80. številka.
Ljobljana, v sredo 9. aprila 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, irimai nedebe In praanike, ter velja po post« prejeman za avatro-ogrsKa dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, aa jeden mesec S K 30 h. Za LJubljano
brez pogajanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vso leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve* kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobae vpoSiljatve naročnine ae ne ozira. - Za oznanila plačuje se od suristopns petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenfcrat f.ska, po 10 h 09 ee dvakrat, in po 8 h, Ca se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trga §t. 12. Upravnistvu naj se bia govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice 3t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod1* telefon št 34. — „Narolna tiskarna" telefon št 85.
Se enkrat Celje v državnem zboru.
Bilo je dovolj časa med velikonočnimi počitnicami, da se nemška jeza zaradi propada Stiirgkhove resolucije skuha. In res, kako je vrelo po raznih nemških shodih, je bilo pričakovati v prvi seji najhujših viharjev, če ne celo zagrožene ob-strukcije. No, prva seja včeraj je potekla nasprotno dokaj mirno, iz česar pa seveda še ni sklepati, da se je nevihta zaradi Celja definitivno polegla.
Vendar pa se je tudi včerajšnja seja poslanske zbornice vršila le v znamenju celjskega vprašanja, dasi je bila na dnevnem redu točka »obrtne šole.« Za ustanovitev obrtne šole v Budjevicah je govoril posl. B r d 1 i k , ugovarjal mu je poslanec Siegmund.
Potem pa je dobil besedo Hof-m a n n - \V e 11 e n h o f, ki se je ves čas svojega govora drgnil ob slovansko šolstvo. Glede Celja je rekel med drugimi »Celje je nacionalna in politična častna zadeva Nemcev.« Celje bi naj bilo posku-ševališče za to, ali ima najmanjša mera dobre volje in poštenih mirovnih nameaoT napram Nemcem upanja v tej zbornici, da najde večino. Vladno vedenje nas je moralo v tej zadevi vsaj prav čudno dirniti. Imeli smo priliko, opazovati zadnji čas večkrat neoporečno spretnost sedanjega ministrskega predsednika. To pot pa ga je ta lastnost zapustila. Za nas je celjski slučaj tipičen; isti je zgled rovarskega dela, ki se izvršuje že desetletja zoper nemško posest v Avstriji.«
Ministrski predsednik dr. Korber: »Spoštovanemu predgovorniku sem zelo hvaležen, čeravno je ostro napadal vlado, da mi je dal priliko, govoriti o vprašanju, o katerem se razpravlja zadnji čas tako vsestransko in tako razburljivo. Vlada, koje mišljenje in delovanje je namenjeno le pomirjenju duhov, in katere dolžnost je popolna lojaliteta napram vsem strankam in osebam v tej zbornici in izven iste, ta vlada nikakor noče, da bi se vlegla nova megla na posvetovanja v tej zbor-
nici. Zdi se ji tedaj dolžnost, da razloži takoj pri prvi se nudeči priliki svoje na zore o najnovejšem dogodku, glasovanju o Stiirgkhovi resoluciji. Pri nas se hoče ne le kabinet, kateremu se je šele nekaj dni poprej izkazalo zaupanje, sedaj ravno tako naglo obsoditi, temuč vreči se hoče tudi komaj iz težavne krize izkopano državo nazaj v negotovost, in to vse zato, ker se resolucija, koje usoda na stvari ničesar ne izpre-meni, ni sprejela. Celjsko zadevo mije od dveh stranij razpravljati. V kolikor se gre za zbornično glasovanje v zadnji seji in z ozirom na slovenske vzporednice. Res je, da more vlada do gotove meje vplivati na glasovanje v parlamentu. Kajti v tem tiči ravno vodstvo, ako tega več ne more, potem je njena ura dotekla. Toda zgodijo se ločitve zadnji trenotek, ki ne pripustijo večine niti nemškim niti slovanskim strankam. Preostanejo stranke, ki odločijo. Tukaj pa potem vpliv vlade ne zadostuje več.
V tej mnogojezični državi je kompromis nacionalnih strank edina rešitev, in g o t o v o n e i z d a m tajnosti, ako rečem, da razumemo pod narodnim pomirjenjem kompromis velikih narodnih skupin. Pooblastite vlado za take kompromise, in izključena bodo povse taka glasovanja, kakršno je bilo v zadnji seji pred veliko-nočjo. Kako se stvari razvijejo, ako skuša vlada brez pooblastila strank doseči narodne kompromise, se je pokazalo že poprej in posebno v celjskem slučaju. Važnejše kot glasovanje o resoluciji se mi zdi celjsko vprašanje samo, ki je privedlo že večkrat v to zbornico težke kon-llikte. Ako se vzame zadeva kot to, kar je pravzaprav, izključno kulturelno vprašanje (Nemci ugovarjajo), potem bi ne bilo tako težko, najti izhod. Da so nastale slovenske vzporednice v Celju v nacionalnem znamenju (?), to je, kar poostruje konflikt. Jaz sicer ne verujem, da bodo hoteli Slovenci od tam začeti naskakovanje na Nemce. Dokazano je, da se Slovenci dosedaj niso
radovali svoje posesti, ker so se pritožbe nad celjskimi razredi vedno bolj razvijale v nevarnost za notranji mir. Vsled tega se bo morala na vsak način iskati neka odpomoč — mnogo glasov se je že izreklo za to — ki bo odvzela celjskemu vprašanju njegov dosedanji nevarni značaj, in ki bo na ta način odstranila netivo iz našega političnega življenja. Resno hočemo iti na odpravo celjskega vprašanja, in brez Slovencev tega vprašanja pač ne bomo rešili.«
V lijuhljani, 9. aprila. Nemiri na Balkanu.
Letošnji pomladni nemiri na Balkanu — v Macedoniji in Stari Srbiji — bo dobili naglo velik obseg ter so že doslej povzročili izredne odredbe. Turška vlada je poslala velike čete v okraje Novi Bazar in Mitrovica, bolgarska vlada je zbrala na meji 15 bataljonov in tudi v južnih okrajih Srbije se zbirajo čete. Porta je poslala velevlastim posebno noto, v kateri se pritožuje, da bolgarska vlada ni zmožna zatreti podpihovanje in hujskanje mace-donskega odbora. Neki bolgarski polkovnik potuje po Macedoniji ter agitira za ustajo. V Vidinu je imel shod ter je poživljal narod, naj se dvigne zoper turško vlado. Ustanove naj se društva strelcev, ki izuče može in mladeniče za vojno. Ta polkovnik je razposlal več pisem ter obljubil, da pride še v razne kraje agitirat. Razburjenje je veliko. Ustaši so imeli baje že več prask s turškimi vojaki. V nekaterih krajih vlada panika. Vojaštva povsod mrgoli. Del Novega Bazarja t. j. do reke Lim s kraji Priboj, Prebolje in Bielopolje j e zaseden z avstro-ogr-skimi četami. Sedaj je ondi 1. infat. brigada fml. barona Goumoensa, ki prebiva v Plevlju. Mogoče je torej, da bode imela z ustaši opravka tudi naša armada. Vmešava se tudi že Italija, ki želi, da se Albanija prepusti docela"Albancem, češ, le tako nastane trajni mir. »Novoje Vremja« piše, da niti Bolgarija niti Srbija ne moreta ostati mirni, ako nastanejo ob meji resni in veliki nemiri. Niti bolgarska niti
srbska vlada ne more svojim državljanom prepovedati, da bi ne šli svojim zatiranim bratom na pomoč, ako začno Turki klanje. Turčija kroti in pokori krščanske ustaše, panislamitskih hujskačev in nasil nikov pa ne ovira v njih bestialnosti. Turška vlada upa, da zatre ustajo v par dneh.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Bruslja poročajo: Pri sprejemu zastopnikov časopisja je potrdij^poslanik dr. Leyds, da so sklenili burski voditelji, vztrajati pri svoji zahtevi glede neodvisnosti burskih republik. Hkratu je Leyds ponovil vest, da je položaj Angležev neugoden ter da prodira Botha proti Durbanu. Potemtakem se vojno premirje ni sklenilo, dasi se vrše mirovna pogajanja. Iz Kroonstada se poroča, da je Schalk Burger sedaj pri Steijnu in Dela-reyu, a da mirovna pogajanja doslej radi razdalja Burov in Angležev niso napredovala. Zato pojdejo burski delegati drugam, da se pogajanja olajšajo. V Johan-nesburgu se je vršila 3. t. m. prvič, odkar traja vojna, generalna skupščina rudo-kopne zbornice. Predsednik je izjavil, da je  prepričan,  da   se je   zahvaliti samo
] Bothi, da se rudokopi niso porušili docela. Sedaj dela pa že 16.035 stop zopet. Buri so zaplenili 267.173 funtov zlata na poštah, železnicah, bankah in v jamah. Rudokopi imajo radi vojne 3,400.000 funtov (81,600.000 K) šterlingov škode. O bitki ob reki Hart v zahodnjem Transvaalu, kjer so se merili Delarey in Kemp na eni ter Valter Kitchener, brat lorda Kitchenerja še ni nobenih natančnih poročil. Boj se je vršil skoraj na istem mestu, kakor boj
I z Methuenom. Angleški časopisi trdijo, da so imeli Buri okoli 300 mož mrtvih in ranjenih, česar pa ni verjeti, ker tako dolgo se Buri sploh več ne vojujejo, da bi imeli tolike izgube, nego se poprej umaknejo. Počakati je vsekakor objektivnih poročil. Kje je De\vet, ni znano. Burski poveljnik Erazem je baje pri Bosh-koopu padel. Botha se menda za mirovna pogajanja ne meni, nego operira dalje. S-^daj    prodira   zopet  v   Natal. Severni
Hrvatska in slovenska opera.
(Konec.)
Dr. Ivo Kršnjavi piše nadalje:
»S t a g i o n e« ne priporočam. Nedavno sem videl take predstave na Reki; eden, dva dobra glasa, neprimerno mnogo muzikov, ki naj ostalo beraštvo pokrijejo. Razen tega naj bi človek poslušal teden za tednom »Aido« in »Rigoletta«, da se ju naveličaš za večno.
Vprašajte me, kaj naj se zgodi? Jaz mislim, da je treba preučiti razmere v Ljubljani ter posnemati Ljubljančane. Občinstvo pa naj stori vse, da se opera in drama ohranita. Vlada je storila več kakor svojo dolžnost, občinstvo pa mnogo manj
Kar se tiče vodstva gledališča, menim, da bi bilo moralo biti v eni roki, da pa bi bil posvetovalen odbor že radi tega koristen, ker bi imeli odlični in vplivni prijatelji gledališča potem živahnejše zanimanje za vspevanje gledališča. Vsak poskus, rešiti opero, smatram hvalevredni m«.
Musikolog Franjo Ks. Kuhač meni: »...Popolno opustitev opere in operete smatram iz mnogih ozirov za neprimerno. Jaz mislim, da bi se mogli doseči z eliminiranjem velike seriozne opere iz re-pertoirja znatni prihranki*) ter bi se mogla potem resna in vesela opereta ter komična opera gojiti bolje in intenzivnejše . . . Tudi domačim skladateljem bi se odprlo s tem širše polje, da se uveljavijo. Mi Hrvatje bi se morali s takim repertoirjem zadovoljiti, kajti pozabiti se ne sme, da morejo le veliki narodi imeti pravico do velikih del. Za naše razmere bi komična opera in opereta zadoščali; velika opera pa bi se mogla pozneje, ob primernem času, »prejeti zopet na repertoir, toda šele takrat, ko bi pokazalo občinstvo večje zanimanje ter bi mogla dežela zopet prenašati večji primanjkljaj . . .
Operne stagione bi že radi tega ne priporočal, ker sem proti temu, da bi odnašali tujci naš denar, ne da bi mi imeli od tega kulturen dobiček. Navadno pa so taka podjetja v umetniškem oziru tako
*) V Ljubljani so zahtevajo le velika, sari-ozne opere, ker k manjšim operam občinstvo ne hodi! To seje pokazalo pri „Stradelli" in .Favoriti'1.
slaba, da se posestnikom stroški ne izplačajo.
Jaz dvomim torej, da bi se moglo gledališče brez opere in operete dalje časa vzdržati. Igrokaz in veseloigra imata jako omejeno občinstvo, ki za vzdrževanje predstav na umetniški višini ne zadoščata ... Ako bi se gojila le igrokaz in veseloigra, bi obisk gledališča močno padel, a dežela bi pri tem ne doaegla nikakih znatnih prihrankov. Tudi iz financialnih ozirov se mi torej radikalna odredba deželne vlade ne zdi opravičena.«
Veleposestnik Dragan Tur kovic:
»Nameravano opustitev opere in operete o b ž a 1 j u j e m iz vsega srca ter smatram to odredbo «za hud udarec po operni literaturi sploh in po hrvatski še posebej . . . Jaz aem absoluten pristaš stalne, dobre opere in bi ji dajal prednost pred operno stagiono. Jaz mislim, da mora gledališče brez opere in operete popolnoma propasti. Samo dramske predstave ne bodo mogle zadoščati občinstvu osem mesecev, in posledica tega bo, da se bodo vršile predstave pred praznimi hišami.«
Pisatelj in kritik dr. Milivoj Dež" man se je izrazil tako le:
» . . . V dobi Hreljanovića je imelo gledališče vsako leto 40.000—50.000 K deficita brez investicij . . . Dejstvo je, da ima gledališče vsako leto 370.000 K stroškov (320000 K znašajo le gaze) ter te-le dohodke: 120.000 K subvencije, *) 36.000 kron ložni abonnement in 164.000 kron dnevnih dohodkov; skupaj 320.000 K dohodkov.") ... To je tudi dokaz, da je možno z dohodki v znesku 380 000 K, katere je pri previdnem vodstvu lahko doseči, obdržati stalno hrvatsko opero in opereto, ne da bi bilo treba obremenjati deželni proračun še bolj . . . Potreba je, da so izvrši korenita reforma glede osobja, repertoirja in predstav; opera in opereta pa naj se ne opustita.«
Večina hrvatskih glasov se je torej izrekla, da se opera in opereta obdržita. Vsi pa hkratu zahtevajo, da se morajo
*) V Ljubljani: 30.000 k subvencije, lože so last deželnega odbora, dnevni stroški poprečno 170 K od predstave!
**) V Ljubljani znaSajo vsi dohodki okoli 43.600 K, od katerih pa je odbiti Se okoli 4000 K, ki se porabijo v povrnitev in plačilo posojila, starih dolgov, obresti in zavarovalnine. Dohodki ne znaSajo torej niti celih 39000 K aa leto!
okraji te angleške kolonije so zavarovani s stražnicami in vsa dežela severno Tu-gele je prometu zaprta. Mestne straž« v Ladvsmithu, Dundeeju in Newcastlu so pomnožene ter se nabirajo prostovoljci. Botha hoče zvabiti del angleške vojske v Natal, da oprosti vshodnji del Transvaala, kjer bodo imeli potem drugi burski poveljniki lažje polje. Vsekakor se more reči, da se vojna nadaljuje.
Najnovejše politične vesti.
O nemirih v Albaniji in M a-cedoniji je razposlala Turčija velesilam noto, v kateri dolži pred vsem Bolgarijo, da neguje in podpihuje nemire. — Načelniki nemških strank so sklenili, da bodo podpirali predlog za ustanovitev češke obrtne šole, le ne v Budjevicah, temveč v kakem izključno češkem mestu. Zahtevali pa bodo, da se ustanovi tudi nemška državna obrtna šola v Hebu ali v okrožju istega. —-V venecuelaki vstaji so vladne čete dvakrat podlegle in sicer dne 3. t. m. pri Garupanu in 4. pri El Bilar. V prvi bitki je izgubil general Escolante 350 mož. — Ogrski ministrski predsednik Szell ima baje zelo omajeno stališče zaradi upiranja nekaterim vojaškim vprašanjem — B e 1 j-gijska kraljica je baje nevarno bolna. — Zvišana carina na slad kor se namerava uvesti na Angleškem. Tudi za stavbni les ae določi uvoz na carino. — Bivši angleški minister Kimberlev je umrl. — Odprava vojnega davka sta sklenila senat in reprezentantska zbornica Združenih držav. Istočasno pa se je sprejel tudi zakon, ki zabranjuje Kitajcem naseljevanje v Ameriki.
Dopisi.
Iz Žužemberka. Kar naš gosp. dekan počenja, je pa že prečudno. Tisti prostor ob cesti, ki ga je kupil od trga, je sedaj obgradil s plankami, kakor okrog kakega dvorišča ter si je za pol matra zemlje na širokost in kakih petsto korakov na dolgost cestnega zemljišča prigra-dil. Sedaj pravijo, da ga bode cestni odbor tožil. Odbor ima popolnoma prav. G. dekan ima že itak preveč zemljišča, sedaj hoče pa vzeti še to, kar je cestnega. Pa še več! Po tistem zemljišču je tudi pot, ki pelje do cerkve. Odkar je cerkev, vedno obstoji ista pot. To pot je g. Miha zagra-dil ter prepovedal prehod črez svoje zemljišče po istem potu. Radovedni smo, kdo bode podlegel; mi pravimo: dajmo g. Mihi to, kar je njegovega, ljudstvu in cestnemu odboru pa zopet njegovo, drugače naj se pa najstrožje postopa. Sicer pa vprašamo: Kdo je kriv, če vera peša?! Nikdo drugi ne, kot Vi, duhovniki, ki tako postopate. Že tako imate, g. dekan, zasluge, da se nahajata dve cerkvi v trgu v razvalinah, sedaj ste pričeli pa pri tretji s tem, da ste pot zaprli, pot do cerkve, ste razumeli, g. dekan, ki je že desetletja, ko Vas ni bilo,  in ki bode še, ko Vas več
dohodki zagrebškega gleda lišča povišati in da se mora zanimanje občinstva povečati. Ako se ti pogoji ne izvrše, se opera in opereta, hočešnočešmoraš, opustita vsaj za nekaj sezon.
Enak položaj je v Ljubljani. S sedanjimi subvencijami in s sedanjimi dnevnimi dohodki opere ni možno vzdrževati več. Dosedanji dohodki ne zadoščajo niti za pokritje gaž in skromnega repertoirja. Naše občinstvo se noče več zadovoljevati z diletanti, nego hoče videti na odru vsaj večinoma dobre igralce in igralke; pri opernih predstavah pa zahteva izvrstnih moČij in najboljših opernih del, pa sijajne epreme, sicer ostaja rajši doma ali pa si išče cenene zabave.
S štedenjem in varčevanjem se doseže pri gledališču vedno le negativen vspeh.
Vzlic vsej ljubezni do umetnega petja in do opernih predstav se bo moralo torej tudi naše gledališče poslej omejiti le na dramske predstave — ki se bodo mogle seveda vršiti samo dvakrat do trikrat na teden! — ali pa bodo morali poklicani faktorji najti gledališču nove izdatne vire dohodkov.
To smo hoteli povedati gledališkemu občinstvu še pred občnim zborom dramatičnega društva.
ne bode. Le tako naprej. Ko bode vreča polna, se bode sama razvezala.
Št. Jurij ob južni železnici.
Kakor Ahasver kolovratim po svetu in tako me je ob velikonočnih praznikih zanesel slučaj tudi v Št. Jur ob južni železnici. Prej, ko sem tja dolazil, sem tuhtal, kaj le počenjajo ti šentjurski ljudje zdaj v tej viharni politični borbi? Mar-li se kaj zavedajo svojega svetovnega slovesa ? No, v »narodni« gostilni pri Nendlu sem našel trške odličnjake, pošteno in veselo so peli in pili prav »po kranjsko«, gosp. fej-»mušter« in slavni slovenski mecenas pa je medtem prešteval doma svoje tisočake in izmišljeval za kratek čas nove neumnosti, častiti gosp. Mmm ... I., ali kako se že ta šment piše! je naročaval za sebe in drameljskega »gnadljivca« likere od Tra-pistov (po 7 K za pol litra!) in dragi mi, seveda tudi častiti g. Groga je po svoji navadi prosil v kaplaniji blagoslova in sreče za svoje novorojeno, a slabotno dete — za šentjurski konsum.
K položaju zavarovalnih agentov.
Piše se nam: Odkar je pričela delovati »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani, pričeli so tudi klerikalni listi rohneti proti agentom oatalih zavarovalnic. Prej amo jim bili dobri, da smo jim zavarovali cerkve in farovže, aedaj hujakajo na »liberalne« agente kakor na stekle pse in lažejo povrh, da se kar kadi. Skrajni čas je že, da se zavarovalni potovalci na Slovenskem zbude iz svojega zimskega spanja. Kam pridemo, ako pojde tako dalje? Za zavarovalnice je večinoma vedno bolje, za potovalce vedno slabše. Da nam dela »Vzajemna zavarovalnica« občutno konkurenco, tega se ne da tajiti. Tolažimo pa se, da tega ne dela na način, vreden poštene zavarovalnice, nego samo s skrajno bedasto reklamo v klerikalnih listih in z malovrednim ščuvanjem proti drugim agentom, ki si baš tako pošteno služijo svoj kruh, kakor vsakdo drugi. Nadalje so vse večje akcijske zavarovalne družbe sklenile pogodbo, da si medsebojno ne bodo delale konkurence, in zagrozile agentom z občutnimi denarnimi globami v slučaju, da se proti tej pogodbi pregreše. Kolikor mi je znano, te pogodbe sicer nikdo za resno ne smatra, niti sama ravnateljstva se je dosledno ne drže, ker je taka pogodba dandanašnji, ko divja najhujša konkurenca, nemogoča, vendar je ta ovira tuintam le občutna — za nas. Vzlic temu, da se nam zaslužek prikrajšuje na vseh koncih in krajih, in da je draginja uprav neznosna, ne misli nikdo na zboljšanje našega po ložaja. Kaj čuda potem, da nima zavarovalništvo s svojimi agenti vred nikakega ugleda med ljudstvom? Kaj si naj misli kmet o agentu, ki mu na dolgo in široko razklada, da ima njegova zavarovalnica dvajset, petdeset ali sto milijonov kron, a vidi, da se uboga para od rana do večera, kakor navaden hlapec, peha za zaslužkom in mirno prenaša vse pšice, ki od vseh strani lete nanj, samo da si zasluži svoj vsakdanji kruh?? Ako se primerja plača zavarovalnega agenta z denarnimi svotami, katere pridobi zavarovalnici vsak mesec, se takoj vidi, da je način, po katerem se mu preračunava plača v času sedanje splošne draginje, popolnoma skrajno neopravičen. Ako pridobi namreč akviziter najmanj 240 kron čiste premije od desetletnih zavarovanj, znaša to v 10 letih 2400 kron. Najvišja provizija, katero plačujejo zavarovalnice od samo prvoletne premije, je 50%. Agent prejme torej za svoj celomesečni trud 120 kron za delo, ki prinese zavarovalnici tekom let okroglih' dvatisoč štiristo kron! Vsprejemne pristojbine tu ne pridejo v poštev, ker iste plačajo stranke in ne zavarovalnice. Da se s 120 K nikakor ne morajo pokriti celomesečni potni stroški: hrana, obile vožnje itd., je umevno samo ob sebi. — Za tako malo odškodnino do bivajo zavarovalnice kolosalne svote, do-čim nima potovalec ničesar za svoj trud. Pošteno in posnemanja vredno je torej od neke znane zavarovalnice, da računa provizijo po 18—22°/0 od čaaovne premije, t. j. podlaga proviziji, j© premija od vseh deset let in plačuje svojim potovalcem na ta način poleg voznine, povračila za spremljevalca, poleg vsprejemnih pristojbin še do deset kron dnevne plače. Žalibog, da je samo ena taka. — Kričeča krivica je tudi, da je zavarovalni potovalec kot takšen brez vsega pravnega varstva, ker ne spada ne pod obrtni in ne pod trgovinski zakon. Ako se mu torej zgodi kaka krivica, se ne more nikjer pritožiti, in je takorekoč popolnoma »vogelfrei«! Nadalje ni prav nič preskrbljeno za starost in onemoglost, tako, da zavarovalni potovalec nima prav nobene bodočnosti. — To vse sem hotel navesti gg. kolegom v prevdarek. Konkurenca je vedno hujša in zavarovalnice same so pričele svojim lastnim zastopnikom oteževati poslovanje, ergo: treba bode za nas reform!
Zavarovalni potovalec.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je predsedoval včeraj sledečim bolj zanimivim obravnavam c. kr. deželne sodnije:
1. Oj te punice! Na obtožni klopi sedi leta 1882. rojeni posestnikov sin Martin Prežel j z Rudnega pri Škofji Loki. Prezelj je bil že dlje časa jezen na 231et-nega hlapca Janeza Miheliča iz Škofje Loke. Obadva sta namreč zahajala k lepi Marjetici Dolinar, 231etni hčerki posestnika v Št. Petru. Lepa Marjetica sicer »z nobenim ni držala«, a vnela je v srcih obeh fantov vročo ljubosumnost. 2. svečana je Mihelič ustavil Prezelja in ga vprašal, zakaj je jezen nanj in kako to, da pravi ljudem, da ga namerava počakati in na-kleBtiti. Iz tega je prišel prepir in tepež. MiheliČ je zbijal z dežnikom po Prezelju, ta pa nekaj časa s polenčkom; potem pa je vzel nož in obsuval prav surovo Miheliča. Prizadel mu je več lahkih in dvoje težkih ran. Vsled tega bode sedel osem mesecev v težki ječi in se postil ter trdo ležal vsak mesec, plačal 85 K Mihe-liču in stroške sodnega postopanja. Ne vemo, če mu je to junaštvo pridobilo srce lepe Marjetice . . .
2. Konec malega tovarnarja. Leta 1850. se je v Graslicu na Češkem porodil Rudolf Maver. Bil je najprvo krojač, potem pa se je pečal z izdelovanjem slamnikov. Leta 1870. je prišel na Kranjsko; v Domžalah se je stalno naselil in končno, po preteku 20 let, ustanovil lastno tovarno za izdelovanje slamnikov ter sezidal malo hišico. Nekaj časa mu je povsem dobro šlo. A potem se je stvar predrugačila. Leta 1895. je prišel potres, in to je bil začetek njegovih nesreč. Knjigovodstva ni imel; vodil je le takozvani »šmirbuh«, kakor vsi podjetniki, ki pridejo iz delavskega stanu. Vsled tega tudi ni mogel precej sprevideti, da je dosti globoko v dolgeh. InduBtrijalna kriza pa, ki pretresa sedaj celo srednjo Evropo z vso svojo grozovitostjo, vrgla je tudi njegovo tovarno v razvaline Prišel je v konkurz, kakor več slamniških tovarn v Domžalah. Izkazalo se je deficita 12.023 K in vsled tega se je dvignila tožba proti njemu radi neprevidnega ravnanja s tujo lastnino. Sodni dvor ga je krivim spoznal in obsodil na 3 dni strogega zapora s postom in plačilom stroškov. Zagovarjal ga je dr. Kri-sper in odmerila se je kazen tako nizko, posebno tudi vsled tega, ker ima nesrečnež doma bolno ženo in 10 otrok.
3. Lovski tatovi. Na obtožni klopi sedijo: Leta 1874. rojeni oženjeni posestnik Janez Švegelj od Št. Katarine pri Tržiču, petkrat predkaznovan (tudi radi lovske tatvine); njegovo posestvo je vredno 2000 kron, dolga ima pa 5000 K. kakor pripoveduje s smehljajem na prebrisanem obrazu. Drugi obtoženec je lata 1865. rojeni, večkrat predkaznovani posestnik Peter Mali iz Volnika in tretji leta 1875. rojeni dninar Andrej Ve ver iz Predgore. Lovski čuvaj lovišča g. Zeschkota iz Ljubljane, Jože Meglic, je zapazil 22. prosinca pod Storščem sledove dveh oseb. Slutil je precej lovsko tatvino in pazil. Popoldne je tudi že videl leteti arne v divjem begu na Belopeč, začul strel in zapazil tri osebe, med njimi Švegelja. Že preje enkrat, septembra m. 1. je zasačil Švegalja z nabasano puško na lovu. Le ta je tudi lovskemu čuvaju 23. prosinca grozil, da »bosta že skupaj prišla, da ga bode mrzlega naredil, da ne bode za nobeno rabo več«. Poleg tega so vsi trije toženci nosili orožje brez orožnega lista. Tako se je dvignila proti vsem trem obtožba Sodni dvor je vse tri tičke obsodil, in sicer: prvega na osem mesecev, druzega na 1 mesec in tretjega na 6 tednov.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 9. aprila — Celjsko vprašanje. Strast je najslabši svetovalec. Klerikalci hočejo vsak kompromis preprečiti in sicer za vsako ceno, tudi če bi Slovenci še toliko škodo trpeli. Kompromis se mora preprečiti, veljaj karkoli, in sicer samo zategadelj, ker so ga sprožili slovenski liberalci, kajti o stvari sami so klerikalci popolnoma tistega mnenja, kakor mi. V tem strastnem prizadevanju, preprečiti kompromis za vsako ceno, so klerikalci vsled pomanjkanja druzih argumentov zašli že tako daleč, da potiskajo Namcemv roke najhujše orožje zoper slovensko srednješolstvo na Spodnjem Štajerskem. Šolstvo je strogo kulturno vprašanje in mora to ostati. Nemška očitanja, da zahtevamo slovenskih srednjih šol iz političnih in ne iz kulturnih ozirov, so se doslej vedno zavračala kot grdo sumničenje naših kulturnih prizadevanj, in kot navadno podtikanje. Zdaj pa prihajajo slovenski listi in pravijo, da imajo Nemci prav, ko nas dolže, da hočemo s slovenskimi   šolami poslove-
niti Celje.   Slovenski listi se v svoji zaslepljenosti spozabljajo  tako  daleč, da priznavajo: naši kulturni zavodi imajo političen   namen.   Mi   nismo nikdar stali na tem stališču  in se ne bomo nikdar nanj postavili.   Šole  potrebujemo iz i kulturnonarodnih   ozirov,  svoje politične boje proti Nemcem in  Lahom  pa bomo dobojevali z drugimi sredstvi. »Slovenec« in »Edinost«   kakor  tudi »V a -ter lan d« pa so druzega mnenja. »Slo venec« in »Edinost« namigujeta v včerajšnjih svojih člankih, da ima slovensko šolstvo tudi političen namen, pridobiti Celje. Protestujemo   slovesno proti temu, da se tako bije v resnici v obraz, samo da se zbega javno  mnenje,  da se netijo    strasti    in     sanje     proti nam. Vsi    Slovenci     smo    vedno zavzemali   stališče,    da   potrebujemo šol za  vzgojo   slovenske   inteligence.   To je tudi resnično.   Ustanovitev kake šole zamore eventuvalno imeti tudi politične posledice, ali to  ni namen šole in ne sme biti.   »Edinost« je  v  svojem perfidnem članku natresla še drugih ocvirkov. Tako je  iztaknila,  da  smo glede kompromisa samo — trobilo dunajske vlade (!!). in da mi tržaškim in goriškim Slovencem privoščimo šole  (sploh) le v Barkovljah in v Solkanu (mi smo bili rekli, da po našem mnenju bi bilo bolje, vzeti slovensko gimnazijo v Barkovljah ali v Solkanu, kakor v Trstu ali v Gorici — ničesar dobiti). To so tiste navadne šuftarije, katerih smo od tržaške »Edinosti« že vajeni.   Šuftarija in  nič druzega je tudi »Edinostina«  obdolžitev,  da  si hočemo Ljubljančanja priboriti kake liberalne drobtinice na škodo obmejnih Slovencev. Dokazovati, kako popolnoma neosnovana so ta natolcevanja, smatramo izpod svojega dostojanstva.
— Občinske volitve ljubljanske. »Slovenec« seje včeraj grdo znesel nad nami, ker smo priobčili dopis, (»bezajoči vsebino razgovora dveh udeležnikov nedeljskega predavanja. Vzlic temu je pa vendar resnica, da s© vrše pogajanja mej socialnimi demokrati, mej klerikalci in mej nekimi pripadniki nemške stranke zaradi skupnega nastopa pri obč. volitvah in se bo jutri to vprašanje definitivno rešilo. Sprožili ao misel na skupno postopanje vseh »opozicionalnih strank« socialni demokratje, ki prirede jutri v ta namen shod vohlcev »pri Auerju«. Prav posebno se pehata dva bivia gasilca za ta kompromis, neki Gačnik in Samassov uslužbenec Dachs. Socialni demokratje — mej katerimi jih je pa mnogo, ki čutijo, kako nedostojna bi bila zveza socialn • demokratične stranke s klerikalci — so izdali oklic na volilce, ki obsega vse polno vsakovrstnih obdolžitev. Priznamo, da nekatere pritožbe niso neopravičene, večinoma pa nimajo nikake podlage, časih pa so kakor jajce jajcu podobne natolcevanjem. Sicer pa mislimo, da se napredni stranki tudi socialnodemokratično-kleri-kalno-nemške koalicije ni bati, in da zmaga tudi proti tej koaliciji, ako razvije resno agitacijo.
— Občinske volitve v Ljubljani. Danes pričele so se dostavljati glasovnice in legitimacije za občinske volitve v Ljubljani, in bode ta posel — kakor je upati — do sobote končan. Ker se je mnogo volilcev v zadnjem času preselilo, ni izključeno, da se jednemu ali drugemu glasovnica ne bode mogla dostaviti. Kdor bi torej do sobote zvečer ne dobil glasovnice, naj se zglasi v magistratnem ekspe-ditu, kjer se mu ista takoj vroči.
— Za IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani se razpok
ljejo vabila v par dneh. Ljubljanski pripravljalni odbor je dogovorno z osrednjim odborom v Pragi dognal že vse posameznosti vzporeda shoda, ki se bode bavil izključno s stanovskimi vprašanji slovanskega časnikarstva. V Ljubljani se priredi časnikarjem, ki dospo iz vseh slovanskih avstrijskih dežel, najlepši vzpre-jem, in tudi na Bledu in v Postojni se že pripravljajo na poset slovanskih časnikarjev, ki bodo imeli priliko, seznaniti se z najznamenitejšimi slovenskimi prirodnimi krasotami. Odbor je poskrbel, da bo rodil shod realne sadove ter da poneso slovanski gostje iz naše domovine najlepše vtiske.
.... _________ ...  . ._ _^—aa^^^^^^^^
— Vzpored IV. shoda slovanskih časnikarjev, ki se bo vršil t Ljubljani o binkoštnih praznikih, je določen tako-le: Dne 17. maja (v soboto): ob 8. zvečer komerz v »Narodnem domu«. Dne 18. maja (binkoštno nedeljo): ob 7. zjutraj na Rožniku sv. maša in skupni zajutrek; — ob 9. dopoldne zborovanje v »Mestnem domu«; — popoldne ogledovanje Ljubljane in okolice; — ob 7. zvečer banket v »Narodnem domu«. Dne 19. maja (binkoštni ponedeljek): ob 8. zjutraj izlet na Gorenjsko: Šum, Vintgar in Bled. Ob 3. popoldne obed v jezerskem salonu »Toplice« na Bledu. Ob zvečer povratek v Ljubljano. Zvečer sestanek v »Narodnem domu«. Dne 20. maja: ob s/*6- zjutraj izlet v Postojno, obisk jame in ob 2. popoldne odhod v Trst. — Udeležniki naj blagovolijo do 25. aprila 1.1. pripravljalnemu odboru IV. shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani (gg. dru. Ka-rolu Trillerju ali dru. Evgenu Lampetu) svojo udeležbo prijaviti. V pokritje stroškov za izdajo brošure blagovoli vsak udeleženec doposlati 10 K. Samostojni predlogi sa morajo n a z n a n i t i pri -pravljalnemu odboru v Ljubljani vsaj osem dni pred shodom.
— „Matica Slovenska" je razposlala ravnokar svoje književno darilo za leto 1901, ki obstoji iz sledečih 6 knjig:
I. Zbornik III. zvezek. Uredil L. Pin-tar, natisnila »Narodna Tiskarna«. Vse bina: 1. Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. 2. Fr. Orožen: Nekoliko o zemljevidih slovenskih pokrajin v prejšnjem in sedanjem času. 3. Ivan Prijatelj: Puškin v slovenskih prevodih. 4. Ivan Steklasa: Herbard X. Turjaški, karlovški general. 5. J. Šlebinger: Književni drobiž iz leta 1839. 6. Ivan Vrhovec: O ustanovitvi šentjakobske, frančiškanske in trnovske fare v Ljubljani. 7. Ivan Vrhovec: Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. 8. Dr. K. Glaser:   Bibliografija slovenska.
II. Letopis za leto 1901. Uredil Ev g. Lah. Natisnila .Blasnikova tiskarna. III. Knezova knjižnica. VIII. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Natisnila »Narodna Tiskarna«. Vsebina: 1. Ivan Cankar: Tujci. 2. Fr. Kr. Meško: Črtice: Besede otoinosti. Slika. Razne poti. Sen poletne noči. C. F. J. Doljan: Lajnar. Slika iz življenja. IV. Zabavna knjižnica. Tiskala Blasnikova tiskarna. Vsebina: 1. Štiri bajke Saltikova- Ščed rina. (Prevel Ivan Prijatelj.) 2. Peter Bohinjec: Za staro pravdo. (Povest iz leta 1515.) V. Vojvodina Kranjska. (Slov. zemlje IV. del.) Prirodoznan8ki, politični in kulturni opis (33 podob). Spisal Fr. Orožen. Natisnila Blasnikova tiskarna. VI. Slovenske narodne pesmi. 6. snopič. Uredil dr. K. Štrekelj. Natisnila Zadružna tiskarnica. — Več o teh lepih knjigah še spregovorimo.
— Županska volitev na Jezici. Iz Jezice se nam poroča, da so se pred kratkim vršile tam občinske volitve, ki so vzlic raznim strastnim spletkam klerikalne stranke, katera je sedaj popolnoma propadla, obrnile se na narodno stran. Županom je bil izvoljen občespo-štovani g. Anton Vilfan, znani gostilničar, po domače »Aleš«. Svetovalci so Vinko Ahlin, Josip Škerlep, Fran Plenik in Miha Dimnik. Gosp. Vilfan je znan kot delaven, značajen in razumen mož in je torej gotovo, da bo svoji občini v vsakem oziru koristil.
— Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: »Slov. Narod« je priobčil dopis o samomoru 72 let stare Katarine Kopriv-nikar, v katerem dopisu pa se navajajo tudi stvari, ki niso resnične. Katarina Koprivnikar je bila vseskoz poštena žena in se je dokazalo, da je bila zadnje dni zmešana ter si je v tem duševnem stanju končala življenja. Vsled tega do kaza ja bila tudi cerkveno pokopana. Kar se govori o krivi prisegi, govore samo stare opravljivke, vsi Šmarčani pa vedo, da je to le obrekovanje poštene žene. Tudi cerkovnik ni nič napačnega storil, ampak se je držal cerkvenih predpisov.
— Novo društvo slovenskih visokošolcev. V Ljutomeru se je ustanovilo počitniško društvo slovenskih visokošolcev za Slovenske gorice. Imenuje se »Bodočnost« in bo prirejalo poučna Predavanja praktično naobraževalne vsebine.
— Ponesrečil je na celjskem kolodvoru delovodja Jot. Štor. Na progi se mu je spodrsnilo in lokomotiva velenjske železnice ga je na glavi in na hrbtu močno poškodovala.
— Pogreša se llletni slabotni Jos. Ferles iz Trsta. Deček se je morda napotil proti Ljubljani.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: »Danes zjutraj ob 8ls. uri je povozil električni voz na Starem trgu blizu Be nediktove trgovine rumeno-rujavega lovskega psa srednje velikosti. Jaz sem šel ravno za vozom. Ljudje so zakričali in voznik je za hip obstal ter vprašal: Kaj pa je? (čudno je, da vendar psa pred seboj ni zapazil!) Ko ae mu je odgovorilo, da je pes pod vozom, je odgovoril: Pa naj bo! — ter hitro pognal naprej. Vozil je kakih 10 metrov dalje, ne da bi se kaj opazilo, šele potem se pokaže za vozom velika krvava luža, kateri je sledila še najmanj 20 metrov dolga krvava proga — preden je padlo pasje truplo izpod voza. Iz tega se da sklepati, da pes iz pričetka niti povožen ni bil; šele ko je voznik, čeravno opozorjen, da je žival pod vozom, pognal dalje, je pes zašel med gibajoča se železne dele, ki ao mu razme-sarili truplo. Pes je sicer — samo pes, a nam se vendar zdi, da bi moral voznik takoj vstaviti, če vidi, da je kaj živega pod vozom, kajti rešitev morebiti še ni izključena; nikakor pa bi ne smel gnati naprej in mrcvariti ubogo žrtev toliko časa, da pade dovolj razvaljana, sama izpod koles! Mi ne poznamo inštrukcij, po katerih postopajo vozniki, a če je voznik dotičnega voza postopal po inštrukcijah, so te instrukcije vsekako nujno potrebne revizije!«
— Nove hiše v Ljubljani. Za novo hišo gospe A. Regalijeve na Sv. Petra cesti so že pričeli graditi temeljno zidovje, za g. Fran Čudnovo hišo ob Sodnijskih ulicah pa kopljejo temelj. Nasproti Zesch kovi vili v Lattermanovem drevoredu zgradi se vila, za katero je svet že določen. Novih hiš bo letos v Ljubljani sezi-danih 8 ali 9.
— Vlak z izseljenci v Ameriko. Iz Reke se je ponoči pripeljalo 447 izseljencev v Ameriko. Iz Ljubljane so se s posebnim vlakom odpeljali naprej.
— Dva otroka, dečka 4—5 let stara sta prišla včeraj zvečer iz Ljubljane v Rudnik, kjer sta prenočila pri Marjeti Rožanc. Dosedaj se še ni dognalo, čegava sta otroka.
— Premog kradla je na južnem kolodvoru delavka H. U. iz Vodmata. Bila je pri tatvini zasačena.
— V bicikel zaletel. Včeraj po-poludne j« iz Hafnerjeve veže na Sv. Petra cesti priletel deček I. O. in se zaletel v bicikel nekega poddesetnika, kateri je padel s  kolesa in tudi dečka podrl na tla.
— Tikal je vrtnar I. G. gostilničarja I. K., kar ae je temu tako za malo zdelo, da je vrtnarja udaril s pestjo po desnem očesu in ga ranil.
— Na včerajšnji semenj, je bilo prignanih 892 volov, 224 krav in 59 telet — skupaj 1175 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker so prišli kupci iz tujih krajev.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 30. marca do 5. aprila 1902. Število novorojencev 26 (=38-61 •/••), umrlih 28 (=41-58»/M), mej njimi jih je umrlo za dušljivim kašljem 1, za jetiko 5, za vnetjem aopilnih organov 7, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=25,/o)? lz zavodov 14 (=50'/6). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za škar-latico 1, za tifuzom 1, za vratico 2 osebi.
Najnovejše novice. Štirje bolgarski roparji so prišli v turško pokrajino Kirkimisa ter umorili tri mohamedanske može in enega otroka, nakar so zopet zbežali na Bolgarsko. Tako poroča vali iz Adrianopla. — Bivši cesarjev učitelj hrvaščine baron Cvitković je umrl v Zagrebu. — Izgon avstrijskih dijakov. S tehničnih visokih šol v Hanovru in Brunšviku so zopet izgnali 12 dijakov in eno dijakinjo, ki so avstrijski Poljaki. — Tramvaju vBelgradu, ki je last neke belgijske družbe, je promet vstavljen. Družba je zagrešila neki carinski prestopek ter bila zaradi tega obsojena na 11.000 frankov
globe. Ker ni globe pravi čas plačala, zarubila ji je oblast vse konje. — Sokrivca cesaričnega morilca Lucchenija so prijeli v Dfissel-dorfu na Nemškem v osebi Italijana Ber-nardinija Frattotija. — Nezgoda na Donavi. Iz Mohacsa se je odpeljala predvčerajšnjem vkljub viharju večja družba delavcev po enostavnem brodu proti Mo haškemu otoku Seboj so imeli vozove in konje. Brod pa se je prekucnil ter pokopal vse pod seboj. Utonilo je osem ljudij, 15 pa so jih rešili. — Peklenski stroj sejerazletelv narodni banki v Bruselju. Poslopje je močno poškodovano. — Preoblečena dva višja ruska častnika so baje prijeli v Kattowitzu pri Breslavi kot ovadu-štva sumljiva. Najbrže pa je vae le izmišljotina v olepšanje Grimmovega vohunstva. — Z dvema hčerkama se je obesila v Regnani na južnem Tirolskem žena Mattivi.
* Grof Tolstoj in Maksim Gor-kij. Dr. Altschuller, zdravnik Tolstega, je izjavil, da je Tolstoj rešen, da bo mogel črez dva tedna že ustati ter zopet delati. Tolstoj pa tudi že sedaj čita časopiae ter si dela beležke. O Gorkem pa se je isti zdravnik izrazil jako slabo. Baje so Gorkemu dnevi šteti, ker so njegova pljuča polna tuberklov.
* Ženska v duhovniški obleki. Mariska Simli, inače duhovita, izobražena ženaka, je že toliko emancipovana, da hodi v moški, in sicer duhovniški obleki, s kolarjem, toda brez tonzure. Možiti se noče. Te dni so jo iz Budimpešte poslali domov, v Zagreb baje tudi ne sme.
' Židje in krščanska kri. Na Dunaju sta si izmislili dve duševno omejeni češki dekli pri židovskem uradniku Leop. Krausu, da jima je nekdo ponoči vzel krvi iz ramen. Antisemitski listi so seveda takoj začeli kričati. Dekla Jedlička je povedala pri sodišču, da imajo židje sploh navado, mešati kri v jedila. Sodni uradnik pa je našel pri Krausu res steklenico, a polno Maggijevega mesnega ekstrakta.
* Ženska — nočni čuvaj. V vasi Eckersdorf, okraj Schweidnitz so imeli že mnogo let preskrbovati na občinske stroške neko starko. Da pa ne bo dalje jedla občinskega kruha zastonj, izvolili so jo občinski očetje za svojega nočnega čuvaja. In sedaj hodi starka vestno in »pogumno« cele noči s helebardo in ro gom po vasi.
* Banditi v orijentu. »Revuedu Nouvear Siecle« je prinesla razpravo Ge-orgesa Dorvsa, ki trdi, da so banditi na Balkanu junaški in viteški, kakor romantični junaki roparskih romanov in operet. Banditstvo jih veseli radi nevarnosti in svobodnega življenja, dobiček in denar sta jim postranska stvar. Kruti niso in oni, kogar ujamejo, je docela varen pred vsako nevarnostjo. Roparski glavar Manoli je dal nekega tovariša usmrtiti, ker je bil predrzen napram neki ujetnici. Banditi nikdar ne onečastijo ali posilijo ujetnic, pač pa se ujetnice večkrat zaljubijo v bandite ali pa postanejo banditje iz ljubezni do ujetnice pošteni delavci. Banditje so pobožni, molijo in se postijo o zapovedanem času. V orijentu je več banditskih tolp. Najslavnejšo vodi bandit Athanasius, ki je moderno izobražen mož. Govori več jezikov ter je naročen na razne francoske, angleške in grške liste. Pred sedmimi leti je napadel orijentski ekspresni vlak, a noben ujetnik se ni mogel pritožiti, da so z njim ravnali slabo. Nekemu mladeniču je vrnil dragocen medaljon, ker so bili v njem lasje njegove neveste. Nekemu malemu trgovcu je vrnil ves denar z besedami: »Vzemi svoj imetek nazaj. Revežev ne ropam«.
* Življenje v Klondvke. Prof. Mineš, ki je bil na znanstvenem potovanju v Klondvke, je poročal v Londonu med drugim tudi, da je plačeval za snaženje črevljev na dan 1 K 20 vin., brivcu 2 K 40 vin., za kozarec mleka 1 K 20 vin., za tri kuhana jajca 7 K, za steklenico vina 36 K. Ako je hotel imeti voz ves dan, je moral dati zanj 480 K. Delavci imajo pa po 48 K na dan.
Društva.
— »Bolniško in podporno društvo pomočrih in zasebnih
uradnikov" ima prihodnjo soboto, 12. dan aprila t. L, ob polu 8. zvečer v hotelu »Štrukelj« drugi izredni občni zbor, ker je bil prvi dne 7. t. m. nesklepčen. Odbor vabi torej vse gg. člane na obilo udeležbo, da ne ostane tudi ta sestanek brez uspeha.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. aprila. V poslanski zbornici vlada danes zopet tako razburjenje, kakor je vladalo 21. marca. Gre se danes za češko obrtno šolo v Budejovicah. Načelniki nemških klubov so včeraj sklenili predlagati, da se v okrožju budčjoviške trgovske zbornice ustanovi češka obrtna šola, v okrožju hebske zbornice pa nemška taka šola. Danes pa so nemški klubovi načelniki ta svoj predlog sami zavrgli in je S c h a 1 k predlagal, da se ustanovi samo nemška šola, čemur so pritrdili nemški nacionalci in nemški naprednjaki. Na to je Abrahamowicz akceptiral prvotni nemški predlog, a zopet odstopil, ko so Nemci izrekli, da začno obstrukcijo, ako se ta predlog sprejme. Na to pa je dr. P loj akceptiral prvotni nemški predlog in pride isti na glasovanje. Nemški klerikalci hočejo glasovati s Slovani, vsled česar je upanje, da bo Plojev predlog sprejet.
Dunaj 9. aprila. V današnji seji je dr. Ferjančič interpeliral zaradi imenovanja nekega sodnega pristava za Kočevje, dr. Heller pa zaradi po-ročevanja o skupnih avstro-ogrskih zadevah. Nadaljuje se razprava o obrtnem šolstvu. Govoril je tudi minister Hartel. Izmed drugih govornikov je omeniti Lecherja, ki je vlado ostro napadal. Začetkom seje je podpredsednik pozval zbornico, da izvoli kvotno deputacijo in delegacijo.
Dunaj 9. aprila. Nezaslišane surovosti so se pripetile pri glasovanju o češki obrtni šoli v Budjevicah. Poslanec Bareuther je zahteval ločeno in poimensko glasovanje o tej postavki in nemški obrtni šoli. Ko se jim to ni ugodilo, naskočili so predsedništvo. Poslanec Berger je naskočil podpredsednika Žačka. Vetterju so držali roke na hrbtu. Neznansko so tulili in razbijali s palicami. Krščanski socialisti so priskočili predsedništvu na pomoč. Seja se je morala naglo pretrgati.
Dunaj 9. aprila. Nemški kancelar grof Biilow je svoje potovanje v Monako vo pretrgal v Inomostu in pride danes v zadevi trozveze semkaj.
London 9. aprila. Uradno se razglaša, da je Kriigerjev najstarejši sin, Gašpar Kr tiger, storil prisego zvestobe Angležem. Gašpar Kruger je bil višji sodnik transvaalski
Izjava.
Slovensko svobodomiselno dijaštvo obžaluje izjavo »samostojno mislečih itd. dijakov«, ker je prepričano, da, če je mogoče dokazati nezrelost dijaštva za poli-tikovanje, bi se mogla dokazati ista samo s takimi izjavami, kakor je omenjena. Posebno pa obžaluje slov. svobodomiselno dijaštvo samozvanost svojih tovarišev še zategadelj, ker se je z njih izjavo prav po receptu »katoliške narodne stranke« hotelo dovesti politično vprašanje, ki more biti samo predmet resne diskusije, na polje psovanja in denunciranja in ker se je hotelo to politično vprašanje, dasi na jako nespreten način, porabiti v razcep ljenje svobodomiselne stranke v domovini. Izjava ne odgovarja torej ne po obliki, ne po vsebini in najmanj po svo jem namenu mišljenju slovenskega svobodomiselnega dijaštva, ki odklanja odločno vsako solidarnost z njenimi avtorji. Ob jednem poživlja slov. svobodomiselno dijaštvo »samostojne« izjavaše, da stopijo s svojimi podpisi na dan, ker ono nikakor noče, da bi se ga identifikovalo z onimi dijaškimi politiki, ki hočejo samosvestno voditi poslance in narod in politiko.
Na Dunaju, dne 8. aprila 1902. Za svobodomiselno slov. dunajsko dijaštvo: Cand. phil. Fran Kobal, stud. jur. Fran Valenčič, stud. jur. Žiga Vodušek.
Darila.
Upravnlitvu našega list a ao poslal i: Za družbo sv. Cirila In Matoda. Gospića
Vitica Kline v Litiji nabrala 1 K. — Gospića Julija Koman v Dobu nabrala 4 K 80 vin. v veseli dražbi v gostilni g. A. Videmska ob priliki godo-vanja gospe poStarice Petermaa v Dobu. — Vesela družba .pri Žoržu" v Škofjiloki 9 K kot skupilo sa košček kruha. — Skupaj 14 K 20 vin. — Živeli!
Razširjeno domača zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Holl-orem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatifino mazilo. V steklenicah po K 190. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLLr-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4   (12—5)
Neredno izločevanje telesnih snovij
je vzrok mnogih in mnogih boleznij, in ker smo o tem prepričani, ne moremo tako rekoč raau-meti, aakaj se veliki del naših omikanih ljudij, ki trpe" na tej bolezni, ne pobriga za to, temuč je brez skrbi v tej prvi in najvažnejši točki, namreč v nagovanju zdravja. Kozarec rogaške slatine „Tempelquelle", če se primeša navadnemu vinu, pomaga vselej vspešno proti enakim boleznim, ne da bi to preprečevalo vsakdanja opravila, in se jako priporoča pred vsemi enakimi sredstvi zaradi svojega prijetnega in tajnega vpliva.
1842)
IT
Se dobiva povsod 1 s
neobhodno potrebna zobna Creme
%>xtir£~ttje zoite čiste, bele in sđrave,
Mateorologićno poročilo.
Vitina nai morjem BOfl-S m. Srednji zračni tlak 786-0 mm.
"C <
Stanje Cas opa- baro-zovanja , metra
'v mm.
6 g
9. zvečer  738 5
7. zjutraj i 739 7 2. popol. I 738 3
02 125
Vetrovi	Nebo	1!
		
si. szahod	jasno	S
al. svzhod	jasno	iS O
sr. jug	jasno	O
Srednja včerajšnja temperatura 60°, nor-male: 8 3°.
Dunajska borza
dne" 9. aprila 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 55
Skupni državni dolg v srebru .... 10135
Avstrijska zlata renta....... 120-75
Avstrijska kronska renta 4%   .... 9935
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'—
Ogrska kronska renta 4°/0.....97*50
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1600"—
Kreditne delnice......... 672-50
London vista.......... 24010
Nemški državni bankovci za 100 mark 11737'/a
20 mark............2346
20 frankov...........1906
Italijanstri bankovci........ 93 35
C. kr. cekini...........11 28
Išče se s I. majem za gospoda
mesečna soba ^
s posebnim vhodom. Pogoj: hišni red in mir. — Ponudbe z določeno ceno pod šifro „Samski" poste restante Ljubljana.
Izgubil se je belordeč
maček 844
ki sliši na ime „Fric". Odda naj se za dobro nagrado v Sredini st. 12,1 nadstr.
Meblovana soba I
s posebnem vhodom se odda. Rimska cesta št. 5.I., desno.
Menjava stanovanja
Želim svoje, iz 4 lepih sob, velike kuhinje in obilih pritiklin obstoječe stanovanje (na Ressljevi cesti) zameniti za manjše (dve veliki ali tri majhne sobe) do 1 maja. Isto mora prisojno kakor tudi lično biti. t800-2) Ponudbe pod ,,Menjava stanovanja 380" poste restante Ljubljana do 20. aprila.
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih najnovejših
VOZOV
priporočam slavnemu občinstvu
■- — —— po nizki ceni. -.....—555
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
Peter Keršič 5979
zalegrau in tvornica vozov ur Šiški pri Ljubljani.
fcTubcr-icv vrelec
t, c}
Najbolje učinkujoča ialazo-arsanasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boUznlm, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerfjah,
HKTIRIH MATTOM, Dunaj,
c. In kr. avatr. dvorni In komorni založnik.
Močenje postelje, "~£J£T2
pri lj.drh rsakorine staro.ti in (pola po najnsvajšem pat.utiran...
postopanju. Izpričevala in prospekti s. dubi gratis pri: (.4*)
B. Marburg, Puna] V., Ramperstorffergassi 19.
Popolna oprava
za špecerijsko prodajalno
proda se zaradi opustitve trgovine na Tržaški cesti št. 47 v Ljubljani.
Tudi je na prodaj (798—2)
portal z vhodom za prodajalno.
Sprejme se ("»-«3)
trgovski potnik
izveden v špecerijski stroki, z dobrimi priporočili, na stalno in dobro plačano mesto.
Obširno utemeljene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«.
Ppristno izvirno lzensko pivo v steklenicah
iz plzenske meščanske pivovarn« v piznu (843-1)
«fl «» B» i pri
jfint. Stacul-u
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v £Jubljani.
Američanski škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Actiengssellschaft Heb (Eger) in Lipsko
Kiijamceno prost vseh skoilljivili snovij.
Ta dos'ej nepreko^eni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v itmifin razmerji, tako, da je vporaba vedno gotova In In Biku.   Zaradi mnogih ponarejanj naj se zinil svetinji pazi na gorenjo to/arniško znamk >, ki je natisnena na vsakem zavoju.
• vrtovni razstavi t'eita zavoju 55-4 vinarjev. Dobiva se v skoro vseh Špecerijskih in Pariz 1900 in Dunaj 1902. drogerijskih trgovinah in prodajalnicali mila. 2 (654-2)
sar  Dobiva se povsod po Slovenskem in hrvatskem.
01
s
o
V)
rs IM
I
I
N
N S
9»
S pr
Kdor hoče v resnici dobro črno ali mlečno kavo piti, poskusi naj novo pristno domačo
kavino primes v prid družbi sv. Cirila in Metoda
ki je izmed vseh najbolj Sa ter jo izdeljuje domača
(8i8-2) Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
črna ali siva jopica s širokim ovratnikom.
9 gld.
najmodernejši paleto ci s sukneno ali svileno aplikacijo v črni, sivi, ruj a vi in plavi barvi kakor tudi lepi, črui, sukneni ovratniki p o d siti
v,Angleškem skladišču oblek4, Ljubljana.
Gosposke in deške obleke, svršnike in športne suknje
fl£s«r  za čuda nizke cene. — I !! Brra, konkurence!! | —
Obleke iz kamprna v 8 modnih barvati a gld. 1275.
(820-3) s spoštovanjem Oroslav Bernatović.
gg. fcr. rotrt]rti ffi mm* žiHzđIm.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li LJuUJ&n« jož. kol. Proga oei Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fr&nzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Kleln-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Iiiomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Be'jak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeil :»b jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gem-vc. Pari?, čea Klein-Reiliing v Steyr, Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove varc, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. nri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni voiovi I. in 11. razreda.) — Proga f Novo r26at0 in v SoĆBTJe. Osobni vlaki: Ob 7. nri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m po^oludue, ob ij. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano jnž. kol. Proj . Irblza. Ob 3. uri u5 m- zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Mouakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Lin ca, Steyra, Ausseca, Ljubic, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Oo 11. uri IS in dopoludue osjbni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Hbba, Marijinih vaiov, Plzna, Prage, direktni voaovi I. ia D. razreda>, Budeievic, Solnograda, Liaea, Stojn, Pariza, Geneve, Cariha, Bregenca, Inomcaui Zeli.-* ob jei-eru, Lend-Gaateifla, Ljabna, Celo«ca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludno osobni vlak z Dunaja, Ljub na, Selzth3la, Bolja*?, Celovca, Monakove^a, inomosta, FrEjizons.este, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak';: Du-nuja. Ljubša, BeJjaka, Celovca, JPontabia. — Prog* iz «o rega inoitft in S.oiev^tb. Osobui vlaki: Ob U. uri in 44 m sjutraj, ob 2. uri iiii m popoiudiic in ob 8. uri 25 m zvečer. — Odhod lx Ljubljane drž. hoj. v Kamnik. Mesaui vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj j ob 2. uri 5 m popoladne, ob 6. uri 50 m zvačer, ob 10 uri jb m le ob nedetjah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubijfitio drž. kol. is £v_.i.t. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4? m zjutraj, ob il. uri 8 ji dopoludne, ob S. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak ie ^>b nedeljah ?"a praznikih in samo v oktobru..
17 let stara, iz dobre hiše, ki je dovršila 8 razredov, slovenskega in nemškega jezika zmožna, Ž3li takoj vstopiti kot nčenka v kako trgovino le izven Ljubljane.
Ponudbe pod šifro ,Z»neMlJli o it. io«> poste restante Ljubljana, glavna pošta.   (839 — 1)
Stara obstoječa
(833—1)
icenla triniu
sredi mesta se takoj proda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Odvetniški kandidat
z večletno prakso želi službo premeniti.
Ponudbe pod ..odvetniški kandidat" na upravništvo »Slov, Naroda«. (825—2)
Hiša v Ljubljani
z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivami se proda pod ugodnimi pogoji Njive se lahko oddajo kot stavbeni prostor. Hiša je v predmestju, v isti je gostilna in prodajalna. — Ponudbe »Slov. Narodu«: pod »Hiša v predmestju«. i794—2)
TlpvskrpMoćnik
slovenskega in nemškega jezika zmožen dobro izurjen v špecerijski in manufakturni stroki, se sprejme pri tvrdki
Slavinec & Šeleker (7t93>
Šmartno pr! M^Itlf 1.
V poslopju meščanske "bolnice Ljubljanska umetniška razstava I. vrsti.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Jeruzalem
in znameniti kraji v sveti deželi,
Naj nihče ne zamudi ogledati si to velezanimiro serijo.
Ta ■metnUki zavod so visoko odlikovali ^J. Vel. HaUionttki kralj, -\J. kr. vImo-lisMi princ Lultpold bavarski, nadvojvoda bavarski, \j. Vrl. kraljicu iiad. rmarira   Viktorija   an(lr«ku  in razne
drug« kneije rodbine. Otvorjrno vtiak dan, tudi ob nedeljah In  praznikih,  od S. ure zjutraj do ». ure zveier. (841)
UdaviaUlj ia odgovorni uradnik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«.
592312