Ostajamo vojaki revolucije
Aktivnosti občinske borčevske organiza-cije, še posebej občinskega odbora in pred-sedstva so se v preteklem letu odvijale predvsem v dveh smereh. Ena od teh so bili napori in aktivnosti, ki izhajajo iz družbeno-politične vloge organizacije ZZB NOV - še vedno je bila večina članov aktivna in delov-no vključena v vse strukture naše družbe in je na ta način bistveno vplivala na naše družbenoekonomsko in družbenopolitično dogajanje v družbi. Borčevska organizacija je bila tako aktivno vključena v aktivnosti priprav na volitve. Ob tem so v poročilo zapisali:
»Ne trdimo, da je povsod tako, kot bi moralo biti, da so povsod predvideni pravi Ijudje na prava mesta, da ne bo tudi še v naprej kadrovskega vrtiljaka, smo pa povsod povedali, kaj mislimo o kandidatih in se dosledno borili, da se za odgovor-ne dolžnosti evidentira več delegatov. S tem smo zagotavljali tudi našo programsko usmeritev ne-govanja in dalne graditve lika člana ZZB NOV, ki je pripravljen povsod pošteno, a tudi dobrona-merno povedati kaj ni prav in v čem se ne stri-njamo«.
Zelo odločno smo reagirali tudi na vse napade in poskuse razvrednotenja in blatenja NOB. Me-nimo, da je naša organizacija v najširših jugoslo-vanskih okvirih uspela omejiti, da obrekovalci revolucije, zveze komunistov in razni spravaši ne izkoriščajo za svoje rovarjenje tudi sredstev javne-ga obveščanja, kar prej ni bil redek slučaj. Ne smemo pa se zavaravati, da so se nasprotniki vdali in spremenili svoja stališča, spreraenili so Je raeto-de svojega dela.
Naša organizacija je pisno povedala svoja stališ-ča do bratstva in enotnosti, do pojavov nacionaliz-ma v vseh delih Jugoslavije in tudi šovinizma, ki ga pogosto srečujemo v naših okoljih.
Tvorno smo se vključevali v razprave in iskanja ustreznih rešitev na družbeno ekonomskem po-
Za predsednika je bil soglasno ponovno izvo-lien Emil Dolčič, za podpredsednika Alojz Sknfca in za sekretarja Miloš Rutar.
dročju naše občine, mesta in tudi širše. Sodelovali smo v razpravah o statutih občine in mesta, oce-nah stanja v gospodarski in družbeni nadgradnji, tako znotraj organizacije kot v SZDL, delegatskih skupščinah in drugih družbeno političnih struktu-rah v katere smo vkijučeni.
Posebno skrb smo posvečali razvijanju in nego-vanju tradicij NOB in revolucije, ker smatramo, da je tudi eden od pogojev za uspešno obviadova-nje sedanjega težkega gospodarskega in družbe-nega stanja in za pravilne odločitve, kaj je v našem sistemu potrebno menjati, da s tem ne izničimo družbeno politične pridobitve, ki smo jih izborili s tolikimi žrtvami v NOB. To stno dolžni tudi naši mladini, da NOB ne bo poznala samo preko datumov začetka in konca sovražnikovih ofenziv, pač pa po tistih vrednotah, ki so nam z zmago nad sovražniki omogočale, kot so priprav-ljenost na žrtve za interes naroda in doraovine, poštenje, odgovornost, tovarištvo, humanizem, revolucionarna zagnanost, ki je tako svojstvena prav mladini.
Druga smer, v katero so bili obrnjeni napori, pa je socialna in zdravstvena zaščita naših članov, posvečanje skrb'i vsem bolnim in osamljenim. In čeprav je v naši občini veliko razumevanja za tovrstne potrebe borcev in se v te namene prispe-va veliko sredstev, žal ne gre prezreti dejstva, da se padanje življenjskega standarda že kar precej pozna.
^Na vse te aktivnosti in probleme je v svojem govoru še posebej opozori! predsednik občinske organizacije ZZB NOV Emil Dolčič.
Borci so na svoji letni skupščini spregovorili odkrito in pošteno. Ladvik Golob iz Golega se je tako vprašal, kje se še vedno skriva »odgovor-
Poldki Rungar in Tatjani Japelj visoki odlikovanji SFRJ
Predsednik občinske skupščine Maks Klan-šek je na volilno programski skupščini ZZB NOV izrodil tovarišicama Poldki Rungar in Tatjani Japelj visoki državni odlikovanji.
Poldka Rungar je prejela Red republike z bronastim vencem, Tatjana Japelj pa Red dela s srebrnim vencem.
Čestitamo!
nost« npr. za nernalokrat nerazumljiva gradiva SIS, ki vse prej kot dobro služijo delegatom za odločanje. Veliico govorimo o pojavih - izmov, a žal ne znamo, ne zmoremo ali nočemo razvozlati, kaj vse se za njimi skriva in kje so njihovi viri Janko Sterle iz Kolezije se je vprašal, kaj smo naredili za večjo in globljo patriotsko vzgojo v šolah, saj se nam pomanjkanje le-te kaže nemalo-krat ob pojavih razvrednotenja pridobitev naše revolucije. Miian Gombač iz Rožne doline je opo-zoril na nevarnost, ki preti z razraščanjem naci-onalizma, ki ponekje že kar prehaja v agresivne oblike. Borci še vedno niso izgubili borbenosti, še naprej bodo vojaki revolucije, predani ideji brat-stva in enotnosti, za to tudi ne gre sprejemati počeznje kritike, da so bili borci v preteklosti »krivi za vse«. Ob tem, kako, žal so »potemnele« vrednote revolucije, je spregovorila Ivanka Milo-vanovič. Zavzela se je za to, da vsi borci, ki še imajo moči, sprejmejo nase dolžnost ohranjati in negovati te vrednote, kot so zaupanje, tovarištvo, humanost predvsem med mladimi, saj je po nje-nem mnenju delo z mladimi ponekod že kar zane-marjeno. Mojca Černe ter Ludvik Golob sta opo-zorila na izjemno vrednost ohranjanja in zapisova-nja dokumentarnega gradiva in pričevanj. Zal je v naši družbi vse manj materialnih možnosti za si-stematično izdajaaje krajevnih kronik (čeprav gradiva še zdaleč ne manjka), zato bi veljalo tudi s poraočjo mladih zbrati čimveč gradiva ter ga do-kumentarno shraniti.
KO za zgodovinopisje pri OK SZDL pa bo letos izdal kroniko Brezovice ter pripravil zanimi-vo razstavo o naprednem predvojnem revoluci-onarnem gibanju.
Več razpravljalcev se je zavzelo tudi za sistema-tičnejšo pa tudi odgovornejšo skrb spominskih obeležfj, ki jih v naši občini ni malo. V to bi se morale v večji raeri vključiti preko SZDL tudi šole in združeno delo, sama skrb nad obeležji pa mora dobiti predvsem vzgojni in zgodovinski smoter.
Marija Legan se je zavzela za večjo skrb bolnim in osamljcnim članom v smislu pristnejših tovari-ških stikov, pa tudi za organiziranost patronažne službe v okviru dispanzerja za borce. Poldka Ron-gar je spregovorila o delu komisije za politične zapornike in internirance, ki je bilo vsestransko in izjemno prizadevno ter še posebej o odmevni vsakoletni proslavi na Ljubelju. Predstavnik Lev-stikove brigade pa se je v imenu odbora zahvalil za pomoč pri postavitvi spominskega obeležja, zavzel pa se je tudi za več sodelovanja med sami-mi domicilnimi odbori.
Še to. Več pozornosti bo tudi v okvim borčev-ske in drugih organizacij treba nameniti pozorno-sti ob zadnjih slovesih od svojih članov, saj se marsikje pojavljajo kadrovske pa tudi materialne težave.
Potem, ko so razrešili stari odbor in izvolili novega so izvolili tudi vodstvo organizacije za naslednje dveletno obdobje.
Člani odbora ZZB NOV
Apovnik Ivanka, Jože Arko, Alojz Bratož, Erail Dolčič, Ciril Glavan, Milan Gombač, Franc Habjan, Franc Intihar, Avgust Jereb, Janez Je-reb, Anton Kozamernik, Jože Kanalec, Viktor Koncilja, Franc Kovačič, Frac Kepic, Karel Ko-be, Jože Lavrič, Janez Mramor, Anton Marinček, Anton Oblak, Matija Pečenik, Andrej Petelin, Brane Pečan, Milan Petelin, Dana Purkat, Franc Svetic, Rado Stepišnik, Ivo Starin, Anton Slobod-nik, Jakob Sedej, Franc Steiner, Julij Škraba, Frac Šifrer, Ivan Turk, Stanislav Vrhovec, Vinko Vrhovec, Stefan Vrhovec, Stane Žerovnik.
Člani nadzornega odbora
Janez BariiČ, Alojz Brdavs, Janko Janša, Ivan Končan, Rudi Pavček.
Člani predsedstva ZZB NOV
Emil Dolčič, Ciril Glavan, Frac Habjan, Anton Kozamernik, Leopold Krese, Ivanka Milovano-vič, Andrej Petelin, Miloš Rutar, Ivo Starin, Franc Svetic, Alojz Škufca, Stanislav Vrhovec, Dragica Zupančič.
Delegati za skupščino MO ZZB NOV
Danilo Bajat, Emil Dolčič, Marija Legan, Ja-nez Rešek, Miloš Rutar, Ivo Starin, Ruža dr. Še-gedin, Rado Škraba, Alojz Škufca, Drago Šumak, Stanislav Vrhovec, Ivan Zore.
Delegati za člane MO ZZB NOV Ljub-ljana
Emil Dolčič, Marija Legan, Ruža dr. Šege-din, Alojz Škufca, Ivan Zore.
Delegali za člane RO ZZB NOV Slove-nije
Emil Dolčič, Janko Rudolf, Mira Svetina.