8. štev. V Ljubljani, v trek 28. julija 1874. Letnik II Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 19 4 u ti II II " »i 15 n n II n ® i >, letu) 11 1848 „ 1868 „ 5013 „ „ 250 „ ii n 1848 na 1 ki. žel.413300 ljd. in 178480 ki. površ., 11 1860 „ 1870 „3517 „ ii 351 ,, ii n 1851 „ 1 „ „ 180000 „ „ 6663,, „ „ »> 1848 „ 1873,, 5468 „ ii ii >i n 1858 „ 1 „ „ 14400 „ „ 4627 „ „ „ Kako zelo so ravno politične prekucije in homatije in vsled teh prehude denarne stiske zavirale in še zavirajo razvitek železnic v zadnjih letih, ne kaže se le v navedenih absolutnih in relativnih številih, ampak še očitneje v številih, ki izrazujejo, koliko železnic je bilo ua Španjskem zadnja leta privoljenih in deloma uže v delu, kterih pa niso končali do sedanjega časa; pri premnogo črtah so delo po polnem opustili. Leta 1862 bilo jc 3535 kilometrov železnih cest v delu; leta 186!) bilo je v delu 1717 kilometrov, 1870 leta 2026 po Nueva Guia de caminos de Ilierro pa celo 1860 „ 1 „ „ 8100 „ „ 259 „ „ 1867 „ 1 „ „ 3240 99 „ „ 1870 „ 1 „ „ 3040 „ „ 91 „ „ 1873 „ 1 „ „ 3050 „ „ 91 11 1» 11 *) Otoki Kanarski, ktere Španjci uradno vrstijo med evropske svoje pokrajine, niso tu všteti, niti gledd ua prebivalce, niti gledtš na površje zemlje. Mero španjsko pa sem tako prera-čunil, da je „nova milja" španjska (legua nueva) štela 6680 metrov; španjska „zemljepisna milja" (legua geografica), 20 na 11 ob ravniku) pa 5565 metrov ; 1 legua cuadrada (španjska) ima po taketn 31Q kilometrov. (Dalje prih.) Avstrijsko cesarstvo. Iz marbeškega okraja, 25. jul. (Izv. dop.) 0 zadevi posilnega prilastenja farovškega vodnjaka za šolo v Vuhredu smo še to-le zvedeli: G. župnik je občinskega predstojnika dvakrat pismeno prosil, da naj od-jenja od svojega krivičnega početja. Pri dotični sodnijski razpravi je nasprotnikov zastopnik dr. Fiister g. župnika tako-le nagovoril: „G. župnik! dovolite vendar-le, da cev sme v vodnjaku ostati, saj vam mora na tem biti, da s farani v miru živite, tudi za šolo morate kaj storiti." Čudno: G. dr. Fiister bi imel le enega konja, in tega bi mu kak tat odpeljal; doktor bi ga tožil in leta bi mu rekel; „(4. doktor, pustite mi konja, da v miru živiva." Gotovo bi g. doktor tatovu konja ne prepustil. In g. župnik naj bi občinskemu predstojniku prepustil kos vrta in pa posilno v vodnjak postavljeno cev? Ker že itak nima nič zemljišča, razun betvice vrtica, ne more nobene živali rediti in mora kupiti vse razun vode, ktero mu pa občiniski predstojnik tudi hoče vzeti. Župnikovi dohodki so 315 gld., postranskih zaslužkov ni, kajti je le 600 duš. G. dr. Fuster bi vendar le moral vedeti, da noben župnik ni lastnik, marveč le vžitnik; torej ne sme brez dovoljenja preč. knezoškofijstva in patrona ne pedenj zemljišča odstopiti in nobeni pravici se ne odpovedati. Tukajšni gospodje duhovni so za šolo že veliko storili in še sedaj veliko store. Kolikor nam je znano, g. župnik T. Mraz pridno pod-učuje mladež in pri vsaki priliki v cerkvi fa-rane opominja in prosi, naj otročiče zvesto v šolo pošiljajo. Kaj pa, ko hi g. dr. Fuster, ki ima presneto mastne dohodke, kaj za šolo storil? V tožbi je bila tudi ta točka, da je župnik g. učitelju vsled osebne prošnje dovolil, iz vodnjaka vodo zajemati; ko je pa vodnjak usahnil, mu g. župnik tega ni več do pustil. A vrli učitelj je tajil, da je prosil; še le potem, ko mu je nasprotnikov zastopnik resno zapovedal: „Sprechen Sie pflichtschul digst die VVahrheit," je g. učitelj pritrdil, da je g. župnika privoljenja prosil. Zanimivo je tudi, kakor se je pri razpravi prvomestnik okrajnega šolskega skladnega odbora A. It. vedel. Strmi svet! rekel je, da ni njegova dolžnost za šolo skrbeti. Do sedaj je namreč g. učitelj vodo dobival za se in za šolo od prvomest-nika okrajnega šolskega odbora, kamor še 10 stopinj ni dalje. Šolski očetje, ki čast vživajo, so menda tudi dolžni za šolo skrbeti. Od kot' pa za gosp. župnika izvira dolžnost, da bi za šolo moral odstopiti kos vrta pa vodnjak? A. R. ima pri šolskih sestrah v Šent-Petru blizo Maribora svojo hčerko v šoli, bi li mar tudi rekel: „Nisem dolžen za hčerko skrbeti? X Dunaja * 26. julija. Vlada zdaj sostavlja in določuje predloge za deželne zbore V začetku avgusta, ko se verne minister Las-ser nazaj, bodo ministerska posvetovanja , v kterih se bo odločno sklepalo o predlogah za deželne, pa tudi delale priprave za državni zbor. Zbornica poslancev bo težko prec začetkom novembra meseca jela zborovati, Dva tirolska poslanca sta položila svoja mandata za državni zbor, ravno tako nek poljski poslanec. — Kakor poroča oficijozen list, se vlada pripravlja dobiti za župnika g. Hauthalerja odškodovanje. „Vat." misli, da to zado-stenje mora biti iz treh toček in sicer: 1 bi morali vsi pruski vladni in nevladni listi, če treba po sili, preklicati obrekovanje llautha lerja, da je on vzročil napad; 2. bi morala bavarska vlada onega suroveža, ki je napadel avstrijskega državljana in ž njim grdo ravnal, izvediti in ga kaznovati zavoljo posilstva, in 3. bi se morali Hauthalarju povrniti stroški, ki so mu izrastli iz tega ravnanja ž njim. Nekteri pruski listi trdijo, da je g. župnik dobil od Bismarka samega obžalovalno pismo. — Vojno ministerstvo je popustilo pogojevanje Skenetovo družbo, ktera je do zdaj izdelovala obleko za vojno nošo, in se jela pagajati z drugimi obrtniki, ki so se oglasili s ponudbami. To je vzročilo veliko veselja, ker zdaj menda ne bo imel več manopola za izdelovanje ojaške obleke. Tako je prav. Čc*ka, 26. julija. Najimenitnejša no-ica, ki bode veselo odmevala po vsej Češki, je ta, da znani poslanec in vrednik Skreiškov-ski je bil 24. t. m. pomiloščen. Obsojen je bil na eno leto ječe ter je 9 mesecev svoje kazni že prestal. Pred nekaj časom nabirali so se po celej Češki podpisi na peticijo za Skrejškovskega pomiloščenje, pa ustavoverni liberalci, ki so z obsodbo hoteli uničiti svojega nasprotnika za vselej, bili so tedaj na vrhuncu svoje časti in oblasti ter so že vedeli pomi-oščenje Skrejškovskega zabraniti. Ker se je sedaj to vendar le zgodilo, meni neki .dunaj ski list, da to je znamenje pomirljive politike, morda celo prazumljenja s češkim narodom. STaj si že bode, kakor hoče, to pa smemo reči, da cesarski rodbini vsigdar zvesti Čehi bodo vsled tega cesarja sprejeli z veliko večjo prisrčnostjo in navdušenostjo. „Vat.'- meni, da Škrejskovski bode morda zahteval pregled svoje pravde. Volitev v nemškem Brodu, Polni in Hampolecu za deželni zbor zopet ni določena, kajti dobil je mladočeski kandidat 274, staročeski 240, ustavoverni pa 47 glasov. Treba bode tedaj še enkrat voliti. Oj&-<»i*Mka, 26. julija. „Vaterlandu" se iz Karlovcev telegrafuje, da Stojko-vič je po nasvetu vlade izvoljen za srbskega patriarha. Ker „Ogerski Lloyd," ki je prvi prinesel novico, da vlada ne bode potrdila Stojkovičeve volitve, že drugače govori in o srbskem kongresu ravno tako sodi, kakor „Srbski narod," zato je ta novica prav verjetna I a %aj;i*t'lia, 26. julija. Deželni zbor se zopet prične 5. t. m. Odsek za odprtje vseučilišča je vse evropske univerze povabil, da naj k odprtju univerze meseca oktobra pošljejo svoje zastopnike. Hrvaška, 23. jul. (Izv. dop.) Naš zastopnik Šrani je tedaj v imenu svojih so-drugov interpeliral ministra Zichy-a o priliki glasovanja za Oršavo- Temešvarsko železnico zarad porabe madjarskega jezika namesto hr vaškega na državnih železnicah in zarad al feld reške železnice, naglasivši pri tej zgodi pristranost ogerske vlade proti Hrvaškej, ki ima pravico zahtevati, da se zidajo železnice tudi v njej, a ne samo v Ogerskej, kajti ona plačuje za skupne posle tako kakor Ogerska Kaj bode minister na to odgovoril, javi vam bodem v kratkem. Ogerski levičarji se jeze na hrvaške za stopnike, ker so glasovali z vlado za Oršavo -- Temešvarsko železnico, ter jim oponašajo da so to storili samo za to, da jim minister dovoli rabiti hrvaški jezik pri železnicah. Kako kratkovidni, bolje, zlobni so ti Madjari! Menda vendar znajo, da zakon brani hrvaški jezik na naših železnicah a ne minister, ki bi ga rad odstranil. Hrvatje pa bi bili vse eno in-terpelirali ministra v tem pogledu, ki pa jim je tudi rekel, da bode vedno za odstra-njenje hrvaškega jezika delal, kajti interpela- cijo zahteva pravica, a ne obljuba ministrova, z tega se vidi, kako težak položaj imajo naši zastopniki v Pešti, in bilo bi zares bolje, da se v kratko oslobodimo tacega žalostnega zastopništva. Naši poslanci so obiskali tudi ministra financij, Gbyczij-a, ter so ga prosili, da izpo-sluje za mesto Zagreb tiste polajšave gledč davka hišnega, ktere ima Pešta. V Pešti je namreč vsaka novosozidana hiša 20 let davka prosta. Za razvitek vsacega mesta je to lepa )ola,jšava in tako bi bila posebno za Zagreb, cjer se je začelo mnogo zidati. Minister je obljubil, da bode to prošnjo v bodečem zasedanju ogerskega zbora uvažil. Naše trgovsko — obrtniške komore so tako rekoč zaspale, treba jih je tedaj zopet k življenju obuditi. Minister trgovine Bartal, pri kterem so hrvaški poslanci bili, je obljubil, da bode skrbel, da se te za trgovino in obrt tako potrebne komore zopet obude, samo naj bi mu Hrvatje poslali izvešče v tem pogledu, ter koliko je v Hrvaškej komor in cako bi se dale bolje aroudirati. Vse tedaj morajo naši poslanci v Pešti sami storiti, kar se tiče napredka naše domovine, mesto da poskrbi za take stvari naš minister Pejačevič; ou je zares najnepotrebnejši minister ua svetu, kakor se iz vsega vidi. Da imamo tukaj marljivega človeka, vse naše zadeve bi se lepše reševale in vse bi bolje napredovalo. Ali kaj hočemo, ker morajo tudi leni in nesposobni ljudje na svetu biti in živeti. — V Zagrebu se snuje trgovinsko — obrtniška akademija, ki je nam potrebna kakor ribi voda. Že so predlogi, pretresani v več sednicah, za otvorenje te šole sprejeti. Se ve, da ne bodemo imeli akedemije, kakoršna je v Beču, Pragi itd., nego ona bode za naše razmere in odnošaje vstvarjena po graškej trgo-vinskej akademiji v manjem obsegu. Učencev bode gotovo dosta, ker jih je letos samo na graškej akademiji 54 iz Hrvaške, treba je le šolo odpreti. In tukaj je zopet tista stara že tolikokrat ponavljana tožba na dnevnem redu, da ni denarja. Akademija bi vsako leto stala do 16.000 gold. in poslopje do 50.000 gold. Ako pa pomislimo, da so za Bečko in Pražko akademijo trgovci zbrali na 100.000 gld., je li ne bi mogli tudi hrvaški trgovci in obrtniki nabrati gori omenjene svote? Čeravno so oni, se ve, da mnogo siromašneji nego cis-lajtanski, je pa tudi svota mnogo manjša od unih. Tudi hoče vlada prevzeti plače za profesorje in potem bi bilo treba trgovcem vsako leto samo kakih 4000—5000 gld. doprinašati. Ta zavod bode spadal med srednja učilišča; morda se bode odprl že 1. oktobra. To bi bil zopet korak v kulturnem pogledu našega zapuščenega naroda. Vnanjo države. Španjska. Nekteri dunajski oficijozni listi se poganjajo zdaj zelo nesramno za princa asturijskega. „Presse" n. pr. piše: „Če je pravno stališče merodajno, pač ne bo težko dobiti kralja za Španjsko. Ta ui nihče drug, ko don Alfonz, princ asturijski, zarad kterega se je Izabela 27. junija 1870 kraljestvu odpovedala. Mi ne vemo, kaka osoda je temu princu namenjena, ki zapusti naše mesto, kou-čavši triletni poduk v Terezijanišču z najboljšim vspehom. Do zdaj je bil po skrbni odgoji varovan vseh onih vplivov, ki so zakrivili nesrečo matere njegove." Dalje pripoveduje ..Pr.", da je Don Alfonz, kterega je mikalo stopiti na noge za svojo reč, te skušnjave vedno za- tiral, češ, da hoče postati prej mož, potem še le pridobiti ljubezen in zaupanje Španjcev, ki Bourbonov ne marajo; na svojo od Boga mu dano pravico se ne bo skliceval. — To je pač hvalisanje, na ktero bi se imeli Španjci loviti, naša misel pa je ta, da ravno naše liberalstvo je slaba šola za vladarje. — Trdnjava Cuenca se je morala vdati Karlistom, ki so rešili 700 vjetih. Republikanci pa so zavoljo tega zelo pobiti. Itu*ka. Nadvojvoda Albreht se je vrnil iz Moskve nazaj v Petrograd. - Pred posebnim senatom se je začela zoper 10 mladeničev in 2 ženski pravda, zavoljo razširjanja pun-tarskih oklicev. Domače novice. (.Zrelotni izpit) na realki je končan; splošno so se učenci neki prav slabo obnesli, zlasti pri g. Aleksandru Suppanu. Pravijo, da eni še niso vedeli, kdo je bil Julij Cezar, kteri slovanski narodi prebivajo v Avstriji, itd. Pa kdo bi se temu čudil, kdor ve, da g. Aleks. Suppan se je imel z mnogo važnejšimi rečmi pečati, kakor s temeljitim podučevanjeni učencev? Opomnimo le na njegove postne govore v novem realkinem poslopji o španjski inkviziciji, o kterih smo tedaj v „Slovencu" obširnejše govorili. Res čudna je osoda, da ravno pri profesorjih, ki imajo usta vedno polna o velikanskem napredku in silni inteligenciji, učenci navadno najmanj znajo, ter svoje omi-kaše dejansko na laž stavljajo. Ko bi jih zrelotni skušnji izpitovati smeli o inkviziciji, o celibatu itd., bi brž ko ne ponosno se od-rezovali! Sicer pa g. Škendru ni zameriti, je še mlad, in morebiti ne pozna še taktike, ktero prakticira profesor povestničar na gimnaziji, kteri v enacib razmerah se po popre, naznanjenih vprašanjih slavno skazuje s svojimi dijaci! To vemo iz premnozih pa razno terih virov. Razun te mu je zavdana še nova huda rana, kajti po prof. Ileinrichovi ravnokar natisnjeni nadzorniku dr. Vrečku posvečeni geografiji, je s toliko marljivostjo izdelana dr. Suppanova neki čisto ob tla. Ti ljudje pa res ne poznajo pregovora latinskega: Afflicto nolli addere afflictionem! („iVarodo»o" narodno načelo.) Ta list, ki se mnogo baha z narodnostjo, želi, da bi prusaki pridrli v Španijo zoper Karliste, ker je bil pruski „špijon" od Karlistov ustreljen. _ Učite se „narodnosti" od „Slovenskega Naroda" 1 —Ta list se baha tudi s „svobodo", zato privoši katoliškim društvom na Nemškem, da naj jih Bismark razpodi. — Kakor vitez „mušje borbe", ki se vedno le v osebe zaletava, je zopet napadel nektere domoljube po imenu. Ni čudo, kajti druzega polja nima, ker stoji na podlagi laži. (,Smešnica.) Prof. J. Mam nam je v privatnem razgovoru zagotavljal, ako povemo v „Slovencu" o „spridenem Narodovem študentu II.", da bomo v naslednjem „Narodu" brali: mevža Mam! In — raca na vodi! Komaj je sobotni „Slovenec" priobčil ono za Francijo, morda še za Turčijo, ki je ravno zdaj vsa v tresku in polomu, prevažno notico o Davorinu Hostniku, že nas je nedeljski „Narod" oveselil z dovtipno notico: mevža Mam! — Na to naj povemo „Narodu", kar smo slišali iz pri-prostih ust: „Kolikorkrat zatrobi „S1. Narod" mevža Marn, tolikokrat se krave na Golovcu in jarci na Krimu zakrohotajo nemevži Jurčiču, i«cte: Jarčiču! (Kdaj prihajajo ieleznični vlaki v Ljubljano.) Na južni železnici: Osebni vlak iz Dunaja ob 2. uri 41 min. po noči, ob 3 uri min. popoldne, brzovlak ob 6 uri 5 min. zvečer, mešanec ob 9 uri 17. min. zvečer. Iz Trsta osebni vlak ob 12 uri 43 min. po noči, 12 uri 57 min. popoldne, brzovlak ob 10 uri 31 min. zjutraj, mešanec ob 5 uri 8 min. zjutraj. Zadržujejo se brzovlaki po 4, osebni vlaki po 10 in mešanci po pol ure v Ljubljani. — Vlaki gorenjski ali Itudolfove železnice: Ob 1. uri 10 min. po noči in ob G uri lOmin. zvečer se odpelje vlak do Valentina, ob 1. uri 30 min. popoldne do Beljaka; prihajajo pa ob 2. uri 15 min. po noči in ob 8. uri 36 min. zjutraj iz Valentina, ob 2. uri 35 min. popoldne iz Beljaka. —• Naj pridenemo tu ša željo izrečeno, da bi se pri vlakih, ki dohajajo v Ljubljano okoli poldne, napravila kosilna postaja v Ljubljani in ne več na Zidanem mostu, kjer je tako vse slabo, pa strašno drago. Tudi je večidel vsak navajen kositi okoli poldne, ne pa, kakor je zdaj, ob štirih popoldne ali še pozneje. (Požigalna pisma) v podobi nič vrednih knjižur hoče trositi novo „narodno društvo" prievrknjenih „mladih Narodovcev". Ni še sestavljeno in že naznanja „Narod;' prikazen papirnatega „lintverna", kteri se bo spustil med ljudstvo. V sebi ima ta „monstrum" do bro prežvečene govore dr. Razlaga, Vošnjaka in Pfeiferja (koliko?) v državnem zboru in enake otrobe, ktere bo trosil med ljudstvo kjerkoli bo kdo maral za-nje. Koliko je vredna knjižura polna takega gradiva, tega nam ni treba praviti vse je rečeno, ako povemo, da po nji iščejo slavohlepni matadorji mladih lastne slave. Mi smo omenili nove prikazni le zarad tega, da ne bo kdo v nji kacega zrnja iskal, ker bodo v nji samo pleve Priporočamo pa jo vsem za — škmicelje in majčkene potrebe. (Na ljubljanskem gradu) je bilo 22. t. m. 13 jetnikov pomiloščenih. Razne reči. Igralcem v svarilo. Iz Laških toplic na Štajarskem 25. julija se nam piše: Te dni je prišel v naše toplice zavolj zdravja premožen posestnik iz Zagorja J. P., ki sicer rad pa pošteno igra. Prodajalec v toplicah L ga kmalu izvoha in na njegovo naznanilo pridejo sinoči štirje judje iz Siseka in Zagreba z brzovlakom, in se snidejo na tukajšnji pošti i unim posestnikom. Zdaj začno.igrati neko lo terijo, in posestnik pri tej priči zgubi 18 gld Ker se pa te igre noče več vdeleževati, nni judje ponujajo igro makao. Pošteni poštar in gostilničar Ferdinand Vančura vidi, da imajo judje umazane kvarte ter pošlje hlapca po dvoje nove k točaju v toplice. Eden izmed unih judov pa gre iz gostilnice hlapcu naproti, mu da 1 goldinar in pa svoje kvarte namesto novih ter se poda k počitku. Poštar prinesene kvarte pogleda, vpraša hlapca, kje jih je dobil, ter obvarovati posestnika nesreče, pravi, da nocoj ne pusti igrati, ker je že čez 10. uro. Kvarte so bile namreč vse zaznamovane in posestnik bi bil gotovo prišel ob ves denar (3000 gl.). Trije judje in prodajalec so jo danes kar peš pobrali iz tega kraja. Uni jud, ki je hlapca prevaril, je še tukaj zavarovan. Ker so judje posestniku tukajšnjih toplic po imenu znani, jih bode gosposka kmalo prijela in vso reč preiskala. — Iz Hrvaškega se nam piše: Letina dozdaj pri nas prav lepo kaže, razun onih nesrečnih krajev, kjer je toča vse vse pokončala. Žetev je že skoraj dokončana. Povsot' so se zimske setve lepo obnesle, razun reži, ktero je bil mraz nekoliko posmodil. Posebno v Slavoniji se je pšenica prav izkazala; pri Oseku je zraslo na 2000Q" 374 vaganov pšenice — lep dokaz, kako se izplača dobro obdelovanje polja. Zarad obilne žetve začele so pa tudi cene žita padati. Vagan pšenice ba-naške stoji že samo 4 gold. Tudi cena moke e močno pala. Koruza po celi Hrvaškej in Slavoniji neizmerno lepo kaže, ter se je nadjati dobre letine ; tudi v Granici vse lepo kaže. Kako stoji v vinogradih, mi dozdaj še ni na tanko znano; ko izvem, objavil bodem v krat-cem. — Disciplinarna preiskava zoper profesorja Benedikta na Dunajskem vseuči-išči se je te dni začela, ker je dekana (ravnatelja) profesorja Langerja dolžil nečastnega dejanja. Muliovskc spremembe. V Ljubljanski škofiji: G. Lapajne Jan., kapi. v Prečini, gre za svojo lastno >rošnjo kot administr. v Dražgoše. — Umeri e č. g. Skale Jak., fajm., v Št.-Marjeti, 13 ul. (R. I. P.); fara je razpisana 15. jul. V Lavantinski škofiji: Č. g. Mart. Krambergar je postal kurat v Kebeljnu. — Umrla sta ČČ. gg.: Juri Caf, beneflcijat na Ptujem, 3., in Martin Mihelin, župnik v pokoju v Brežicah, 14. jul t. 1. R. i. p. - Gornjo-graška župnija je do 18. avgusta razpisana, beneflcium na Ptujem pa do 22. avgusta t. 1. Eksekutivne dražbe. 31. jtijija. 2. Jan. Čelcšnik-ovo (2910 gl.) v Ribnici. — 3. Štefan Bučar-jevo iz Volavelj v Litiji. — 3. Matevž Grmek ovo iz Lazov na Vrhniki. — 2. And. Novak ovo iz Knežaka (1800 gl.) v Bistrici. — 2. Jož. Šprohar-jevo iz Zarečja (2060 gl.) v Planini. 1. avgusta. 3. Jan. Stegu-ovo iz St. Mihela v Senožečah. — 2. Ant. Zotlar-jevo iz Preske (584 gl.), — 2. Jan. Ulčar-jevo z Malega vrha (2334 gl.j, obe v Litiji. — 1. Ant. Hrovat ovo iz Hočevja (5905 gl.) v Vel. Lašičah. — 1. Ant. Berčan-ovo iz Brezja (2716 gl.), — 1. Jak. Ces-novar-jevo iz Vač (3585 in 2826 gl.), — 1. Jern. Rant-ovo iz Spodnje Zadobrave (340 gl.), — 3. Jern. Jagcr-ovo iz Dobrujn (215 gl.), vse v Ljubljani. 27. julija. Papirna renta 70.20. — Srebrna renta 75.15. — 18601etno državno posojilo 108.—.— Bankine akcije 976 — Kreditne akcije 231. — " — Londor. 110 85. — Srebrj 104 15 — Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 8.85. Denartttvene cene. 25. julija. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . 5°/o renta v srebrn..... Srečke (loži) 1854. 1..... „ „ 1860 1.. celi. . . „ „ 1860. 1., petinke . Premijski listi 1864. 1., . . . . Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5%...... Kranjske, koroške in primorske p Ogerske po 5%...... Hrvaške in slavonske po 5*/0 . . Sedmogradske po 6*/, .... Delnice (akcije). Nacijonalne banke ..... Kreditne akcije..... Nižoavstr. eskomptne družbe . Kreditne Tržaške Srečke (loži). po 100 gld. a. v. „ 100 k. d. „ 50 ,, „ ,, „ 40 gld. a. v. „ 40 „