—22.00 «Krull». Ken Marshall. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Tootsie*.
EXCELSIOR 18.00-22 09 oapore d*
marci.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 »Deset zap>ovedi>' U. del. 22.30 »Lažne hčerke l0^" nega doktorja*. Nemški erot. fil*n-
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 20.30 »Svet seksa*, amer*' ški erotični film.
DEŽURNA XEKARNA V GORICI Allezani, Ul. Carducci 28, telef**0 84263.
Skupina Dixieland drevi v Trebčah
Z DIXIEJEM V SRCU
Danes zvečer bo v Trebčah, v prostorih Ljudskega doma, koncert izolskega ansambla «Dixieland». To bo Prava poslastica za ljubitelje glasbe, oziroma jazza. Kako je ta ansambel sestavljen, kakšne glasbene motive iz-vaja in se razne druge posebnosti nam je v pogovoru obrazložil Aleš Bolje, ki igra pri tej skupini trobento.
VPR.: Izolski «Dixieland Ansambel«: Aleš povej *>am prosim, zakaj to ime?
ODG.: Torej dixieland spada med zvrsti tradicionalnega jazza in je hkrati tudi najstarejša osnova te glasbene smeri. Jazz se je razvil najprej v obliki bluesa n* je globoko povezan s črnsko pesmijo, torej je načelno črnskega izvora. Pravi jazz se je dokončno razvil, ko so črnski motivi prevzeli značilnosti tudi «bele» glasbe. No, nh igramo motive, ki zadevajo izključno dixieland glasne in smo zato nadeli tako ime tudi našemu ansamblu. Kar se pa tiče izvajanja te jazzovske zvrsti naj omenim še, da ob dani melodični osnovi igra sestavno in bistveno važno vlogo improvizacija posameznih elementov ansambla.
VPR.: Večina mladih glasbenikov se dandanes u-smerja v kantavtorstvo, rock in pop, punk ipd. Kako, da Jte se vi odločili prav za jazz?
ODG.: To je bilo skoraj naključje saj sva se začela ukvarjati s tem delom le v dveh, nato so se pridružili še ostali. Igramo pa izključno dixie, ker res nekaj čutimo do te glasbe. Imamo namreč vsi še druge obveznosti. Predvsem študijske. V bistvu smo skoraj vsi študenti, nekateri že diplomirani, nekateri vpisani na glasbeni akademiji, vendar pa se v okviru ansambla «Dixieland», Prištevamo med amaterje, saj nimamo pri tej dejavnosti nobenega denarnega zaslužka, razen stroškov seveda. No, skratka odločili smo se za to zvrst glasbe, ker smo v to prepričani in jo z največjim veseljem izvajamo.
VPR.: Iz koliko elementov je ansambel sestavljen •n kateri so inštrumenti?
ODG.: Mladih glasbenikov je bilo v naši skupini, ud ustanovitve do danes, še kar precej. To pa zato, ker smo sorazmerno mladi in mora še marsikdo opraviti vojaške obveznosti. Vsekakor to vpliva na skupino, ki je primorana iskati nove ljudi, kar pa ni najbolje kajti za izvajanje dixieland in na splošno jazz glasbe, •nora glasbenik še kar dostojno obvladati inštrument in seveda takih oseb res ni veliko. Vseeno pa smo našli
vsako leto primerne nadomestitve in nastopamo načelno v tej postavi: trobenta, pozavna, klarinet, ritem - sekcijo pa sestavljajo klavir, banjo, kontrabas, bobni. Večkrat pa se nam pridruži še saksofon.
VPR.: Razen tradicionalnih motivov imate tudi kaj svojega?
ODG.: Težko je posnemati določene glasbene zvrsti, še posebno tiste, ki so izvir globokih čustev in neizmernega trpljenja črnskih sužnjev. Pomislili smo na to in prišli smo do skupnega zaključka, da ne bomo ustvarjali novih pesmi dixieland glasbe, saj jo popolnoma drugače doživljamo, kot je bila v resnici. Seveda pa povzamemo od vsake pesmi samo glavno melodijo, aranžmaji na temo, pa so izključno naši.
VPR.: Vi veliko nastopate, ali vam študij ovira možnosti koncertiranja?
ODG.: Kot smo že prej pojasnili, smo skoraj vsi študenti: nekateri študiramo v Ljubljani, nekateri pa celo izven države, zato je naš ansambel, ko se vsi skupaj dobimo, predvsem veselje in sprostitev. Vsekakor smo že od vsega začetka odločili, da se bomo predstavili pu bliki. Številnih koncertov res nismo imeli, vendar tri, štiri nastope letno pa smo le iztisnih, pri tem pa smo še nekaj posneli na radiu Koper, še najvažnejše pa sem pozabil in sicer to, da igramo skoraj vsi tudi v drugih skupinah in torej dajemo doprinos med tem časom različnim ansamblom. No, ponavljam, izreden uspeh je že to, da smo imeli vsako leto vsaj nekaj koncertov, vendar pa to ni za nas bistvenega pomena.
VPR.: S kakšnim programom se boste predstavili trebenski publiki?
ODG.: Vsak koncert predvideva ponavadi bogato ustrojen glasbeni program, zato nameravamo izvajati poleg tradicionalnih, tudi zahtevnejše motive. Koncert bo razdeljen v dva dela, vendar brez prekinitve. Med prvim in drugim delom bi predstavili nekaj jazza samo za klavir. Kot skupina bomo izvajali najrazličnejše pesmi dixieland glasbe od «Hello Dollys>, preko «And the jazz band balL> pa do «When the saints go marching in*. Vsekakor pa smo v vaših krajih že nastopih in sicer ob priliki revije «Jeans sound» v tržaškem avditoriju, kjer smo naleteli na odlično razpoloženo občinstvo.
BORIS DEVETAK
Ob razstavi Avgusta Černigoja v TKG
Življenjski etos enačil z umetnostnim
Ob odprtju Černigojeve razstave v galeriji Tržaške knjigarne je umetnikovo pot in delo ter njegovo vlogo v slovenski likovni umetnosti orisal kritik Peter Krečič. Njegov govor objavljamo v celoti.
Z enomesečno zamudo slavimo visoki jubilej našega Avgusta Černigoja, a kdo bi se pri tolikih letih spotikal ob teh nekaj dneh. Pomembna so leta, najbolj pa to, da smo skupaj in da Černigoj ne manjka. Po vseh teh letih in nekaj malega, kar smo utegnili biti z njim mlajši, se zdi, kot da bi se po mnogih viharjih in bridkih izkušnjah nekoliko umiril in se ozrl nazaj. Spominjam se ga lani pozimi v Pordenonu, ko je pripomnil: «Zdaj jem, ko nimam več zob.* Pa to ni ratmo tipično zanj. Njegovo pojmovanje umetnosti je od samega začetka boj, angažiranost, pri tem pa ni prostora za omahovanje in pritoževanje. V resnici — tisto, v kar je Černigoj verjel v svoji umetnosti in kar je verjel v umetnosti nasploh, je tudi živel in je tako eden v resnici redkih naših umetnikov, ki je lastni življenjski etos izenačil z umetnostnim. Samo iz te popolne predanosti poklicu, zlitju vsega življenjskega, bridkega, optimističnega, humorističnega, znanja in talenta z novodobnim umetnostnim okvirom se je lahko rodilo nekaj tako velikega kot je bilo njegovo avantgardno konstruktivistično gibanje. V pravem trenutku najde usoda pravo osebnost.
V času, ko se je težišče v umetnosti premaknilo iz objekta (izdelkov, umetnine v pomenu estetskega predmeta) k subjetku. k umetniku, ko merilo ni več samo čisto likovno in dosežek ne več izključno na ravni oblikovnega dosežka pač pa tudi na ravni umetnikovega etosa, to pomeni, koliko je kdo pripravljen žrtvovati za svojo umetnostno stvar, tedaj je bil izbran lahko samo človek, ki se je lahko odrekel slavi in finančnemu uspehu, da bi dosegel pravzaprav samo eno bistveno stvar: vzpostaviti drugo miselno smer. In to je v resnici zmogel storiti naš Černigoj, bolje kot vsi drugi na Slovenskem v svojem času.
Ob vseh mogočih umetnostnih smereh, ki so se že zvrstile v času njegovega največjega umetnostnega naporni, da o razvoju po vojni niti ne govorimo, se zdi dosežek vzpostaviti novo miselno smer na prvi pogled majhen. Vendar je treba upoštevati, da gre pri njem za izrazito kvalitativno novost, kakršne slovenski prostor do tedaj ni poznal, pozneje pa dovolj poredko: ustaljenemu razvoju, ki mu je mogoče slediti v 19. stoletje in še nazaj, ki je imel v dvajsetih, tridesetih letih vse do danes legitimne naslednike je sam ali s peščico somišljenikov zahteval popolnoma drugačno umetnostno pa ne samo umetnostno tudi družbeno in mišljenjsko orientacijo. Ločnica ne poteka enakovredno med umetnostnimi smermi, <nzmi», kot tudi rečemo, marveč ostro razmejuje avantgardo od modernizma in nas vse, ravno s to razpoko v slovenski, hkrati s tem tudi v evropski miselni zgradbi pomembno, da ne rečem usodno zaznamuje, pa če se tega zavedamo ali pa ne.	PETER KREČIČ
Ob občinskem prazniku
Niz prireditev v Idriji
Razstava bo odprta v torek ob 19.30
Cvetka Miloš Radanovič v Gregorčičevi dvorani
IDRIJA — Praznik občanov in delovnih ljudi občine Idrija, 1. oktober, (u je posvečen spominu na ustanovitev Vojkove brigade leta 1943 v Cerknem ® na njene junaške borce, je letos vsebinsko povezan s številnimi kultumo-sPortnimi prireditvami in delovnimi zmagami, ki se vrstijo že vso drugo polovico meseca septembra po krajevnih skupnostih občine Idrija in se bodo končale v začetku meseca oktobra. Tako je bilo v nedeljo, 18. septembra, nspelo praznovanje praznika krajevne skupnosti Zavratec in prvi pohodni Planinski maraton. V sredo, 21. septembra, je bil odprt nov prodajni center Merkatorja v Idriji, ki ima tisoč kvadratnih metrov prodajnega in prav toliko skladiščnega prostora. Včeraj in danes so v Idriji šahovska tekmovanja, v Črnem vrhu pa orientacijski tekmovalni pohod, jutri, 25. septembra, ob 15. Pri pri koči pod Okroglico v Godoviču pa proslava krajevnega praznika. V galeriji Idrija pa bo v četrtek, 29. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave slikarskih del Albina Vončine iz Idrije. V petek, 30. t.m., ob 17. uri bo srečanje v parku na Trgu maršala Tita v Idriji, kjer pripravljajo družbenopolitične 0rganizacije krajevne skupnosti in občine Idrija odkritje spomenika idrijskemu vojaku in narodnemu heroju dr. Alešu Beblerju - Primožu. Ob 18. uri pa bo na Trgu Maršala Tita v Idriji koncert pihalne godbe idrijskih rudarjev. V dvorani tovarne Eta v Cerknem bo v soboto, 1. oktobra, ob 20. uri koncert ženskega in mešanega pevskega zbora «Oton Župančič* iz Štandreža pri Goniči in Sovodenjskega noneta. V nedeljo, 2. oktobra, ob 10. uri bo na dvorišču Ete Cerkno zbor borcev Vojkove brigade ob 40. obletnici ustanovitve Vojkove brigade na tem mestu. Ob 10.30 pa bo v dvorani stare Ete Cerkno slavnostna seja skupščine občine Idrija in izvršnih organov vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Idrija, skupno z zborom Vojkove brigade. V soboto, 8. oktobra, ob 10. uri bo pred novim zdravstvenim domom v Idriji slavnostna otvoritev in ogled novega zdravstvenega doma Idrija, ki ga bodo poimenovali Po slovenski vojaški partizanski bolnišnici Pavii. Dom so gradili tudi s sredstvi samoprispevka občanov idrijske občine. V okviru prireditev ob občinskem Prazniku pa bodo v črnem vrhu nad Idrijo odprli oddelek otroškega vrtca.
SILVO KOVAČ
V organizaciji Društva zamejskih likovnikov bo v torek v Gregorčičevi dvorani odprta razstava tapiserij Cvetke Miloš Radanovič. Razstava ene največjih slovenskih tkalij, ki je u-vedla v tkalstvo dvojni preplet, je pomemben kulturni dogodek tako na
področju likovne umetnosti kot tudi v širšem okviru, obenem pa nudi zanimivo možnost primerjave med tapiserijo. ki se postopno uveljavlja pri nas, pa tudi v Italiji, in smerjo, ki jo je izbrala Cvetka Miloš - Radanovič.
Cvetka Miloš Radanovič se je rodila v Brežicah leta 1931 in v domačem mestu tudi živi in dela. S tkal-stvom se je začela ukvarjati v začetku šestdesetih let, od leta 1965 pa se je odločila za tapiserijo.
Kartone za tapiserije ustvarja sama kot tudi sama tke in je torej avtorica celotne stvaritve. Posebnost njenih tapiserij je tehnika dvojnega prepleta, s katero vnaša gibanje in prelivanje, druženje in razhajanje.
Cvetka Miloš Radanovič je sodelovala na 25 skupinskih razstavah, ob tem pa priredila več kot 20 samostojnih razstav. Leta 1980 so ji v Miin-chnu na mednarodnem rokodelskem rejmu podelili zlato kolajno, v Slovenj Gradcu pa na razstavi sodobne slovenske umetne obrti naslov mojster umetne obrti. Njene tapiserije krasijo reprezentančne prostore 14 objektov v Jugoslaviji, okoli 15 tapiserij pa je razstavljenih v tujini.
Razstava tapiserij Cvetke Miloš Radanovič bo odprta v Gregorčičevi dvorani v torek, 27. septembra ob 19.30. Odprtju bo sledil nastop kanta vtorja Iva Tula.
Na sliki: ena najlepših stenskih preprog umetnice iz Brežic, Pesem svobodi.
Marko Marinčič	10.
Dva mlada Goričana s kanujem po dolgi reki
(Po sledeh Jacka Londona)
Dotlej sta namreč videla polno velikih losov, bobrov, lisic, kakega risa in značilne ježe z dolgimi jglami, končno pa sta pred seboj imela medveda. Bil is to črni medved, ki je nekoliko manjši od orjaškega rjavega medveda — kodiaka. Sklenila sta, da bosta vnaprej pri izbiri prostora za bivak previdnejša, da ne bi prišlo do kakega nezaželenega srebanja.
Po brzicah Rampart sta prišla v Tanano, kjer se v Yukon izliva istoimenska reka. Tu se podoba reke zopet spremeni: z ogromnim pritokom Tanano se Yukon zopet razširi in umiri svoj tok, tokrat dokončno, saj je njena podoba taka do izliva v morje. Od Tanane dalje sta Tomaž in Armen tudi skušala čimbolj omejiti stike z Indijanci. Ti so bili dotlej izredno prijazni saj so jima celo dajali ribe in drugo brano, ki sta jo fanta potrebovala, ker jima je zabelo primanjkovati denarja, od tod dalje pa so začeli Postajati nadležni, ker so bili povečini pijani, skupaj s količino alkohola v krvi pa se je večala njihova nasilnost.
V	Tanani sta se Tomaž in Armen ustavila štiri dni in jih izkoristila, da sta si z delom zaslužila nekaj denarja za naprej. Dobila sta nekega mehanika, ki si je gradil novo hišo, onadva pa sta mu pomagala speljati cesto do nje. Mož je bil zadovoljen z njunim delom in ju je povabil, naj se z Beringovega morja vrneta k njemu: dal bi jima na razpolago staro hišo in sani s psi, da bi se lahko z drugimi traperji udeležila zimskega lova. Zahvalila sta se mu za povabilo in dejala, da bosta še razmislila o tej ponudbi.
Iz Tanane, odkoder je v jasnih dneh videti vrh Mount McKinleya, ki je s 6193 m naj višja gora v Severni Ameriki, sta odplula naprej do naslednjega postanka v kraju Ruby. Med potjo sta končno z lastnimi očmi lahko videla slovitega kodiaka — rjavega medveda. Ko se povzpne na zadnje šape je visok tudi do tri metre, kar pomeni, da je največji mesojed na svetu.
KEITH TRYCK
V	Ruby sta Tomaž in Armen prispela 9. julija, t.j. točno en mesec po odhodu iz VVhitehorsa. Tu sta se ustavila, ker sta nameravala obiskati Keith Trycka, moža, ki sta ga srečala že v Avstriji in ki jima je dal veliko dragocenih nasvetov za odpravo po Yukonu. Tryck živi pozimi v Anchorageu, poleti pa preživi, nekaj mesecev v Poormanu, kjer se ukvarja z iskanjem zlata. Tomaž je počakal v Rubyju, Armen pa se je odpravil v nekaj desetin milj oddaljeni Poorman, kjer je našel Trycka in se z njim in nekaj njegovimi prijatelji pripeljal spet v Ruby. Ta čas je Tomaž izkoristil, d,a je delal z ribiči, ki jim je pomagal soliti ulovljene ribe.
Srečanje s Tryckom je bilo izredno prisrčno. Veliko so si imeli povedati in primerjati težave, ki so jih srečali v plovbi s splavom in s čolnom. V Rubyju sta Tomaž in Armen preživela tri dni, nato pa je zopet napočil čas odhoda. Pot do morja je bila še dolga in čeprav nista pred seboj imela nevarnih prehodov ali brzic, lahko rečemo, da se je najslabši del potovanja komaj pričenjal. Reka se je vila naprej izredno leno, tako da je kanu napredoval zelo počasi. Vrhu tega se je sredi julija pričelo slabo vreme, ki ju nato ni zapustilo ves preostali mesec, dokler nista prišla do morja.
Dež ju je spremljal vsak dan, čez dan pa ju je zelo oviral tudi močan veter, ki je pihal iz nasprotne smeri in ki je povzročal visoke valove. Sklenila sta, da bosta počivala podnevi in skušala nadaljevati pot ponoči, ko se veter nekoliko ublaži in je reka mirnejša. Šlo je nekoliko boljše, čeprav so se med nočno plovbo postavljale drugačne težave: na reki so se namreč zopet pojavljali otoki in številni kanali, med katerimi sta se s težavo orientirala že podnevi, kaj še ponoči, ko sicer ni trde teme, je pa v polmraku in pogostoma v megli vidljivost dosti manjša. Nekajkrat sta se v zadnjem trenutku izognila kakemu vrtincu na vodni gladini. Kot da vse naravne težave ne bi bile dovolj, so se jim pridružili še nadležni Indijanci. Tem plemenom je naša »bela civilizacija« prinesla v dar alkohol in strelno orožje, s katerimi je nadomestila njihovo nekdanjo bogato kulturo. Nekdaj ponosni vojščaki se sedaj skoraj stalno pijani potepajo ob reki in s samokresi in puškami grozijo popotnikom, če jim ti nočejo posoditi kanuja. Nekaj takih izkušenj sta imela tudi Tomaž in Armen, na srečo pa se je vse izteklo na najboljši način.
Z včerajšnjo uradno otvoritvijo na tržaški univerzi
Mladinske igre treh dežel potrdile sodelovanje in prijateljstvo med Slovenijo, Koroško in F - JK
Z uradno otvoritvijo na tržaški univerzi, so se včeraj pričele desete mladinske igre treh dežel, na katerih se bo v dveh dneh pomerilo več kot dvesto mladincev in mladink iz Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Kot so na kratki slovesnosti poudarili govorniki (namestnik rektorja tržaške univerze Antoni-ni, občinski odbornik za šport De Gio-ia, deželni delegat CONI Civelli in deželni odbornik za turizem in šport Mano Brancati), so prav mladinske i-gre ena tistih pobud, ki vežejo mladino naših obmejnih dežel.
«Te igre,* je med drugim dejal Mario Brancati, «so eden najbolj simpatičnih in razveseljujočih aspektov sodelovanja med našimi tremi deželami. Omogočajo vzpostavljanje stikov med mladimi ljudmi, ki na športnem področju lahko naberejo take izkušnje, ki jih bo v bodoče težko ponoviti.*
Osnovni namen manifestacije je torej združevanje mladine treh obmejnih dežel, omogočati ji medsebojno spoznavanje, iz katerega se bo rodilo prijateljstvo, zaupanje in sodelovanje, ki je edini pogoj za mimo sožitje, strpnost in sodelovanje na teh naših obmejnih področjih.
Na igrah se mladi pomerijo v sedmih športnih disciplinah, od katerih je bilo včeraj na vrsti pet, in sicer atletika, košarka, namizni tenis, tenis in rokomet.
IZIDI
ATLETIKA
Na atletskem tekmovanju so nastopajoči atleti dosegli kopico izvrstnih rezultatov. V zelo močni konkurenci je v teku na 80 metrov z ovirami nastopila tudi slovenska atletinja Tanja Kalc, ki se je z odličnim časom 12”6 uvrstila na peto mesto. Ta rezultat jo postavlja na prvo mesto v državi v njenem letniku.
MOŠKI — 100 m: 1. Žunko (Slov.) 11”4; 2. Kmetic (Slov.) 11”5; 3. Ga staldo (F JK) 11”8. 100 m ovire: 1. Godec (Slov.) 14”2; 2. Rottl (Kor.) 11”5; 3. Zebec (Slov.) 14”6. 400 m: 1. Žulič (Slov.) 52”8; 2. Ceschia (F-
JK) 52”8; 3. Grando (F-JK) 54”4. 1500 m: 1. Vuk (Slov.) 4'15”7; 2. Drolc (Slov.) 4’16”4; 3. Mattinussi (F-JK) 4’17”2. Višina: 1. Kovač (Slovenija) 1,88 m; 2. Brianese (F-JK) 1,83 m; 3. Timovski (Slov.) 1,83 m. Daljina: 1. Vale (Slov.) 5,92 m; 2. Rottl (Kor.) 5,88 m; 3. Godec (Slov.) 5,68. Krogla: 1. Kevo (Slov.) 16,08 m; 2. Amlacher (Kor.) 15,35 m; 3. Maset (F-JK) 14,40. Štafeta 4x100 m:
1.	Slovenija 45”9; 2. F-JK 48”5; 3. Koroška 49”5.
ŽENSKE — 100 m: 1. Pavlovič (Slov.) 12”5; 2. Zoch (F-JK) 12”8; 3. Kralj (Slov.) 12”9. 200 m: 1. Kren-ker (Slov.) 25”; 2. Rossi (F-JK) 25”6; 3. Biagi (F-JK) 25”8. 800 m: 1. Jošt (Slov.) 2’21”4; 2. Lopatic (Slov.) 2 min. 22”5; 3. Lutter (Kor.) 2’27”9. 80 m ovire: 1. Horvat (Slov.) 12”1;
2.	Makovec (F-JK) 12”5; 3. Grund-nik (Kor.) 12”5; 5. Tanja Kalc (F JK) 12”6. Višina: 1. Biagi (F-JK) 1,63 m; 2. Hrastar (Slov.) 1,60 m; 3. Podgoršek (Slov.) 1,58 m. Daljina:
VZHODNI BERLIN — Kljub odlični igri, s katero je celo iztrgala set, je Italija vendarle morala priznati premoč evropskega prvaka, Sovjetske zveze. V včerajšnji drugi tekmi finalnega dela evropskega odbojkarskega prvenstva so «azzurri» silovito pričeli in povedli z 8:2. Sovjeti so nadoknadili (12:10 za Italijo), vendar razpoloženih Italijanov niso mogli dohiteti.
V drugem setu «azzurri» niso nadaljevali več tako zbrano in točka je šla po vodi. Tretji niz je bil znova zelo izenačen (11:11), vendar je Sovjetska zveza, zahvaljujoč se večji izkušenosti, na koncu le slavila
1. Horvat (Slov.) 5,26 m; 2. Oitzin-ger (Kor.) 5,0 m; 3. Knific (Slov.) 4,93 m. Krogla: 1. Erjavec (Slov.) 12,59 m; 2. Pirnat (Slov.) 12,90 m; 3. Fuchs (Kor.) 11,02 m. Štafeta 4x100 m: 1. Slovenija 48”9; 2. F-JK 48”9; 3. Koroška 52”2.
KOŠARKA
Slovenija - Koroška 140:37 (82:27)
NAMIZNI TENIS
F-JK - Slovenija (moški) 1:5; F-JK -Koroška (ženske) 5:0
TENIS
Slovenija - Koroška (moški posamezno) 1:0; F-JK - Slovenija (ženske posamezno) 0:1; Koroška - F-JK (mešane dvojice) 1:0
ROKOMET
F-JK - Koroška	16:11
DANAŠNJI SPORED
KOŠARKA
8.30 v telovadnici SGT: Koroška -F-JK; 10.30: F-JK - Slovenija
NAMIZNI TENIS
8.30 v telovadnici SGT: Slovenija -Koroška (moški); F-JK - Slove-
zmago. V četrtem nizu so Sovjeti nadaljevali s svojo urejeno igro in Italijanom ni preostalo drugega kot časten poraz.
Danes se bodo «azzurri» pomerili z Bolgarijo, ki je včeraj zgubila proti Poljski, s čimer ima Italija še vedno možnost, da se prebije na tretje mesto in tako osvoji bronasto odličje.
IZIDI
Sovjetska zveza - Italija	3:1
(10:15, 15:5, 15:13, 15:5)
Poljska - Bolgarija	3:2
(9:15, 6:15, 15:5, 15:8, 15:12)
Med ženskami je Italija, ki se bori za uvrstitev od 7. do 12. mesta, v
ni ja (ženske); 10.30 Koroška -F-JK (moški); Slovenija - Koroška (ženske)
SABLJANJE
8.30 v telovadnici SGT - moški: Slovenija - F-JK; Koroška - Slovenija; F-JK - Koroška. Ženske: Slovenija - Koroška; F-JK - Slovenija; Koroška - F-JK TENIS
9.00 na igrišču Tennis Cluba: F-JK -Koroška (moški); Slovenija - Koroška (ženske); F-JK - Slovenija (mešane dvojice); 10.45: Slovenija - F-JK (moški); F-JK -Koroška (ženske); Koroška - Slovenija (mešane dvojice) STRELJANJE
9.15 na Opčinah: tekmovanje z zračno puško
ROKOMET
8.30 v športni palači: Slovenija - Furlanija - Julijska krajina; 10.30 Koroška - Slovenija.
Srečanje se bo končalo s kosilom
v jedilnici tržaške univerze.
drugem srečanju zgubila proti Češkoslovaški s 3:0 (15:8, 15:5, 15:4).
•	NA TRETJI ETAPI kolesarskega tedna Brianze za amaterje se je u-veljavil Luigi Sassolo, Alberto Volpd pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
•	V OSMINI FINALA MEDNARODNEGA teniškega turnirja v San Franciscu je Američan McEnroe s 6:3, 6:3 premagal rojaka Tannerja, čehoslo-vak Ivan Lendl pa s 3:6, 6:3, 6:3 A-meričana Fleminga. Ostala izida: Cur-ren (J. Af.) - Davis (ZDA) 6:3, 7:5; Mayotte (ZDA) - Mayer (ZDA) 6:4, 7:6.
DOMAČI ŠPORT
Danes
SOBOTA, 24. SEPTEMBRA
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.30: občinsko igrišče Baiamonti: Audax S. Anna - Sovodnje; 15.30 v Trebčah: Primorec - S. Luigi FY B.
CICIBANI
14.30	na igrišču S. Andrea v Gorici: Juventina - Mossa; 14.30 v Dolini: Breg - CGS B; 15.00 na Proseku: Primorje - S. Luigi FY
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Zaule •
KOŠARKA
«TURNIR A. RAPOTETZ*
17.00	na igrišču Scoglietta (v primeru slabega vremena na stadionu «1. maj*): Scoglietto - Bor Radenska
Jutri
NEDELJA, 25. SEPTEMBRA
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - Palmanova
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Ribiškem naselju: CGS -Primorje; 15.00 v Repnu: Kras - Opj-cina; 15.00 v Bazovici: Zarja - Bi-bcrtfis
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trebčah: Primorec - Gaja: 15.00 v Foglianu: Fogliano - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Villes-se; 15.00 v Gradišču: Torriana - Ju" ventina; 15.00 v Dolini: Breg - Lan-cieri di Firenze.
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja - Breg
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg - S. Luigi A; 12.10 na Opčinah (Alpini): S. Andrea - Vesna; 10.30 v Repnu: Kras - Mon-tebello
ZAČETNIKI
9.15 pri Domju: Domio - Breg; 9.15 na Proseku: Primorje - Supercaff®
KOŠARKA
«TURNIR A. RAPOTETZ*
9.30	na igrišču Scoglietta (v primeru slabega vremena na «1. maju*): finale za 3. mesto; 11.30: finale za 1. mesto (nastopa tudi Bor Radenska).
• V PREDTEKMI KOŠARKARSKEGA pokala prvakov je Aris iz Soluna s 97:56 premagal Limssol s Cipra.
Evropsko odbojkarsko prvenstvo
Italija klonila proti Sovjetski zvezi
Poskusne vožnje v Brandt Hatchu
Lotus včeraj najhitrejši
Na košarkarskem medcelinskem pokalu
Jollycolombaniju derbi s Simacom
BRANDS HATCH — Elio De An-gelis z Lotusom, ki razpolaga z gumami pirelli, je dosegel najboljši čas na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za jutrišnjo VN Evrope v formuli ena v Brands Hatchu. Dober trenutek lotusa je potrdil tudi njegov klubski tovariš Manseil, ki je bil drugi. Na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstila Piquet in Prost, ki sta skupaj z Amouxem glavna kandidata za končno zmago.
Slabo pa se je včeraj godilo Ferrari ju. Arnoux je bil šele sedmi, vendar so ga na progi ovirali drugi tekmovalci, ko pa je imel prosto pot (v četrtem krogu), je že obrabil gume, tako da ni mogel računati na boljši čas. Tambay je končal šele na devetem mestu zaradi težav pri dovajanju goriva in nevšečnostmi z električno napeljavo. V Ferrarijevem taboru so zlasti zaskrbljeni, da se ne bi vremenske razmere poslabšale.
Tudi včerajšnje poskusne vožnje niso minile brez incidentov, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Najprej je zavozil s proge Keke Rosberg,
zatem pri hitrosti okrog 220 km na uro še De Cesaris. Vse pa se je končalo le s poškodovanima voziloma.
VRSTNI RED
1. De Angelis (It.) lotus 1’12"342 s poprečno hitrostjo 209,314 km na uro; 2. Manseil (VB) lotus 1’12”623; 3. Piquet (Fr.) brabham 1'12”724 ; 4. Prost (Fr.) renault 1'13”342 ; 5. Pa-trese (It.) brabham 1’13”475 ; 6. Chee-ver (ZDA) renault 1’13”592; 7. Ar-noux (Fr.) ferrari 1’13”596 ; 8. Win-kelhock (ZRN) ATS 1’13”679; 9. Tam-bay (Fr.) ferrari 1’13”898; 10. Wat-son (VB) mclaren 1’14”296; 11. De Cesaris (It.) alfa romeo 1’14”403;
12.	Warwick (VB) toleman 1’14”411;
13.	Baldi (It.) alfa romeo 1’14”727;
14.	Rosberg (Fin.) williams 1’14”917;
15.	Lauda (Avst.) mclaren 1’15”266;
• ŽICO NA CANALE 5 — Znana televizijska mreža «Canale 5» si je zagotovila ekskluzivno pravico za nastopanje Žica na italijanski televiziji. Brazilski as bo sodeloval v sobotnih oddajah, ki bodo na sporedu od 17. do 19. ure.
BUENOS AIRES — V tretjem kolu košarkarskega medcelinskega pokala sta se v italijanskem derbiju pomerili peterki Jollyoolombanija iz Cantu-ja in Simaca iz Milana. Zmagala je prva, a dvoboj še zdaleč ni bil podoben prvenstvenim srečanjim med tema ekipama, ki so vselej ogorčena. Tokrat je bilo prijateljsko ozračje celo pretirano, saj konec koncev gre za prestižen mednarodni naslov.
Obe peterki sta igrali brez enega Američana: Simac, ker ga preprosto še ni najel, Jollycolombani pa zato, ker je Craft poškodovan. Pri Milančanih sta se tako zlasti izkazala Meneghin (22) in Premier (24).
Po tej zmagi ima Jollycolombani še precej možnosti, da osvoji prvo mesto, medtem ko je Simac že izločen iz boja za vrh. Favorit turnirja pa je slej ko prej domače moštvo Obras Sanitariasa, ki je s 104:81 premagalo šibki urugvajski Penarol.
V tretjem srečanju dneva je brazilski Montelibano odpravil ameriške vseučiliščnike Oregon Stateja s 68:65.
Po sinočnji zmagi v prijateljski tekmi
Jadran že v zadovoljivi formi
Naši košarkarji zasluženo premagali ljubljanskega Slovana
Jadran — Slovan 86:74 (37:30)
JADRAN: Žerjal 4, Vremec, K. Starc 3 (1:1), Vitez 36 (8:9), Raubar 15 (3:3), Gulič 2, Hrovatin, Sosič 4 (0:1), Kojanec 4, Ban 18 (8:8).
SLOVAN LJUBU ANA: Premrl 10 (2:2), Volaj 14, Zupevc, Mahorič, Su-vorov, Tiringer 2 (0:2), Jesenjšek 7 (1:2), Besedič 8 (2:2), Klavžar, Ali-begovič, Sarajlija 16 (2:2), Vidmar 17 (2:12), Stušek.
SODNIKA: Tavčar in Pupis.
ON: Jadran 19. Slovan 18; PON: Ban (36) in Besedič (36); PM: Jadran 20:22, Slovan 16:22.
Če bi lahko sodili po sinočnji prijateljski tekmi v Repnu proti ljubljan skemu Slovanu, potem lahko tudi re-
čemo, da je Jadran že v zadovoljivi formi in skoraj povsem nared za bližnji začetek prvenstva C-l lige (v soboto, 1. oktobra, doma proti ekipi iz Pescie).
Jadranovci so namreč sinoči povsem zasluženo premagali sicer utrujene Ljubljančane, ki so tudi imeli precej težav z žogo (v Jugoslaviji namreč igrajo z drugačnim tipom žoge). Tako ali drugače, jasno je bilo, da so naši košarkarji telesno že v tako dobri formi, da so se enakovredno borili pod košema z znatno višjimi nasprotniki, da so jih občasno celo «preskakali». Obenem pa so po kazali zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti,, kar je še kako spod-
budno pred pričetkom tako težkega in dolgega prvenstva, kot je C-l liga.
V sinočnji tekmi je bil prvi polčas dokaj izenačen, v začetku drugega pa so si naši košarkarji priigrali kaj kmalu zanesljivo prednost, ki je v 31. min. znašala kar 24 točk. Proti koncu pa so Jadranovci nekoliko popustili, kar so izkoristili gostje, da so razliko zmanjšali, poraza pa niso mogli preprečiti.
«S formo svojih fantov sem še kar zadovoljen. Moram pa reči, da bo treba še precej delati glede individualne taktike, saj smo med tekmo po nepotrebnem izgubili več žog,* je po srečanju dejal Jadranov trener Andrej Žagar. (B.L.)
LESTVICA PO 3. KOLU Obras Sanitarias 6; Jollycolombani in Montelibano 4; Simac in Oregon State 2; Penarol 0.
• NA MEDNARODNEM ŽENSKEM
teniškem turnirju v Richmondu so v osmini finala med drugim dosegli naslednje izide: Potter (ZDA) - Nagelsen (ZDA 6:3, 6:0; Benjamin (ZDA) -Bonder (ZDA) 1:6, 6:3, 6:2; Piatek (ZDA) - Casale (ZDA) 6:3, 6:4; Ga-
dusek (ZDA) • Femandez (ZDA) 6:L
6:0.
•	V A SKUPINI KVALIFIKACIJSKEGA turnirja za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju je Madžarska z 2:1 premagala Grčijo.
•	25. RALLYJA SANREMO, ki bo do 2. do 8. oktobra, se bosta udeležili kar 102 posadki. Na sporedu bo 5 etap za skupnih 2695 km in 58 posebnih voženj.
UNIVERSITY 0F CAMBRIDGE
ULICA TORREBIANCA 25 — ULICA FILZI 6
POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9. 1977
Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski kra|lni za
THE BRITISH SCHOOL V TRSTU
Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik
OBVEŠČA:
1.	Potek roka za vpis v «First Certificate in English*, «Proficiency» in «Diploma», decembrski rok 1983. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do četrtka, 29. septembra 1983, do 12. ure.
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za First Certificate (FCE) znaša 73.000 lir, taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša 83.000 lir.
4.	There examinations are open only to candidates vvhose motherton-gue is not English.
FCE has got no official recognition.
CPE is recognised by nearty ali British Universities as the equi-valent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test or special tests of English for foreigners at this level (JBM Test, TOEFL etc.).
Za nadaljnje informacije: v TRSTU: Mr. Peter Brovvn - Cambridge Lo-cal Secretary British School - Ul. Torrebianca 25, telefon 69140-69453.
Služba javnega obveščanja British School v Trstu
Jutri se začenjajo boji tudi v tretji amaterski ligi
V prvem kolu takoj slovenski derbi Primorec - Gaja
Jutri bo v naši deželi start še zadnjega amaterskega prvenstva in sicer 3 lige. Približno 2.000 nogometašem amaterjem (promocijska. 1. in 2. liga) ki so prejšnjo nedeljo začeli svojo letošnjo nogometno sezono, se bo jutri pridružilo še okrog 2.lwi) nogometašev, ki bodo začeli svoja prvenstva v 3. amaterski ligi. Za ta prvenstva se je letos prijavilo 140 ekip (lani 141), katere so, kot lani, porazdelili v 10 skupin. Na Tržaškem se je za to prvenstvo vpisalo 19 ekip, 13 ekip, med katerimi je tudi Breg, bodo igrale v skupini L, ostalih šest ekip med katerimi tudi Gaja in Primorec pa bodo skupno s sedmimi go-riškimi ekipami, med katerimi je tudi doberdobska Mladost, igrale v skupini I. Standreška Juventina in Sovodnje pa bosta letos igrala v skupini H.
V	prvem kolu tega prvenstva bo ^srednja tekma dneva derbi v Trebčah med Primorcem in Gajo, za katerega seveda vlada veliko zanima-nJe, posebno na vzhodnokraškem področju.
3. AMATERSKA LIGA
PRIMOREC — GAJA
Po enem letu se ekipi ponovno srečata. Gaja je namreč lansko sezono igrala v 2. AL. Čeprav se je lo-kalkampamlizem precej ohladil, vlada za ta derbi med nogometaši sosednjih vasi še vedno veliko zanimanje. Domačini računajo na celotni izkupiček, čeprav se zavedajo, da jim bo Gaja delala (kot po navadi) preglavice. Gajevci pa bi se zadovoljili tudi s polovičnim izkupičkom. Padri-škcjgropajska enajsterica bo letos vključila v svoje vrste čimveč mladih sil. Ekipo so namreč zapustili Ljubo Milič in Paulin, ki sta se vrnila h Krasu ter Zippo. Kar se tiče Gabriel-bja, o katerem se v teh dneh precej govori in je v začetku sezone zgle-dalo, da bo letos igral za Zarjo, so nam odborniki Gaje potrdili, da so vse govorice neutemeljene in da bo ostal pri njihovem društvu.
BREG — LANCIERI FIRENZE
V	otvoritveni tekmi Brežani star-tajo na celotni izkupiček proti novincu lige, katerega v glavnem sestavljajo igralci, ki trenutno odslužujejo vojaški rok. Brežani se bodo predstavili svojim navijačem v običajni Postavi, saj ni prišlo v vrstah Brega do novosti.
FOGLIANO — MLADOST
Doberdobci pričenjajo prvenstvo v novi tržaški skupini s starim znancem iz Fogliana, ki je bil ravno tako premeščen v skupino I. Vključitev v to skupino je nemalo razburila do-berdobsko vodstvo in navijače, kar pa še ne pomeni, da mora Mladost spraviti v predal svoje ambicije po napredovanju. Nasprotno, lahko jih celo še poveča in to dokaže že jutri v Foglianu.
SOVODNJE — VILLESSE
Sovodenjci, ki igrajo v skupini H, se bodo v prvem kolu pomerili z nevarno enajsterico iz Vileš, ki je izpadla iz druge lige. Vsakršna napoved je zelo tvegana.
TORRIANA — JUVENTINA
Tudi Štandrežce čaka v Gradišču zelo težka naloga, saj sodi Tomana med najboljša moštva. Obnovljena vrsta Juventine želi seveda v najboljšem slogu začeti prvenstvo, v katerem ne skriva ambicij po visoki uvrstitvi. Bo letošnji start tako uspešen kot lanski?
Tudi letos se bodo košarkarskega promocijskega prvenstva, ki bo star-talo predvidoma 14. novembra, udele žila tri slovenska moštva in sicer Bor Radenska, Kontovel in Polet. Pred nedavnim smo že poročali o poteku priprav v Borovem in Poletovem taboru, sedaj pa je na vrsti Konto-velovo moštvo.
Kontovelci pridno vadijo trikrat tedensko pod vodstvom Igorja Lukše. V glavnem so že opravili kondicijske treninge in telesno pripravo, tako da bodo prav kmalu posvetili več časa tehniki in taktiki. V primerjavi z lansko, se je po našem mnenju, letošnja Kontovelova postava ojačila, saj so ekipo s svojim povratkom nedvomno okrepili Andrej Pupis, Ldvio Emili in Marjan Pertot, v dvomu je le še nastop centra Petra Štoke, ki je letos oblekel vojaško uniformo.
Trener Lukša je z dosedanjim o-pravljenim delom zadovoljen, saj je udeležba na treningih vedno polnoštevilna. Na žalost je prav v teh dneh obolel za zlatenico Damir Starc,
1.	AMATERSKA LIGA
VESNA — PALMANOVA
Križani sprejemajo v goste ekipo, ki je prejšnjo nedeljo doma z visokim 3:1 podlegla Pierisu. Zato je povsem razumljivo, da bo Palmanova prišla v Križ s trdnim amenom, da neporažena zapusti igrišče. «Plavb pa o-dločno jurišajo na zmago in zato se v Križu predvideva lep in zanimiv dvoboj. Križani bodo vsekakor morali precej paziti na levo krilo Di Blasa, ki je zelo spreten napadalec, ki zna izkoristiti vsako napako braj nilcev.
* ♦ *
2.	AMATERSKA LIGA
CGS — PRIMORJE
Prosečand igrajo proti ekipi, ki je med favoriti za končno zmago. Točka bi za Primorje tokrat predstavljala lep uspeh in prav neodločeni izid je morda najbolj verjeten, saj (če nas spomin ne vara) odkar se ti dve ekipi srečata v prvenstvu, sta si še vedno razdelili točki. Bo tradicija obveljala?
ki bo moral zaradi tega dalj časa prenehati z udejstvovanjem. Mlademu in perspektivnemu Kontovelovemu košarkarju želimo čimprejšnje okrevanje.
V letošnji sezoni bo Lukša lahko razpolagal z naslednjimi igralci: Cor-rado Čuk, Livio Emili, Andrej Pupis, Valter Ban, Henrik Lisjak, Renato Kneipp, Damir Starc, Vasilij Daneu, Peter Štoka, Dario Zaccaria, Marko Danieli, Marjan Pertot in Andrej Prašelj.
(Cancia)
TROFEJA MESTA TRST
Mladinci Biča boljši od Sokola
Sokol — Bic 62:107 (31:51)
SOKOL: Pertot 3, Ušaj 25, Bogateč 1, Pangos 2, Gruden, Busan 16, Devetak 4, Žbogar, Sedmak 9, Pahor 2.
KRAS — OPICINA
Enajsterica Krasa bo v nedeljo morala na igrišče brez izključenega Samca. Njegovo mesto bo po vsej verjetnosti prevzel bivši član Primorja Vidali. To pa ne bo edina novost v vrstah Krasa, saj si je v tem tednu Kras zagotovil še dva nova nogometaša in sicer bivšega vratarja mladinskih ekip Triestine Di Noia in krilca Covija, ki je igral pri San Gio-vanniju. Kljub tema okrepitvama pa čaka jutri Kras naporna naloga, saj mnogi trdijo, da je Opicina ena izmed najresnejših kandidatov za prestop v višjo ligo.
ZARJA — LIBERTAS
Proti Libertasu Zarja ne bo imela lahke naloge ker so Tržačani prejšnjo nedeljo doma nerodno klonili Domiu. Čeprav Zarja lahko računa na zanesljivo obrambo, je v tem začetnem delu sezone nekoliko zatajila v napadu. Vse bo torej odvisno od napadalnih vrst in če se bosta brata Fonda razigrala, lahko Zarja odnese tudi celotni izkupiček.
(B. R.)
Nabrežinci so s svojim prvim nastopom delno tudi zadovoljili, saj so se proti objektivno bojšemu Biču v prvem polčasu dobro upirali. V tem delu tekme se je izkazal Busan. V nadaljevanju so se nekoliko zmedli, tako da je nasprotnik odločno povedel. (Andrej P.)
ŠAHOVSKI TURNIR
V Bovcu srečanje obmejnih mest
IDRIJA — Prizadevni šahovski delavci iz Tolmina se pripravljajo, da bo jutri, 25. septembra, ob 9. uri v Alp hotelu v Bovcu vse nared za pričetek 20. jubilejnega mednarodnega šahovskega turnirja obmejnih mest in krajev slovenskega Primorja, dežele Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške. Organizatorji pričakujejo udeležbo do 20 štiričlanskih ekip treh obmejnih dežel.
Pri ŠD Breg oživljajo košarkarsko dejavnost
Po nekajletnem premoru bo pri ŠD Breg zopet zaživela tudi košarkarska dejavnost.
Na pobudo skupine nekaterih »starih« ljubiteljev košarke iz tega področja se je porodila zamisel, da bi zopet ustanovili pri tem dolinskem društvu tudi košarkarsko sekcijo, ki je pred nekaj leti uspešno delovala, vsaj glede mladinskih moštev.
Odbor ŠD Breg je z navdušenjem sprejel to novo pobudo, novoustanovljeni odbor Bregove košarkarske sekcije (Leo Koren, Franko Korošec, David Čok, Vinko Kalin, Miran Žerjal, Igor Corbatti, Loris Zobec, Sandi Klun in Valter Labiani) pa se je takoj lotil dela. Ob pogovorih, ki jih je imel odbor z ostalimi našimi društvi, ki gojijo košarko, pa je dobil vso podporo in obenem tudi obljubo za pomoč pri začetnem in zato toliko bolj težkem organizacijskem delu.
Novoustanovljeni Bregov košarkarski odbor pa je medtem že začrtal program za letošnjo sezono, ki predvideva nastop članske ekipe v prvenstvu prve divizije. V tem moštvu pa naj bi nastopili izključno košarkarji iz dolinske občine. Začeti je treba z aktivnostjo v minibasketu, tako da bi v društvo vključili še tiste najmlajše, ki ne gojijo nogometa. Dolgoročnejši program pa predvideva predvsem, da se bo dalo najmlajšim največ pozornosti in tako omogočilo mladini s tega področja, da ob nogometu goji še eno športno zvrst.
Kdor bi rad že sedaj začel gojiti minibasket, se lahko javi ob sredah ali petkih ob 17. uri v občinski telovadnici v Dolini.
• DRUŽBA MICHELIN je včeraj zanikala, da bi imela kakršenkoli stik s francoskim kolesarjem Bernardom Hinaultom ali njegovimi predstavniki v zvezi s sponsorizacijo nove ekipe, ki jo Hinault hoče sestaviti za naslednjo sezono.
Danes se vzameta
JORDAN in LAURA Mnogo sreče in uspehov v skupnem življenju jima želi
ŠK KRAS
Tudi Kontovelovi košarkarji že na delu
Pogovor z udeležencem odprave na Anapurno Lucijanom Cer golom
Med alpinisti ni prostora za egoizem, polovičarstvo in hinavščino»
Sredi septembra se je odpravila na Pot slovenska alpinistična himalajska odprava s ciljem osvojitve mogočnega himalajskega masiva Anapurne I Po prvenstveni smeri preko južne stene. Kot je že vsem znano, je to odpravo priredilo Slovensko planinsko društvo iz Trsta skupno s Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije ob priliki 90-letnice osrednje slovenske organizacije in 80-letnice SPDT, ki jo bodo za-niejski planinci iz Trsta proslavljali Prihodnje leto. Odprave se udeležujeta dva vrhunska zamejska alpinista in sicer Igor Škamperle in pa Lucijan Cergol. Medtem ko je v zamejstvu Igor Škamperle povsod poznan, saj se že od mladih nog vsestransko udejstvuje v zamejski stvarnosti kot športnik, tabornik in pač vsestransko angažiran mladinec, jv 25-letni Lucijan Cergol od Domia našim ljudem ■hanj znan. Zato sem ga nekaj dni Pred njegovim odhodom intervjuval (kako težko in navsezadnje tudi smešno zveni taka beseda, ko pa gre tu vendar za prijatelja, s katerim veselo kramljaš ob kozarcu vina, se sproščeno smeješ, ter mu naposled rečeš:
«No, zdaj te bom pa intervjuval«). Ta »intervju«, točneje pogovor s starim znancem, saj nihče ne piše intervjujev ob enih po polnoči, pa še na terasi gostilne s pogledom na dolino Glinščice, je torej le prijateljski pogovor, ki ga na tem mestu objavljamo.
Vpr.: Najboljše bi bilo, da bi se za začetek kar sam predstavil, na kratko opisal svojo alpinistično pot in nam še povedal kako sedaj doživljaš svoj skorajšnji odhod na Anapurno I!
Odg.:	Sem Slovenec od Domia,
imam 25 let, po poklicu pa sem inštalater za ogrevalne napeljave. Pravzaprav sem samostojni delavec, saj imam lastno majhno tvrdko, in prav iz tega razloga se lahko odpravim od doma cela dva meseca. Igor je študent, pa tudi ostalih pet alpinistov iz Slovenije, ki so se udeležili odpra ve, so si lahko nekako pomagali, jaz pa sem pustil delo prav takrat, ko bi imel največ ponud, saj se bliža zima, ljudje pa si prav v tem času urejujejo ogrevanje za zimo. Vendar pa je bila ljubezen do gora tako velika, da sem se odpovedal velikim zaslužkom, pravzaprav zaslužek nado-
mestil z... izgubo, seveda samo finančno, ter se odpravil «osvajanju nekoristnega sveta« naproti. Pri tem pa je še drugi problem: družina. Imam ženo Anamarijo, ki dela za bolničarko v openskem sanatoriju, pa 10-mesečnega sina. Vendar pa me žena... razume, potrpi, saj je tudi sama alpinistka, ter bo ves čas moje odsotnosti seveda varovala otroka.
Res je, vprašal si me, naj ti opišem svojo alpinistično pot, svoje življenje sem že strnil v nekaj besedah. Plezati sem začel pred desetimi leti v alpinističnem odseku planinskega društva CAI - XXX Ottobre, šeste stopnje pa sem se lotil že leto kasneje. Ne bom ti sedaj opisoval vseh težkih smeri, ki sem jih preplezal v gorah, no, omenil bi le, da sem že bil v Himalaji, in sicer leta 1980, na ponesrečeni odpravi na «sedemtiso-čak» Pumori, v Andih sem bil leto poprej, točneje na Cordilleri Huaiuas, v glavnem pa sem preplezal vse najtežje smeri v Dolomitih ter Vzhodnih in Zahodnih Julijcih.
Sedaj pa je pred mano Anapurna. Pravzaprav še ne morem verjeti. Čeprav sem bil, kot sem ti že rekel, marsikje, je himalajski osemtisočak moj življenjski sen. Sedaj pa je pred mano! Tako ga doživljam, kot v sanjah, sicer pa sem se zanj fizično prav dobro pripravil. Plezal sem celo poletje, potem pa še «footing» praktično vsak dan, le zadnji mesec se je ta moja telesna priprava nekoliko ustavila, ker sem moral tekati na drugi način: po opremo, vizume, dovoljenja, za denarjem, ki pri takih odpravah ne zadostuje nikdar, in še bi ti lahko našteval.
Vpr.: Ne rabi čisto nič naštevati, enostavno opiši kaj si počenjal recimo zadnja dva tedna pred tvojim skorajšnjim odhodom na Anapurno.
Odg.: V redu. Takoj ti moram povedati, da smo pred odhodom «laufa-rili« kot nori vsepovsod, bili pa smo v treh: jaz, moj kombi, ki ga sicer rabim za delo in pa Igor Škamperle. Kaj smo počenjali? Enostavno sva prepotovala na tisoče kilometrov, da sva si priskrbela primemo opremo za
nas in za ostale člane odprave, ter še iskala vizume, tiste redke »sponzorje«, ki so nam pri odpravi pomagali, in drugo. Tako sva šla v Avstrijo po terenske čevlje, na poti se nama je še zvesti kombi pokvaril, v trgovini »Asolo Šport« pri Montebellu-ni sva dobila nahrbtnike in drugo posebno visokogrosko opremo, seveda po izredno znižani ceni, podobno v tovarni «Railo» in v drugih. Če pomisliš, da smo morali vso opremo plačati sami, so nam bili veliki popusti pri opremi še kako dobrodošli. Še dobro da imamo npr. šotore Planinske zveze Slovenije, še tiste, ki so ostali v Nepalu od prejšnjih jugoslovanskih alpinističnih odprav, sicer bi morali še te kupovati, denarni izdatek pa bi bil seveda ogromen.
Vpr.: To je torej vaša odprava na Anapurno. Sedaj bi rad malo menjal argument, ostanem seveda vseeno pri alpinizmu, vendar bolj na splošno. Rad bi ti postavil tisto vprašanje, ki si ga navadni ljudje vedno postavljajo, ko po časopisih ali pa televiziji zvejo, da je neka odprava dosegla nek vrh. Kako dokažejo, da so res prišli na vrh?
Odg'.: Način dokazovanja je samo eden. S fotografijo z vrha. No, na vrhu lahko že pustiš zastavo, cepin ali še marsikaj drugega, vendar moraš počakati naslednjo odpravo, ki pride na tisti vrh, da ta zapuščeni
SPDT
prireja jutri, 25. septembra, svoj tradicionalni in priljubljeni DAN PLANINCEV SPDT. Zbirališče bo od 9. do 9.30 v Repniču (avtobus št. 44 od Trga Oberdan ob 8.40, 10.35, 12.50), nato pa bo izlet na Volnik. Popoldan bo po 13. uri na travniku «pod Paulini vrhom« (isti kot lani, 10 minut hoda od Repniča, na cesti proti pro-
material sploh najde, če ga najde. Torej fotografija, in sicer čim bolj nazorna, taka, da se vidijo vrhovi v okolici, pa seveda tudi tebe s temi zemljepisnimi točkami v ozadju. Pri tem pa je seveda res, da lahko marsikdo, ki si to želi, na tem špekulira, rekel bi kar slepari. Marsikje se lahko zgodi, in se je že zgodilo, da se alpinisti slikajo daleč pod vrhom, seveda z vsemi hribi v ozadju, ki bi zemljepisno dokazovali, da bi bil na najvišji točki, pa si se le postavil na kup snega, da se zdi, kot da si na vrhu — vsi himalajski vrhi so le neznaten in nepomemben kup snega! — nihče pa ti ne more oporekati osvojitve vrha. Tudi tu gre večkrat torej, pravzaprav kot povsod, za osebno poštenost, sicer pa tako nepošteno osvojena «slava» traja bor-re malo. Laž ima kratke noge, kdor pa se je zlagal, da je npr. osvojil Everest, pa ni sposoben v naslednji odpravi v domače ali tuje gore opraviti dosti lažji podvig, je razkrinkan. No, in kaj je tak človek dosegel? Verjemimi, takih sleparij v našem, čistem alpinističnem ambientu ni, razen zelo redkih izjem, ki pa se s časom samo izluščijo, ker je naš svet skale, truda in idealizma čist, in ni v njem prostora za egoizem, polovič-karstvo in hinavščino...
seški železniški postaji, sicer pa bodo kažipoti) na sporedu zabava (igre za otroke in odrasle ipd.). Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Vabljeni vsi!
ŠK Kras
vabi vse člane na izlet s pobratenim društvo TVD Partizan - Moste jutri, 25. septembra, v Rakov Škocjan in o-kolico. Zbirališče v Zgoniku, ob 8.30. Odhod z osebnimi avtomobili.
razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
TRST Uf. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GCrtJCA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto Dc Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanrke zveze časopisnih založnikov FIEG
24. septembra 1983
Razprava o preobnovi italijanskega pravosodja
Sodnikom točno določiti naloge
RIM — Kakšna stališča mislijo zavzeti politične sile pred čedalje bolj odločnimi zahtevami, da bi se zmanjšala časovna obdobja preventivnega zapora? To vprašanje je postavil kulturni center «Mondoperaio» ministru za pravosodje Martinazzoliju, odgovornemu za civilne pravice pri PSI senatorju Vassalliju, načelniku komisije KPI za pravosodje Violanteju ter republikanskemu predstavniku Unga-riju in radikalcu Melliniju, ki so se udeležili okrogle mize na temo «Pre-ventivni zapor in ustavne pravice*.
Odgovor, z izjemo predstavnika radikalne stranke, je bil dovolj soglasen: izredno zakonodajo, ki je rodila preventivni zapor, gre spremeniti, o-
benem pa ni mogoče dvigniti rok pred velikimi fenomeni političnega in splošnega kriminala.
In tako je v bistvu za vse prisotne razložil položaj minister Martinazzo-li: «če je prišlo do sprememb v pravosodnem sistemu države, je to treba pripisati dejstvu, da se je vendar le nekaj zgodilo v zgodovini države in na to ni moč pozabiti. Skratka, te spremembe niso bile sprejete kar tako in o njih lahko tudi diskutiramo. Nekaj pa je gotovo. Izredno stanje je trajalo precej časa in terorizem se tudi danes pojavlja v novih oblikah.
Kako torej biti kos vsem vprašanjem, ki zadevajo italijansko pravosodje? Potrebna bi bila redistribucija
kompetenc posameznih sodišč in pre-torjev, ali z drugimi besedami povedano — sodniki, ki se ubadajo z velikimi procesi morajo biti oproščeni dela z obravnavo manjših prekrškov, kajti le-ta znatno bremeni njihovo delo. S tem se je strinjal tudi komunist Violante, katerega poseg je zaključil okroglo mizo. Tudi Violante je zahteval, da mora priti do diferenciacije med zločini gospodarskega značaja, ki so sad sodobne družbe in velimi terorističnimi zločini, ki jih je treba zaupati sodniku ali pretorju. Skratka, sodnika ni mogoče vpreči v preiskavo o atentatu na Dalla Chieso in mu istočasno poveriti preiskavo o kraji avtomobila.
Nakasone in Hitler
TOKIO — Japonski ministrski predsednik Nakasone ima včasih nekoliko zmedene pojme o tem, kaj pomeni mir. Ko se je pred nekaj dnevi v japonski zbornici svetovalcev, ki ustreza italijanskemu senatu, govoril o evropski zgodovini, je Nakasone namreč poudaril, da oce njuje kot dejansko opravičljive cilje Hitljerjeve Nemčije.
Po poročanju japonskega komunističnega glasila Akahata, edinega lista, ki je doslej objavil novico, je japonski premier poudaril, da «u iskanju miru ni bilo nobene razlike med Hitlerjem in oosveltom». «Kvečje mu — je v isti sapi dodal — sta se razlikovala v načinu zasledovanja tega cilja: Roosvelt je bil za demokratično pot, Hitler za diktatorsko.»
Res morda, da mir, ki ga uživamo danes ni ravno pravi mir, ni dvoma pa, da bi Hitlerjev mir bil neprimerno bolj krvav. Nakasone ju pa bi morda bolj pri jal, saj je isti mir kot fiihrer zasledoval tedaj, tudi Tokio.
Zdravnika ni bilo: devetmesečni otrok umrl
TEMPIO PAUSANIA — Prejšnji ponedeljek se je pretrgalo življenje devetmesečnega deteta, Pieranne Mos-se. Ni opravičila niti izgovora, da bi vsaj lahko delno omilila žalost dveh mladih zakoncev ob izgubi lastnega otroka.
Ponovno nosi odgovornost za to državna ustanova, v tem primeru zdravstvena oskrba. Pierannini starši so namreč v ponedeljek dobrih pet ur zaman iskali zdravnika, da bi ugotovil vzroke detetenine bolezni. V vasici Badesi pri Sassari, kjer družina Mossa stanuje, ni bilo občinskega zdravnika. Takoj sta se mlada zakonca odpravila v bližnje vasi, a nihče izmed tamkajšnjih zdravnikov jim ni bil na uslugo. Po petih urah so končno našli nekega zdravnika, in punčko so odpeljali v bolnišnico v Tempio Pausania. Za Pieranno pa takrat ni bilo več pomoči.
Dekle z našega posnetka sicer ni videti izjemna lepotica, a kaže, da m>a skrite kvalitete, ki jih ohlapna bluza le rahlo nakazuje. Prsni obseg 34-leh1® Luann Cashatt je bil namreč vzrok, da je dekle ostalo brez službe, delodajalci pa so svojo odločitev utemeljili z dejstvom, da njene mere odvračajo pozornost sodelavcev od dela. Cashattova se je po pavico odpravila na sodišče i® modri možje so ji dali prav, saj vendar ni sama kriva, če je narava tak® bogato obdarila	(Telefoto AP)
Ob službo zaradi telesnih mer
Ali res samo nerodnost?
Posmeh je plačal z življenjem
NEW YORK — Znano je, da si ameriški predsedniki po tradiciji in po pravilih izbirajo najožje sodelovanje v vladi zgolj po lastni uvidevnosti, največkrat kar po prijateljskih vezeh. Prav tako je znano, da je zlasti Ronald Reagan še posebej nagnjen k temu, da uveljavi svoje osebne vezi in simpatije. Nemalokrat pa se mu je zgodilo, da so ga spravili prijatelji v zadrego. Zdi se, da ima prav posebno veselje za to njegov notranji minister James Watt, ki kar ne more krotiti jezika in skrivati svojih robatih pogledov na svet.
Te dni je Watt spet v zobeh sredstev javnega obveščanja in vsega omikanega javnega mnenja ZDA, vključno s parlamentarnimi krogi, ker je predvčerajšnjim označil skupino svojih svetovalcev za «mešanico, kjer so ust: črnec, ženska, dva Juda in invalid». Z zadnjim je mislil prof. Richarda Gordona, ekonomista iz Pennsglvanije, ki ima paralizirano desno roko. Mimo svoje (bržkone borne) srčne kulture se je nesrečni Watt šele po protestih kolegov zavedel, da je grobo žalil omenjene etnične ali družbene manjšine, zaradi česar se je skušal opravičevati, češ da mu «je ušlo» in da ni nameraval žaliti nikogar.
Kljub temu, da se naduti notranji minister ni prvič pregrešil na tak način, saj je nedavno povzročil Reaganovi upravi nemalo težav prav s svojimi žaljivimi komentarji na račun Indijancev in ekoloških skupin, mu je ameriški predsednik, kateremu je Watt naslovil oprostilno pismo, tudi tokrat odpustil. A ugledni dnevnik «Washington Post» je zadnjemu podvigu notranjega ministra posvetil kar uvodnik, v katerem se sprašuje, zakaj Bela hiša še naprej prenaša takega nerodneža, ki ji povzroča same nevšečnosti. «Watt je nevaren sebi in drugim,» ugotavlja časopis in izraža upanje, da bo to njegov zadnji spodrsljaj.
Njegov strankarski kolega, republikanski senator Warren Rudman pa je izrazil razpoloženje članov kongresa, ko je Watta označil kot «zadrego za predsednika, ki ga je imenoval, zadrego za stranko, kateri tudi sam pripadam, zlasti pa nadlogo za vse Združene države Amerike».
MONZA — Prepir dveh dvajsetletnih mladeničev, Paola Lazzarija in Carla Gianelle, ki sta obiskovala večerno trgovsko šolo v Monzi, se je tragično zaključil z ubojem. Fanta sta od začetka šolskega leta sedela v isti klopi in sta se že dolgo poznala, oba pa sta tudi ponavljala razred. GiareOa se je Lazzariju menda vseskozi posmehoval in to je bil razlog za hud prepir, medsebojne žalitve in končno za krvav zaključek.
Lazzari je sošolca pokončal z nožem, ki mu ga je zabodel v trebuh in vrat, njegovo truplo pa je siril
v toaletne prostore šolskega poslopja, ki so ga v tistem času ravno zapirali. Vrnil se je domov, po treh urah pa je svoje dejanje prizna' očetu, ki ga je nagovoril, naj se preda. Skupaj sta odšla na komisariat javne varnosti, kjer je mladenič priznal in opisal zločin, nato pa preiskovalce popeljal do trupla.
Umor se je odigral na stopnišču blizu stranišč, morilec pa je krvave sledove skrbno opral v upanju, da bodo zločin dokrili šele naslednje jutro. Morda J® celo razmišljal o pobegu, a se je doma očitno premislil
Namesto cigaret veliko whiskyja
NEW YORK — Generalna skupščina OZN nima problemov samo z izredno napetim svetovnim položajem in težko rešljivimi vprašanji, ampak tudi s kadilci, ki onesnažujejo sejno dvorano v Nem Yorku. Doslej skupščina ni bila zmožna rešiti zagonetke: kajenje - da, kanjenje - ne. Sicer pa je predlog, da bi prepovedali kajenje med zasedanji skupščine (dovoljeno naj bi bilo samo na hodnikih), iznesel ravnatelj svetovne zdravstvene zveze Mahler.
Takoj je bilo slišati proteste: mnogi delegati so pripomnili, da brez cigaret ne bi bili zmožni reševati zapletenih mednarodnih vprašanj in ne bi bili kos svojim funkcijam, saj bi bili prekomerno živčni in bi bili prisiljeni zapustiti tudi ■vplivne položaje.
In tako je dal veleposlank Velike Britanije sir John Thomson svojevrsten predlog: «Seveda, odpravimo kajenje, a sejne dvorane je treba založiti z velikimi količinami škotskega whiskyja, da bi bilo manj trenj.v Pred stavljajte si, kako bi se potem svet majal . . .
Simpozij o odporništvu
TOLMEČ — Danes se bodo v Am-pezzu na pomembnem zgodovinskem srečanju sestali mnogi italijanski izvedenci. Na srečanju bodo govorili o odporništva v Karniji in Furlaniji.
Med septembrom in oktobrom leta 1944 je bila namreč partizanska republika Kamije in Furlanije največje prosto italijansko področje in j® zavzemala 38 osvobojenih občin.
Manifestacijo so priredili ob priliki izročitve srebrne kolajne za vojaške zasluge praporu tolmeške občinske U-prave.
jack London: Mehikanec (3)
riše: Radiša Miloševič