8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126
rlSKI DNEVNIK
ijoštnina plačana v gotovini /Abb. postale I grupo«
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 215 (9823)
TRST, petek. 16. septembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati 'v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja .1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MINISTRSKI PREDSEDNIK PRIČAL NA PROCESU ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA
MRZI« POSVETOVANJA MED STRANKAMI IN ZNOTRAJ KD
Vladna kriza bo neizogibna Andreotti zanikal, da bi vlada kdajkoli sklenila če Lattanzio ne bo odstopil Prikriti sodstvu povezavo Giannettini-SID
km - 1 ^ - * - t- — m mm * I	^ n. -mm JC I mm M 1 m *-m	i	Jk Im m v/l/l 1 7 m 1 J~» T 'ž * JI JI M W "O J~t _ W Vl/R J’ § M Ji 1 /) M W\Š^iO L* f f O L* m
V rimskih političnih krogih pa so prepričani, da bo KD Vendarle žrtvovala enega ministra, zato da bi rešila vlado
RIM — Lattanzio bo zapustil vodstvo obrambnega ministrstva: pre-Jrtčanjc, da bo minister vendarle odstopil, si čedalje bolj utira pot
*	Političnih krogih in temelji ne samo na govoricah, ki jih je bilo SjK zbrati v zadnjih urah, ampak tudi na logičnem sklepanju, da si 'D nc more privoščiti, kljub vsem notranjim sporom, da bi si zadala vlado zaradi enega samega ministra. Jasno je namreč, da bi ^Popustljivost demokristjanov, potem ko se je večina parlamenta ta-
jasno izrekla, privedla do take krize, iz katere bi bilo izredno težko #aiti izhod.
. Delna potrditev te domneve je pri-tudi iz včerajšnjega zasedanja jklstva poslanske skupine KD. Na-jj^oik skupine Piccoli je imel dokaj j^vidno poročilo, v katerem je med JfPgim zgovorno naštel razloge, za-^i katerih KD nasprotuje predčas-volitvam.
.Namestnik tajnika Galloni pa je "Udaril nujnost, da bi našli neko ^dovoljivo rešitev »primera Lat-’J'*'o», ne da bi povzročali nepojmljivo škodo. Sam Galloni se bo J Prihodnjih dneh sestal s predstav-drugih strank, ki podpirajo vla-;?> da bi poiskal kompromisno rejv. že včeraj se je sestal s Cra-?irin in s tajnikom PRI Biasinijem, jes zjutraj pa se bo pogovoril z rjriestnikom tajnika PSDI Longom,
?)®dtem ko bo razgovor s predstaviti KPI na vrsti baje šele v po-?jljek, se pravi tik pred sejo vla-?• na kateri bodo morali dokonč-r ratificirati morebitni sklep o jtanziovem odstopu. Galloni je i-3 i včeraj tudi daljši pogovor s jakom KD Zaccagninijem, ki se
*	komaj vrni, z okrevanja.
. "led rešitvami, ki so sedaj pred-3 anaTz, naj bi bila tudi premerov Lattanzia od obrambnega na jo drugo ministrstvo (na ( primer
ministrstvo za trgovinsko mor-*'co), medtem ko naj bi obramb-o resor začasno prevzel sam An polti. Toda taka «diplomatska» re-*^v bi menda ne zadovoljila niko-
gar ter bi verjetno še bolj ošibila vlado.
Že sedaj leti na vlado nemalo kritik zaradi Kapplerjcve afere. Tajnik PLI Zanone je na primer dejal, da bi Lattanziev odstop v tem trenutku bil že'prepozen, vsekakor pa bi nujno prizadel tudi vlado, še posebno po izjavah ministrskega predsednika v poslanski zbornici. Slednji mora povedati, ali meni, da terjajo napake in pomanjkljivosti, ki jih je sam priznal v parlamentu, zamenjavo v političnem vodstvu državne obrambe.
Bettino Craxi pa je izjavil, da PSI pričakuje odgovor KD, ki pa ne more biti izmikajoč, še manj pa absurdno izzivanje volje parlamenta. Socialist Achilli je dodal: »Če KD ne bo upoštevala opozorila parlamenta, bo zaradi zgrešenega pojmovanja prestiža kompromitirala stabilnost vlade.
Nevarnost, da bi «pritner Lattanzio* postal vzrok vladne krize, ni torej še povsem izginila, vsekakor pa je iz ure v uro manjša. Vsi pričakujejo, da se bo KD vendarle sprijaznila s položajem in žrtvovala enega ministra, da bi rešila vlado. Po drugi strani pa je tudi jasno, da bo marsikdo v stranki relativne večine skušal izkoristiti vsako priliko za revanšo, še posebno tisti krogi v KD, ki jim je sedanji politični položaj kot dim v očeh. Prilik za povzročanje napetosti bo na pretek, kot priča nabito poln dnevni red parlamenta.
CANDIDA CURZI
Silovit napad na bivšega načelnika obveščevalne službe Vita Micelija - Spodletel poskus nekaterih odvetnikov, da bi dosegli prekinitev obravnave - Danes na vrsti Rumor, Tanassi in Zagari
sli 1 razburljivi polemiki je I se kot običajno izk prikril resnico o odnosu med obve-
,.1,..V.L„ GTT"\ In fočiclirintm
CATANZARO — General Miceli je lagal. Obrambnemu ministru cril resnico o odnosu ščevalno službo SID in fašističnim časnikarjem Guidom Giannettinijem, enim od glavnih obtožencev zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana. Prikril je tudi dejstvo, da SID ni prekinil stikov z »agentom Z* tudi potem, ko je milanski preiskovalni sodnik D'Ambrosio podpisal zanj zaporni nalog.
Ministrski predsednik Andreotti, ki je včeraj pričal več kot sedem ur pred porotnim sodiščem v Catan-zaru, je jasno in odločno obtožil bivšega načelnika obveščevalne službe in danes misovskega poslanca gen. Micelija, obenem pa tudi zanikal, da bi na vladni ravni kdaj odločali, če naj prikrijejo sodstvu vez med časnikarjem in SID. «Kvečjemu — je pripomnil — je gen. Miceli razpravljal o tem vprašanju s pristojnim ministrom.*
Andreotti je stopil v sodno dvorano malo pred poldne, po dveurni
med katero so izkazali v napadalnosti zagovorniki fašističnih obtožencev. Njihov glavni cilj je bil doseči odložitev zasliševanja predsednika vlade in treh bivših ministrov ter obenem spremeniti obravnavo, ki bi lahko' bila ključnega pomena za proces, v farso, v poraz za vse tiste sile, ki že osem let vztrajno zahtevajo, naj pride resnica o pokolu končno na dan. Medtem ko so v posebni sobi Andreotti, Rumor, Tanassi in Zagari čakali na zasliševanje, je v sodni dvorani besnela prava bitka med tistimi, ki so hoteli zaslišati politike, in tistimi, ki so skušali že spet onesposobiti pravico ter doseči prekinitev procesa.
Ofenzivo je sprožil Pozzanov odvetnik. ki je zahteval naj predsednik sodišča prebere v .dvorani zajeten sveženj gradiva, ki ga je SID pred nedavnim izročil. Fredovi zagovorniki so bili pa mnenja, da bi morali obravnavo odložiti, češ da morajo preučiti novo gradivo pre-
............................................................>•.»»>•»'......n......"."..........n.....
MINISTER ŽELI PREPUSTITI ZASEBNIKOM TO DONOSNO JAVNO PODJETJE
Ob obletnici drugega potresa v Furlaniji
VIDEM — Prizadeta Furlanija in Beneška Slovenija sta 8< po katastrofalnem potresu 6. toaja komaj nekoliko opomogli, Prizadeto območje se je začelo h>Pet obujati k življenju, ko Ma silovita sunka 15. septembra brutalno pretrgala upanje ljudi, da sc je vendarle obrnilo n« bolje. Spričo nove 'gmotne Škode, spričo novih člove!kih *rtev, je bila nujna začasna iz-Plitev.
Na prizadetem območju so včeraj spomnili tragične o-bletuicc brez vsakršne uradne •Večanosti. številni pa so bili Cerkveni obredi v spomin žrt-vam strahotne ujme.
BISAGLIA NASPROTUJE VLADNIM OBVEZAM 0 PREKLICU PRODAJE DRUŽBE «C0ND0TTE>
Sindikati, KPI in PSI opozarjajo vlado, naj spoštuje dano besedo in prepreči nakane ministra za državne soudeležbe - Cernu taka vnema?
RIM — Lahko zapišemo, da je izbruhnil »škandal Condotte* po i-menu-družbe za javna dela, ki trenutno deluje v okviru IHA in je ena izmed redkih, ki ni pasivna: nasprotno. Pred nekaj tedni se je razširila vest, da namerava vlada prodati družbo zasebnikom (neki fi nančni družbi iz Teksasa. ZDA), slednji pa bi polovico glavnice odstopili italijanskim lastnikom. Govorilo se je celo o Micheleju Sindo-ni, ki živi v New Yorku odkar so proti njepvu v Italiji izdali zaporni nalog.
Zakaj je vlada hotela prodati aktivno družbo za javna dela? Zdi se, da je z izkupičkom nameravala »rešiti* zasebno družbo «Immobiliare», ki je v bankah nakopičila okrog 400 milijard nekritih dolgov.
Do tod kratka in nujno poenostavljena »zgodba* o tem finančnem škandalu, ki je izzval ostre spore med strankami «programskega do-govora*. sindikati in vlado, znotraj same vlade.
Pred kratkim, na srečanju med vlado in sindikati, ko so bila pogajanja o prodaji «Condotte» že skoraj
zaključena, je bil Andreotti prisiljen na nagel umik. Sindikalistom je formalno zagotovil, da vlada ne bo predala zasebnemu kapitalu te družbe in da bo za «Immobiliare» našla drugo rešitev. Komaj so se sindikalisti in ministri razšli pa je pristoj-pi minister za državne soudeležbe, Antonio Bisaglia, izjavil časnikarjem, da vladno obvezo razume kot spodbudo, naj dopusti prodajo «Con-dotlc*, vendar pod pogojem, da morajo biti kupci Italijani (ali vsaj povečini Italijani!.
Na to izjavo Bisaglie. ki dokazuje, da obstaja ob vprašanju «Condotte» oster spor v vladi, so reagirale politične in sindikalne sile. V imenu federacije CGIL - CISL - UIL je vzrojil Carniti, ki se sprašuje, ali misli vlada briti norce iz sindikatov. «Vemo,» je dodal, «da se Bisaglia in Andreotti ne strinjata, toda to je njihova stvar. Nam je predsednik vlade dal jasna zagotovila in ne bomo dopustili, da bi kdorkoli slepomišil.* O zadevi se bo danes izrekla tudi zveza gradbincev, ki ne izključuje tršo reakcijo.
Zakaj so sindikalisti tako ostri?
Razloga sta dva. «Condotte» jc ena izmed redkih aktivnih javnili družb, kar priznava tudi sam Bisaglia. čeprav jemlje prav ta podatek kot razlog za prodajo. Skratka: javna podjetja so lahko samo pasivna, če pa eno zagotavlja celo dobiček, je prav, dg gre zasebnikom. Ta logika, ki je vsa povojna leta dejansko ustvarila iz javnih podjetij prav toliko «bergel» zasebnega kapitala, ni všeč sindikatom in levici, ki menijo tudi, da lahko »Condotte* s svojo dejavnostjo pospeši sistem načrtovanja javnih gradenj in torej ustvarjanja novih delovnih priložnosti mimo klasične špekulacije.
Komunistični predsednik parlamentarne komisije za javna dela D'Alema je s tem-v zvezi dejal, da morajo Andreottijeva zagotovila veljati za celotno vlado, kajti v nasprotnem primeru bj to postal nov detonator pod njeno stalnostjo.
Socialist Labriola pa je zahteval, naj se o zadevi sproži parlamentarna razprava. Predvsem želi vedeti od predsednika vlade, kdaj je parlament, oziroma kdaj je šest strank programskega dogovora dovolilo
.        >••••  m.il.llll           """"  
Razprava v zahodnonemškem parlamentu o schleyerjevi ugrabitvi
Schmidt: I vztrajnostjo in potrpežljivostjo bomo skašali preprečiti novo prelivanje krvi
RONN — Zahodnonemški zvezni Jricler je na posebni seji Bunde-mJRb včeraj napovedal, da se bodo
vri'.« še naprej «potrpežljivo
■®sti
ij^ajno* pogajale z ugrabitelji ~ Martina Schleyerja in na ta
;in skušale preprečiti novo prelitje krvi. Helmut Schmidt je v (i>ru, ki ga je prebral z drama-vrini poudarkom, zavrnil zahteve Tpresivnih ukrepih proti pripad-L0rri terorističnih skupin, ki so za-L1' Država bo storila vse, da bi ScPi-ečila nakano ugrabiteljev Han-tjjNlartina Schleyerja, izzvati reak-iw ■ ki ne bi bile v skladu z zahod-(jjritnško ustavo in pravnim redom.
novih zakonskih in drugih u-fcTOv. ki naj bi prispevali k u-^.kovitejši borbi proti političnemu $3remizmu in kriminalu, je Vjribidt napovedal možnost sodelo-z opozicijo pri ukrepih, ki so i»jriin-ini» in usklanjeni 'z ustavni-||. določili. Kancler je podčrtal, da S11 tek, ko je ugledni predstavnik
v r.
b-Rega kapitala Hans Martin Schle-še v rokah teroristov in je nje-
tN usoda neznana, ni primeren Parlamentarno razpravo o vzro-1, ka širjenje političnega krimiria-ZR Nemčiji. Prav tako nihče ^ hiore pričakovati, je dejal, da D vlada sedaj predložila poročilo k^krepih, ki jih je sprožila za j,?1 Pyerjevo rešitev. Ob koncu ,ie da vlada na umore in nasi-(Vn.ekstremistov ne bo odgovorila z paškimi sredstvi*, kajti terori-V,k‘ si domišljajo, da med njimi tv .^alno oblastjo vlada nekakšno Cjrio stanje*, se motijo. Ljudske L°zice podpirajo oblast in demo-je dejal kancler. ■	-
Helmut Schmidt je v svojem govoru izrekel nekaj grenkih opazk na račun tujega tiska in tujine nasploh. V nekaterih tujih listih — meril je očitno oredvsem na francoske — poskušajo ustvariti vtis, ko da gre pri terorističnem nesmislu in zločinu zopet za tipično nemški občasni izbruh nesmisla, ki da ima svoje korenine v nemškem značaju in tradiciji. Na takšen ogenj bonska vlada po besedah Helmuta Schmidta ne namerava dolivat' olja. Mimogrede se je Schmidt ustavil tudi ob »primeru Kappler*. ko je dejal, da ob Renu enako odločno obsojajo zločine, ki so se zgodili v Italiji leta 1944, ali pa v ZR Nemčiji leta 1977. Ponovil je tudi, da je šlo v primeru Kappler za obžalovanja vredno kršitev italijanskega pravnega reda. Tudi to pot kancler ni dal vedeti, kaj nameravajo oblasti storiti, da bi mednarodnemu in italijanskemu javnemu mnenju, ki ga je Kapplerjev beg raztogotil in prizadel, dali kakršno koli zadoščenje.
Po dogovoru je za kanclerjem spregovoril le še po en predstavnik vsake izmed treh parlamentarnih frakcij. Helmut Kohl, vodja opozicije, je disciplinirano, držeč se dogovora, da razprave ne bodo obremenjevali s polemičnimi toni, napovedal izdatno pomoč demokrščanskih «CDU* in «CSU» pri snovanju in sprejemanju novih zakonov, ki bi zatrli terorizem in globlje posegli v zaledje »simpatizerjev*, ki široko zasnovane in dobro organizirane akcije podzemlja omogočajo. Pozornost in zaskrbljenost je vzbudil vodja socialdemokratske parlamentar I ne frakcije. Herbert VVelmer, ko. je
opozori., da bi izpustitev enajstih teroristov, kot v, zameno za Schle-yerjevo svobodo zahtevajo ugrabitelji, pomenila, da prihaja iz zapora skupina ljudi, ki ima na svoji vesti 16 umorov in 43 poskusov uboja.
Iz vladnih krogov in pisarne ženevskega odvetnika in posrednika pri pogajanjih Denisa Payota včeraj ni bilo novih informacij o morebitnih stikih. V Bonnu so demantirali trditev političnega magazina «Stern*, da so se baje predstavniki vlade in opozicije v bistvu že takoj po Schleyerjevi ugrabitvi dokončno zedinili, da ne bodo pristali na zamenjavo, ki so jo predlagali teroristi. Enako ostro so uradni krogi reagirali tudi na mnenje psihologa Reinerja Zellerja, sodelavca posebne skupine za boj proti terorju pri 'zveznem kriminalističnem uradu v Wiesbadnu, ki je napovedal nove ugrabitve in je izjavil, da bo po vsej verjetnosti žrtev novega poskusa izsiljevanja države neki »navaden poprečni državljan*.
Primer Schleyer, kljub dejstvu, da človek, ki je najnovejši zahodnonemški aferi posodil ime, še živi in preživlja najbolj tragične trenutke svojega življenja, že postaja bolj prispodoba in povod za sproščanje različnih napetosti, kakor pa realno dogajanje. Le tako si je mogoče razlagati nenavadno in neokusno reakcijo na univerzi v Gottingenu, kjer so študentje natisnili letak, na katerem piše, da je Schleyer živel «u-mazano življenje* in da bo verjetno tudi umrl umazane smrti., Na zahtevo prosvetnega ministra Spodnje Saške so zaradi tega letaka do nadaljnjega, prepovedali delovanje študen-
tovske organizacije gottingenške niverze in njene funkcije. Že po moru državnega tožilca Siegfrieda Bubacka so v Gottingenu natisnili brošuro, v kateri so umor opravičevali. Ni mogoče mimo dejstva, da je Schleyerjeva ugrabitev že sprožila številne poskuse obračunavanja s političnimi nasprotniki na levici. Straussova CSU je že pripravila o-snUtek zakona o prepovedi različnih skrajnih strank in skupinic, ki se proglašajo za «komunistične», ven-ivo VAJGL
(Nadaljevanje na 6. strani)
prodajo družbe «Condotte». Bisaglia je namreč v svojem posegu skušal celo »posiliti* programski sporazum s trditvijo, da je v njem zapisano, da »se javni sektor v gospodarstvu Ue sme širiti*. Tako tudi res piše, vendar smo v primeru «Condotte» priče «krčenju» javnega sektorja, kar pa ni isto. Labriola poudarja namreč, da je bilos mišljeno v tistem stavku, da lahko vlada dovoli IRI prodajo «pasivnih podjetji*, skratka takih, ki so družbi le v breme. Vlada naj pojasni, vztraja Labriola, čemu je prodaja «Condotte» sploh potrebna in kdo se je za to pogajal.
Zanimivo je. da je minister Bisaglia poudaril, da je primer «Condot-te» nastal tudi zaradi potrebe, da se ameriški kapital prikliče v Italijo. Znano pa je, da so sindikati pristali na dotok ameriškega kapitala, vendar pod pogojeni, da se usmeri predvsem v nerazvita področja in vsekakor zagotovi nastanek novih delovnih mest. S prodajo družbe »Condotte* pa bi se delovna mesta kvečjemu skrčila.
Da Bisaglia izsiljuje tudi s sumljivo naglico pri odločanju,.dokazuje tudi sporočilo vodstva IRI, da bo že v ponedeljek preučilo ponudbo teksaškega kupca «Condotte», ki za 51,78 odstotkov družbene glavnice ponuja 16 milijard lir. V tiskovnem sporočilu IRI je poudarjeno, da bo ustanova preučila tudi možnost, da bi »Condotte* prodali zgolj italijanskemu kupcu. Niti z besedico IRI ne omenja obveze predsednika vlade Andreottija s sindikati, da bo preklical postopek za prodajo družbe.
Kako reagirajo pokazatelji zasebnega kapitala na borzi? Očitno vlada mrzlično vzdušje, zaradi katerega so kotacije delnic »Condotte* poskočile za nekaj točk, kakor tudi delnice »Immobiliare*.
Socialdemokrati Preti, Reggiani in Vizzini pa sprašujejo vlado, kaj namerava z družbo «Immobiliare». Pri tem poslanci PSDI opozarjajo vlado, da programski sporazum ne dopušča, 'da bi v sklop državnih soudeležb vključevali nova pasivna podjetja, ki bi še bolj bremenila javne blagajne. Predstavniki PSDI se sprašujejo, ali namerava vlada sprožiti postopek za likvidacijo družbe »Immobiliare*, da bi se njena pasiva ne kopičila v bankah, (st.s.)
den lahko zastavijo vladnemu predsedniku ustrezna vprašanja. Ventu-rovi branilci so utemeljevali svoje že znano stališče, da je treba najprej zaslišati generala in državne funkcionarje in šele nato ministre, nekateri odvetniki pa so kratko malo zahtevali prekinitev procesa, dokler ne bo Massimiliano Facchini, eden od obtožencev, ki je bil pred nedavnim aretiran v Padovi, lahko prisostvoval razpravi. Sodni zbor se je moral trikrat zaporedoma zbrati na posvetu, da je preučil vse zahteve, končno pa je odbil vse koncentrične napade in ob 11.38 je Andreotti lahko stopil v nabito polno dvorano (prvič od začetka procesa so bili prisotni vsi odvetniki, prvič so bile nabito polne klopi občinstva, med katero so se pomešali tudi številni agenti političnega urada in obveščevalne službe, ki so bolj ali manj prikrito nadzorovali vse, kar se je dogajalo okrog njih).
Prvi in tudi glavni del Andreotti-jevega pričevanja, na katerem so odvetniki osnovali vsa svoja vprašanja, je vseboval dve osnovni točki: izrecno obtožbo gen. Micelija in prav tako odločen demant, da bi na medministrskem sestanku sklenili prikriti Giannettinijeve vezi s SID I preiskovalnemu sodniku. Pri doka-’ zovanju svojih trditev se je predsednik vlade skliceval rt pismo, ki naj bi ga pisal časnikarju Massimu Caprari, češ da je bil zapis njunega razgovora («Prikriti vezi med Giannettinijem in obveščevalno službo je bila velika, napaka,* naj bi med drugim izjavil Andreotti) netočen in njegova (Andreottijeva) misel izkrivljena. In čeprav je zanikal, da bi o vprašanju razpravljali na medministrski seji, je pa dal odvetnikom nov oprijem, ko je med tolmačenjem nekega Miceliievega stavka, poudaril, da bi «višjo politično instanco* lahko interpretirali kot ministrstvo,
»V poletju'1973. leta — je poudaril Andreotti — sta bili na oblasti dve vladi: prvi sem predsedoval o-sebno. drugo pa je vodil poslanec Rumor. Prva vlada o vprašanju ni razpravljala in tudi, kolikor sem obveščen ne. Gen. Miceli mi je sicer rekel, da ,ie o zadevi odločala «višja oolitična instanca*. In na predsednikov ugovor, da so na omenjeni sestanek namignili tudi drugi častniki, je takoj pripomnil: «V vojaškem žargonu ta izraz lahkb pomeni tudi ministrstvo.* In obrambni minister je bil tedaj Mario Tanassi.
Ministrski predsednik je nato poudaril, da ni nikoli osebno poznal Guida Giannettinija, začel pa se je zanimati zanj, ko je izbruhnila polemika. «Komaj so listi objavili prve domneve — je poudaril — sem načel problem z načelnikom SID. Miceli mi je rekel, da ni imel nobenih poročil o časnikarju, izkazalo pa se je, da je bila ta trditev gola laž. Ker je1 Giannettini pobil genera-
Ministrski predsednik Andreotti pred catanzarskimi sodniki
(ANSA)
love trditve in ker sem o vsej zadevi moral poročati parlamentu, sem znova zahteval pojasnila. In Miceli mi jc zajamčil, da je pretrgal vse vezi s časnikarjem, potem ko je
Na tej osnovi sem pripravil poročilo za zbornici in seveda nisem povedal resnice, kar je po mojem -mnenju nedopustno. Zaradi vsega tega sem naročil adm. (Jasardiju preiskavo in umaknil imenovanje Micelija za poveljnika tretjega armadnega korpusa v Milanu.*
Ko je dr. Scuteri zaključil z u-vodnimi vprašanji, je na Andreottija zgrmel rafal vprašanj branilcev in zastopnikov prizadetih strank, ki so zahtevali pojasnila o domnevnem sestanku v palači Chigi v zvezi z Giannettinijem. Predstavniku prizadete stranke Gigliottiju, ,ki je hotel vedeti, če je odredil preiskavo o domnevnem sestanku, je predsednik vlade odgovoril, da mu Miceli ni pokazal nobenega uradnega dokumenta. In ko je odvetnik še V naprej silil, vanj, če si je časnikar Ca-prara izmislil vse, ga je odrezavo zavrnil: «Osebno nisem o srečanju nikoli govoril.*
»Zakaj pa niste demantirali vesti o sestanku, ko vas je zaslišal milanski sodnik,* je zanimalo odv. Gar-giula.
Ker sem odgovarjal na točna sod-
sodnilt..podpisal zanj zaporni nalog* nikova vprašanja,* je še bolj odre-
zavo odvrnil Andreotti.
Odvetniki so se do konca obravnave. ki se je zaključila okrog 19. ure, erteli okrog te kaše, ne da bi iz predsednika izvlekli kaj bistvenega. Edina omembe vredna je izjava v korist gen. Malettiju. Ko ga je generalov zagovornik odv. Gullo-vprašal, kaj (ve o sestanku na katerem naj bi voditelji SID sklenili, da prepustijo politikom odločitev o, Gian-nettinijevi usqdi/ je predsednik vlade dejal, da ni bil obveščen o stališčih, ki so jih v tej zvezi pa vzeli častniki. Iz drugih razgovorov z Ma-lettijem. pa naj bi lahko sklepal, da je bil pripravljen na sodelovanje s sodstvom.
Zasliševanja predsednika . vlade je bilo s tem konec. Zaradi pozne ure bodo .bivši ministri Tanassi, Zagari in. Rumor pričali danes, nato pa se bo začelo zasliševanje nekaterih častnikov, od katerih bo prvi na vrsti Vito Micelli. (vt)
iMiMiiiiiiimiiiiimiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiMtfiimMiiiinMiiiiiiiiiiimiiiiimiiminiimiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip
PO PREKINITVI POGOVOROV 0 SKUPNEM PROGRAMU/
Marchais in Mitterrand zagotavljata pripravljenost na obnovitev pogajanj
Socialisti pa niso privolili v predlog KPF o nadaljevanju pogovorov brez levih radikalcev
PARIZ — Frangois Mitterrand ni sprejel povabila Georgesa Marchai-sa, da bi nadaljevali pogajanja o skupnem programu levice tudi brez levih radikalov, ki so predvčerajšnjim »zaloputnili vrata* v znak protesta proti »nepopustljivosti* komunistov .glede vprašanja nacionalizacij. šele prihodnji ponedeljek se bo sestalo vodstvo socialistične stranke, ki bo ocenilo položaj, v tem času pa naj bi prišlo do razčiščenja, ki naj omogoči obnovitev pogajanj, in to z radikalci ali brez njih.
Belgijski zunanji minister in predsednik izvršne komisije KG S je zaključil s Forlanijem pogovarjal o prihodnjih evropskih parlamentarnih volitvah in drugih odhodom je Simoneta sprejel predsednik republike Leone.	____
svoj obisk v Italiji, kjer sc j? aktualnih problemih. Pred (Telefoto ANSA)
Vodja radikalcev Robert Fabre je že ob prekinitvi pogovorov na sedežu PS izjavil, da njegova stranka ne namerava izstopiti iz leve koalicije. Včeraj pa sta voditelja KPF in PS izrecno poudarila, da prekinitve pogajanj nikakor ne gre jemati kot razbitja: tako Mitterrand kot Marchais sta zagotovila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov in za iskanje zadovoljivega kompromisa o »posodobitvi* skupnega programa izpred netih let.
V svoji izjavi ni Mitterrand navedel razlogov, zaradi katerih ni sprejel nočnega poziva tajnika KPF k nadaljevanju pogovorov, jasno pa je, da je odhod radikalcev ošibil predvsem pozicije socialistov, pa čeprav je postavil komuniste pred težavno odločitev, da zavzamejo bolj i>opustljivo stališče glede problemov nadaljnjega razvoja francoskega gospodarstva, ali pa si prevzamejo odgovornost za razdor. Potem ko je izrazil svoje obžalovanje zaradi prekinitve pogovorov, je Mitterand poudaril, da je skupni program »dober program*, ki ga je treba posodobiti ob upoštevanju trenutnega položaja, še posebno posledic brezposelnosti, inflacije, stopnjevanja druž-bertih nesorazmerij. Končno je tajnik PS zagotovil, da je njegova-stranka v vsakem trenutku pripravljena obnoviti pogajanja z ostalima sogovornikoma.
Enako pripravljenost je nato izrazil še Marchais, ki je tudi pojasnil, da njegovega povabila Mitterrandu o nadaljevanju ppgajanj v dvoje nikakor ne gre jemati kot poskus iz-
ključitve radikalcev iz levičarskega zavezništva. Dejal je tudi. da mu je žal, da socialisti niso sprejeli povabila, ker bi v tem primeru morali radikalci prav gotovo spremeniti svoje stališče, (trn)
Konec meseca bo stavkalo nad milijon delavcev
RIM — Nad milijon delavcev bo 28. oktobra stavkalo v okviru podjetji z državno udeležbo in skupin GEPI ter »Ijdontedison*. To bo prvi delavski odgovor na protislovnost in pomanjkljivost vladnih obvez. Tako je sklenila skupščina 150 sindikalnih delegatov, ki so se včeraj sestali s tajniki CGIL, CISL in UIL. V uvodnem poročilu je Carniti napovedal, da utegne sindikalna federacija oklicati oktobra tudi splošno stavko, če bi vlada in stranke ne spoštovale tudi obvez o zakonu o »pravični stanarini*.
Na koncu sestanka delegatov je Luciano Lama napovedal tudi možnost, da bo federacija CGIL - CISL - UIL oklicala splošno stavko v podporo agentom javne varnosti, ki hočejo ustanoviti svoj sindikat.
BEOGRAD — Nigerijski zunanji minister. Joseph Garba je včeraj začel uradne pogovore s svojim gostiteljem, zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem. poleg tega pa so, ga sprejeli visoki jugoslovanski predstavniki.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Zasedanje komisije o manjšinskih vprašanjih v okviru kongresa alternativne psihiatrije
Številna protislovja in konflikti z večino vzrok za emarginacijo narodnostnih manjšin
•	.j.. .....	,
Oddaljenost od središča kongresa in maloštevilno občinstvo ustvarila vzdušje «emarginacije» te pomembne komisije
Emarginacija in narodne manjšine: O tej temi so razpravljali včeraj v nabrežinski telovadnici, na zasedanju ene izmed posebnih komisij v okviru tretjega mednarodnega kongresa alternativne psihiatrije. Družba je nagnjena k emarginaciji umsko bolnih in prav alternativna psihiatrija se bori proti tej emarginaciji, poleg tega je tudi manjšina, vsaj običajno, emarginirana, zapostavljena od večinskega naroda, ki ima trdno v rokah vso oblast. Dvojna emarginacija tm-ej: psihična in politična. Kar pa zadeva včerajšnje zasedanje, je treba poudariti še tretjo emarginacijo: dejstvo, da se je o manjšinah razpravljalo v Nabrežini, je vsekakor pomembno, vendar pa bi bilo koristneje, da bi te razprave potekale v kraju, ki bi bil bolje dosegljiv za udeležence kongresa, nekje v bližini ostalih sedežev komisij, kar bi omogočilo stalen preliv občinstva od ene komisije do druge, kot se je v Trstu tudi dogajalo. Razprava v Nabrežini je tako potekala skoraj »v družinskem krogu*, saj so ji prisostvovali operaterji nabrežinskega centra za umsko zdravje, manjše število predstavnikov manjšine, ki se v okviru svojih organizacij ali iz lastnega zanimanja ukvarjajo s psihologijo s posebnim poudarkom na manjšinska vprašanja, predstavniki občinske uprave in še nekaj občinstva. Skratka, peščica ljudi je razpravljala o vprašanju, ki po svojem pomenu vsaj dosega, če že ne presega, pomen dela v ostalih komisijah. Dejansko se je torej v Nabrežini zbrala skupinica operaterjev in slušateljev, ki je imela vse značilnosti e-marginacije:	ostaja samo vpraša-
nje. ali bolje dvom, če je skupino kdo emarginiral, ali pa se je za emarginacijo odločila sama.
Sicer pa je bilo nabrežinsko srečanje vsebinsko precej zanimivo in strokovno izpopolnjeno. Prireditelji so pripravili pet referatov, ki so jih predstavili občinstvu v dopoldanskih urah, medtem ko je bila popoldne razprava. Težko je vsebinsko obnoviti vse referate, zato naj le povemo, da so se dotikali številnih perečih vprašanj na ozemlju, ki sodi v pristojnost umskega centra v Nabrežini, od slovenske manjšine pa do istrskih beguncev in predstavnikov »večine*, ki so se j kasneje naselili v tistih -krajih. Po- j vezava teh protislovij in teh konfliktov je nedvomno težka: sestava prebivalstva je posledica umetnega in včasih tudi nasilnega spreminjanja prvotnega stanja, s čimer pa se dejavniki, ki živijo na tistem področju, niso sprijaznili, saj so se posamezne skupine prebivalstva za pirale same vase, v nekakšen »geto*:	skratka, večina prebivalstva
še vedno živi kot manjšina, kot Slovenci ali kot begunci in torej išče zaščite. Ta zaščita pa ne sme biti paternalistična, mora biti pravica do soodločanja in mora biti osnovana na zavesti, da je treba odpraviti nasprotstva med narodnostnimi skupnostmi na Krasu in torej odpraviti napetost, ki preprečuje mirno sožitje na tem področju. Treba je torej premostiti tradicio nalno shemo o večini in manjšini, v kateri je manjšina vedno emarginirana, ter preiti k drugačnemu pojmovanju manjšine, ki jo loči od večinskega naroda res samo »raz-
ličnost*, ki je lahko jezikovna, politična, verska, zgodovinska itd. Manjšina postane tako ena izmed skupin, ki sestavljajo celoto in torej ne več zapostavljena in popolnoma emarginirana enota. Njena »različnost* predstavlja obogatitev, skup nost, ki sprejme to »različnost* kot sestavni del same sebe, a je že dovolj zrela, da se sama upravlja in sama odloča ■ o svojem družbenem razvoju.
To so v sintezi zaključki, ki jih je na včerajšnjem zasedanju rani za! Pavel Fonda. Pri pripravi zasedanja, ki bi bilo vsekakor vredno večje pozornosti zaradi izrednega družbenega pomena manjšinskih vprašanj, so sodelovali še Danilo Sedmak, Hektor Jogan, Giovanna del Giudice in Kulturni center iz Sesljana.
Kongres se nadaljuje danes z zasedanjem preostalih komisij. V Mi ljah bodo razpravljali o »psihiatriji in o krajevnih upravah*, v centru ENAIP v Istrski ulici 57 bo razprava o »delavskem svetu in psihiatriji*, na sporedu pa je še vrsta posvetov o »alternativi*. Med temi naj omenimo še zlasti nadvse zanimivo temo »Ženska in norost: boj proti dvojni izključitvi*, o kateri bodo razpravljali v bivšem otroškem vrtcu v komprenzoriju psihiatrične bolnišnice. Omenimo naj še, da ne katere komisije včeraj niso zaključile z delom in bodo zasedale še danes.
Tudi drevi sta na sporedu dva filma. ameriškega režiserja Frederika W:semana: »High school* in »Basic training*. Ciklus Wisemanovih filmov se bo zaključil jutri, ko je na sporedu tudi prva gledališka predstava Daria Foja in France Rame.
Odbornik pokrajine na obisku v Sežani
Pokrajinski odbornik za kmetijstvo, turizem in javna dela je bil včeraj na vljudnostnem obisku pri
predsedniku sežanske občine Berne-tiču, kateremu je sporočil željo tržaške uprave, da se vzpostavijo stal-nejši stiki posvetovanja in sodelovanja, ki jih omogočata in narekujeta sosednim krajevnim ustanovam politika odprte meje in razvoj odnosov na podlagi zadnjih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Predsed-nih občine Sežana je izrazil popolno soglasje in največje zanimanje za razvijanje konkretnih oblik sodelovanja na vseh področjih med upravam: sosednih področij, v okviru njihovih pristojnosti. Dogovorili so se, da se bo tudi sežanska občina udeležila, skupaj z obalno skupnostjo občin Koper, Izola in Piran, s katero sta predsednik Ghersi in podpredsednik Martone vzpostavila prve st ke že kmalu po umestitvi, bliž-
njega srečanja s težaško pokrajino.
Pokrajinski upravitelj se je nato sestal z upravnim in strokovnim vodstvom zadruge »Kras - Sežana*, s katerim se je sporazumel o sodelovanju njenih strokovnjakov pri programu neposredne tehnične pomoči vinogradnikom na Tržaškem, ki ga pripravlja tržaška pokrajina in h kateremu se je prijavilo več ko^ 40 krajevnih kmetov.
• Sindikalne organizacije CGIL, CISL iri UIL sporočajo, da bodo tudi v prihodnjem šolskem letu uvedli običajne srednješolske tečaje za delavce. Tečaji bodo v šolah »Čampi Elisi*, «Caprin», »Borgo San Sergio* in »Ber-gamas*. Vpisovanje na sindikalnih sedežih.
PONOVEN DOKAZ OBLASTVENE BREZOBZIRNOSTI KD
OSTRE REAKCIJE NA IMENOVANJE NOVEGA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA
Demokristjani se niso posvetovali niti z zavezniki v občinskem odboru-Poskus monopolizacije zdravstvenega konzorcija
Z imenovanjem, sicer uradno le »začasnim*, vršilca dolžnosti ravnatelja geriatrične bolnišnice pri Mag-daieni, dr. Romana Botteghellija, tudi za občinskega zdravpika, oziroma »zdravstvenega funkcionarja* tržaške občine, postaja tudi jasneje zakaj je krajevno vodstvo KD nenadoma, potem ko je dolge mesece zavlačevalo imenovanja predstavnikov občine in pokrajine v razne javne ustanove in umestitev novih organov, pred nekaj tedni izjavilo, da je treba nujno sklicati skupščino zdravstvenega konzo-cija in sprožilo znano polemiko med pokrajinsko in občinsko upravo.
Te dni je namreč pokrajinski zdravnik (ki ni podrejen pokrajini, pač pa državni funkcionar) izvršil omenjeno imenovanje, čeprav so se bile taki odločitvi uprli predstavniki levcarskih strank tako v upravnem svetu bolnišnic, kot tudi v tržaškem občinskem svetu, kar sicer
hrtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiniiiiiiiimimiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimuiiiiiMiiiiiiiiiii
V OKVIRU «RESEAUJA» VČERAJ V KULTURNEM DOMU
Zahteva po demokratičnem tisku glasniku novega svobodnega glasu
Diskusija s številnimi zanimivimi pričevanji
V Kulturnem domu se je zbrala delovna skupina, ki je razpravljala o »Mass media in psihiatrija*. Uvod v debato je imel direktor televizijske agencije Alpe-Adria Bogo Samsa, ki je udeležence pozdravil in podal nekakšen prerez* delovanja gledališča in p-oblemov slovenske manjšine. Dodal je še, da je agencija Alpe-Adria čisto svobodna v svojem delovanju in podaja novice kakršne so. Nato je spregovoril Gianpietro Testa, novinar mi-
Kriv je tudi časnikar, ki se podreja vodilnemu razredu, je njegov inštrument in filtrira novice. Tako ra tistega kroženja idej in misli, ki bi morale biti splošnega značaja in vsakodnevna praksa, v resnici pa so svobodne ideje nekaj čisto omejenega, partikularnega, saj so popravljene in vodene »od zgoraj*, V časopisu se ne more in ne sme vsakdo izraziti, pri tem so prikrajšane predvsem politične ali drugačne manjšine in to je kratenje svobo
lanskega dnevnika »H Giomo*, ki je I de. Danes je cenzura praksa časni-govoril o dejavnikih, ki pospešujejo karstva. Kdor pa se takemu siste-emarginacijo ljudi in med temi sta mu upre, ga takoj označijo za ab-brez dvoma tudi tisk in televizija.' normalnega, norega. Vsi bi se mo-

Včeraj med razpravo o javnih občilih v Kulturnem domu
rali boriti, da bi bili časopisi čimbolj demokratični, da se v njih vsakdo oglasi in obrazloži svoje vidike.
V	diskusiji so se nato zvrstili vsakovrstni problemi tiska, ki se vsekakor premalo resno lotevajo problema psihiatrije in umskih bolezni, navadno opisujejo in prikažejo umsko bolne kot šibo božjo in nekaj, kar je treba na vsak način ločiti od tako imenovanega »zdravega* dela človeštva. Prav tu je krivda informativnih sredstev. Primer je tudi, kako je italijanski tržaški dnevnik ljudem posredoval novice o delovanju prof. Basaglie. Nikoli se ni spuščal z vodjo psihiatrične bolnišnice v odkrit in neposreden spopad, ampak je vseskozi podtalno natolceval in skušal popačiti njegovo delo.
j Nikoli ni tržaški dnevnik globinsko analiziral problema psihiatrije in to dokazuje, čeprav na krajevni ravni, kako je tisk zaprt in nenaklonjen tej vedi.
Tisk se tudi brani problematike šolstva, spolnosti, mamil — to so problemi, ki bi se jih morali lotiti na odkrit in jase»- način.
S tako informacijo se seveda pereči problemi odtujujejo širši javnosti, se ljudi in problemi emarginira-jo, odstranijo, ni svobodnega glasu in iz tega izhajajo bolezni in ano malije naše družbe.
V	diskusiji pa so prišla do izraza tudi različna pričevailja, na primer, da časnikar ne Ustvarja emarginaci-je, ampak jo uokvifja v določene forme.
Zanimivo je bilo tudi pričevanje nizozemskega psihiatričnega operaterja, kjer bolniki v umobolnici sami pišejo svoj časopis. Smernice se izoblikujejo v poglobljenih diskusijah, pri svojem pisanju pa so popolnoma svobodni. Tako so tudi o-stali informirani, kaj se v bolnišnici dogaja in če so določeni terapevtski prijemi dobri ali slabi.
S SEMINARJA NA LICEJU <rFRANCESCO PETRARCA»
Soočanje z realnostjo mamil
Učnemu osebju višjih šol sla včeraj predavala dr. Ciudici in Luigi. Vian Poudarjena zgodovinska pot mamil in izkušnje v zvezi z rešitvijo problema
Na liceju «Francesco Petrarca* v Trstu se nadaljuje seminar za učno osebje tržaških višjih šol na problematiko mamil. Včeraj zjutraj je predaval toksikolog in ravnatelj laboratorija tržaške glavne bolnišnice dr. Giorgio Guidici, ki je razčlenil zgodovinsko pot mamil ter jo povezal s politično - gospodarskim problemom gojenja makovih nasadov.
»Mamila obstajajo odkar obstaja s''et,» je pripomnil dr. Giudici, »poznanje opija pa sega že v 4. tisočletje pred našim štetjem. V dolgih tisočletjih so se ga posluževali raz ni ljudje, od plemičev, vojskovodij, politikov pa do nižjega sloja in primitivcev raznih južnoafriških ali a-zijskih plemen. Ne smemo se podvreči tistim lažnim prepričanjem, ki trdijo, da je uživanje mamil nekaka moda sedanjega časa, obsodba sedanje konsumistične dražbe ali iskanje nekih neobstoječih življenjskih moralnih in fizičnih vrednot. Pred tisočletji ti pogoji še niso obstajali, tedaj kot danes prihaja do izraza le nekaka potreba po ugodnem razpoloženju in po omami, ki naj bi imela posledice vsaj trenutne a-patičnosti- in moralne sprostitve.* Dalje je toksikolog dr. Giudici razlagal odtenke raznih psihotropskih snovi, njih značilnosti in ustrezni u-činek. Razvila se je živahna diskusija, kar dokazuje izredno veliko zanimanje za problematiko.
Popoldne pa je v konferenčni dvorani liceja gostoval duhovnik iz Co-negliana Veneta Luigi Vian. Pred leti je na lastno pobudo ustanovil krožek, kamor naj bi zahajali tisti mladi, ki so posebno potrebni tople besede in odkritega dialoga. Kmalu se mu je hiša napolnila: prišli so iz zavodov, poboljševalnic ter takih dražin, kjer jim je bila ljubezen odklonjena. Bilp je tudi veliko užival-
cev mamil. Da bi ta njegov trud privedel do konkretnih izboljšav, je število znižal na največ 12 oseb. V tej skupnosti živi že leta in leta v vedno novi družbi, pomaga jim pri iskanju zaposlitve, pomaga jinj pri uravnovešanju osebnosti. Z njimi se pogovarja ob uri kosila, po večerji jn tudi ponoči, če je- to potrebno. »V svoji dolgi izkušnji sem spoznal,* je dejal Luigi Vian, »da je prav tisti nenadni zakon v življenje ob napačnem trenutku glavni razlog, da se toliko mladih predaja mamilom.
Danes se bo seminar nadaljeval s predavanjem prof. Romana Botteghellija, ki bo govoril o problemu mamil iz pravnega in zdravstvenega vidika, popoldne pa bo prof. Gian-franco Grambassi orisal smernice, ki bi jim morala mreža javne informacije zavzeti za ugodno rešitev tega perečega vprašanja.
• Miljski občinski tiskovni urad sporoča, da imajo na občini novo telefonsko centralo in so zato spremenili nekaj telefonskih številk občinskih uradov. Kdor bi želel poklicati urade na Trgu Marconi, naj zavrti naslednje številke: 271001/2/3/4/5, namesto starih 273815 in 271365. Telefonske številke urada za javne služ-
nosti in sanitarnega urada ostanejo nespremenjene.
V PRISTOJNI OBČINSKI KOMISIJI
Nasprotovanje novi podražitvi metana
Včeraj se je sestala tretja stalna komisija tržaškega občinskega sveta, ki je razpravljala o vprašanju upepeljevalnika in o napovedanih poviških pri cenah metana. Plin, ki je v našem mestu že dražji kot v drugih večjih mestih v Italiji, naj bi po predlogu komunalnega podjetja ACEGA še podražili, in sicer za gospodinjsko porabo od sedanjih 133 lir za kubični meter na 158, za ogrevanje od 108 na 124, za uporabo pekarn pa od sedanjih 72 na 84 lir za kubični meter.
Poviškom so se uprli predstavniki komunistične in tudi drugih svetovalskih skupin, tako da bo občinski odbor, ki kot je znano ne razpolaga z večino v občinskem svetu, predložil vprašanje komisiji načelnikov svetovalskih skupin in je precej verjetno, da bodo kot v Gorici podra, žitev metana vsaj začasno odložili.
.. ...................Milim, miiiiiiMiiiiiiiii,nuni,iiiiin,iiii.iiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiinni,,in,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,n...................nnnniniinn  
VPISOVANJE 20. IN 21. T.M.
Otroški vrtci
' bivše ustanove ONAIRC odprti s 1. oktobrom
Šolsko skrbništvo obvešča starše, da bodo otroške vrtce, ki jih je upravljala bivša ustanova ONAIRC, odprli 1. oktobra.
Za potrditev dosedanjih vpisov in za nove vpise naj se starši zglasijo v otroškem vrtcu 20. ali 21. septembra od 8.30 do 12. ure.
Otroške vrtnarice, ki so v stale-žu bivše ustanove ONAIRC, morajo priti v svoj otroški vrtec, 'da o-pravijo vse formalnosti glede vpisovanja otrok.
Komisija za javna dela proučuje osnutek zakona
Te dni se je sestal ožji odbor deželne komisije za javna dela, ki mu 5e predsedoval prof. R:bezzi. Preučevali so preliminarno besedilo zakonskega osnutka o sanaciji in obnovi na prizadetih področjih zaradi potresa, in sicer glede urbanistike, stanovanjskih gradenj in javnih del. Preučili so tudi spreminjevalne predloge deželne uprave, ki upoštevajo izide .razgovorov s prizadetimi kategorijami in dosedanjo diskusijo v okviru komisije.
Spreminjevalni predlogi predvidevajo večjo moč skupnosti in hitrejši postopek glede področnih načrtov občin ter dopolnjujejo prispevke za nove gradnje
ni moglo priti do izraza v javnosti, ker še trajajo njegove počitnice. Vse namreč kaže, da si mislijo tržaški demokristjan' zagotoviti, z večino v skupščini konzorcija, ki naj bi jim jo omogočilo zavezništvo s PSDI in PRI, poleg predsednika tudi zdravstvenega ravnatelja te izredno važne ustanove, z namestitvijo (tudi »začasno* in sicer do izvedbe javnega natečaja) »začasnega* občinskega zdravnika.
Ob lem ponovnem dokazu oblastne brezobzirnosti demokristjanov, je pričakovati odločne reakcije tržaških političnih sil. Socialisti so že vložili interpelacijo tržaškemu županu, pokrajinsko tajništvo KPI pa je izdalo ostro tiskovno sporočilo, v katerem dolži KD, da se pri tako važnem imenovanju ni posvetovala z drugimi strankami, celo niti s svojimi zavezniki v občinskem odboru, v nasprotju z vsedržavnimi in deželnimi sporazumi glede korektnej-ših kriterijev za taka imenovanja. Po mnenju komunistov je smešen izgovor, da- bo prva naloga dr. Botteghellija razpisati natečaj za to mestu, saj je znano, da trajajo taki postopki najmanj dve leti. Imenovanje je pa tudi s formalne plati nep-avilno, saj je dr. Botteghelli uslužbenec bolnišnice, katere upravni svet ni izdal dovoljenja za njegovo dodatno namestitev. Pokrajinsko tajništvo KPI zato ooziva ostale politične sile, da onemogočijo izvajanje tega sklepa, ki pomeni izzivanje demokratičnih, čustev prebivalstva.
Šolski sindikat CGIL: Preprečiti provokacije!
Izvršni odbor šolskega sindikata CGIL iz Trsta poziva vse šolsko osebje, študente in starše na budnost v zvezi s težkim političnim vzdušjem, ki je v mestu na predvečer pričetka pouka.
Molotovke v fašističnem sedežu, atentati-na festival »Unita* in ARCI, uničenje avtomobila člana tajništva PdUP, so le nekateri primeri med številnimi terorističnimi in ustrahovalnimi dejanji, ki se v našem mestu ponavljajo. Predvolilni boj bo po vsej verjetnosti zelo napet, ta napetost pa se lahko stopnjuje do nasilja ob priliki obnove kolegialnih šolskih organov na višjih srednjih šolah. Izvršni odbor šolskega -sin dikata CGIL ima za potrebno, da se vse šolske komponente zavzamejo in razkrinkajo neofašistično demagogijo v šolah, da s tem zatrejo vsako nasilje s primernimi informacijami o gospodarskem in poli tičnem položaju našega mesta pa preprečijo vsako provokacijo.
Občinski davki za leto 1978
Župan tržaške občine sporoča davkoplačevalcem, da zapade 20. septembra rok za izročit^ prijav za odmerjanje občinskih taks za zasedbo javnih površin in za odna šanje smeti iz mestnih stanovanj. Lastniki psov pa morajo izročiti ustrezne prijave v roku petih dni od posesti živali. Vse prijave so davkoplačevalci dolžni predložiti davčnemu uradu na županstvu. Trg Granatieri 2, III. nadstropje, so ba št. 272, kjer jim bodo občinski uradniki brezplačno nudili ustrezne tiskovine.
Šolske vesti
Gledališča
TUTTOZOO 77
17./27. septembra
URNIK: 9.-13./14.-20.
PRODAJNA AZSTAVA IVALI ZA DRUŽBO
VSTOPNINA: 1000 LIR (ZNIŽANA 800) s	VHOD TRG DE GASPERI 1
Tržaški velesejem
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VABIMO
VAS V VRSTE ČLANOV SAG!
V TA NAMEN ORGANIZIRAMO:
a) RAZGOVOR - AVDICIJO ,
za vse nove člane — igralke in igralce — gledališča, ki bo v ponedeljek, 19. septembra 1977, od 18. do 20.30 in v sredo, 21. septembra, ob istem času v prostorih našega gledališča, Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje (stavba »Primorskega dnevnika*).
Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki so dopolnili 17. leto starosti in ki želijo posvetiti pretežni del svojega prostega časa gledališču. K vpisu vabimo tudi interesente s podeželja in iz mestne okolice. V ta namen opozarjamo, da je dejavnost gledališča (vaje, grupno delo, razgovori, gostovanja itd.) omejena zvečine na večerne ure in le izjemoma na popoldanski čas.
b) GLEDALIŠKI STUDIO seminarske oblike
za začetnike oziroma za vse, ki se želijo sistematično ukvarjati z gledališčem.
V studio (gledališko šolo) se lahko vpišejo vsi, ki jih zanima to področje umetnosti, vabljeni pa so predvsem mlajši interesenti (učenci osnovnih, srednjih in višjih šol), ki bodo kasneje lahko bistveno izpolnili kadrovsko sestavo ansambla SAG.
Predmetnik studia - seminarja bomo sestavili v sodelovanju s samimi interesenti in s pomočjo gledaliških strokovnjakov, vsebinsko pa naj bi zaobsegal ta področja gledališke umetnosti: sproščevalne vaje, odrske improvizacije in doživljajski procesi pri ustvarjanju vloge; odrski govor; gib (govorica telesa); izbrana poglavja iz zgodovine gledališča in drame; vodeni ogledi gledaliških in kinematografskih predstav ter debatni gledališki kažipoti.
Kolikor bi se prijavilo več najmlajših (osnovnošolskih in srednješolskih otrok), bi razdelili studio - seminar na dva oddelka.
Namen študij - seminarja je uvesti vse mlade interesente v področje gledališke ustvarjalnosti, nuditi jim zadostno strokovno znanje, ki je podlaga za kasnejše aktivno sprejemanje gledališke umetnosti in oživiti njihov smisel in sposobnosti za organizacijo in animacijo na tem področju kulturnega udejstvovanja in koristne uporabe prostega časa. V ta namen vabimo vse, ki se želijo vpisati v Sagov studio - seminar na informativni sestanek, ki bo v soboto, 24. septembra 1977, ob 17.30 v prostorih našega gledališča, Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje (stavba »Primorskega dnevnika*).
Izkoristite svoj prosti čas v Slovenskem amaterskem gledališču! Igra, zabava, gostovanja in turneje, družabno življenje in še marsikaj prijetnega!

Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra 1977 ob 8. uri.
Ravnateljstvo državnega nčiteljišča Anton Martin Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične za vse razrede 21. septembra ob 8. uri.
Ravnateljstvo državne srednje šole #Sv. Cirila in Metoda* z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu in v cerkvi na Katinari. Po maši otroci gredo v šolo.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu obvešča, da začetek šolskega leta 1977/78 bo v torek, 20. septembra 1977 s šolsko mašo v cerkvi sv. Ivana ob 8.45. Začetek pouka bo v sredo 21. septembra 1977 ob 8, uri.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša 20.9.1977 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državne srednje šole Ivan Cankar sporoča, da bo začetna šolska maša dne 20.9.77 ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši bodo dijaki šli v šolo. kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo slovenske strokovne šole «Galvani» sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. t.m., ob 9. uri v čerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši dijaki gredo v šolo v Ul. Matteotti 12,
Slovenska osnovna šola Dragotin Kette v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto pričelo s šolsko mašo, ki bo dne 20. septembra 1977 ob 9. uri v šolskih prostorih.
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Levstik sporoča, da se bo šolsko leto začelo s šolsko mašo, ki bo v cerkvi na Proseku dne, 20. septembra J977 ob 8.30 in v župni cerkvi v Sv. Križu ob 9. uri. Na Proseku in v Sv. Križu se bo redni pouk začel V sredo, 21. septembra, ob 8. uri.
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da bo otvoritvena šolska maša za novo šolsko leto 1977/78 v torek, 20.9.77, ob 11. uri "V rojanski župni cerkvi. Dijaki se bodo zbrali v razredih ob 10.30 in dobili vsa potrebna navodila.
Včeraj-danes
Danes, PF.TF.K, 16. septembra LJUDMILA
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.15. — Dolžina dneva 12.31. — Luna vzide ob 10:08 ih zatone ob 20.55.
Jutri, SOBOTA, 17. septembra
FRANČIŠKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,9 stopinje, najnizja 13,1, ob 13. uri 19,9 zračni tlak 1022,3 mb rahlo pada, vlaga 57-odstotna, veter 7 km na uro južni, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 15. septembra 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 97-letna Maria Heller vd. Camocino, 48-letna Adelia So-ranzio por. Semeria, 90-letna Angela Marziali vd. Ambrosi, 15-letni Franco Finzi, 70-letna Maria Ceroici por. Ravalico. 70-letni Rodolfo Konjedic To-selli, 80-letna Antonia Zelen, 78-letna Giuseppina Cernetti por. Costanzo. 88-letni Ferdinando Zoratto, 58-letna Paola Blasevich por. Crivelli, 37-letni Franco Marini, 67-letna Marcella Bian-chi por. Vianello.
TEATRU STALILE: dramska sezon« J977/78. Osem kuponov za 10 Pre“‘ stav v abonmaju. Vpisovanje abon majev pri krožkih podjetij, združenj« sindikalnih organizacij in šol. Potrto* tev fiksnih abonmajev do 30. ,seP* tembra pri osrednji blagajni v F«, saži Protti 2. Informacije Teatro ota-bile tel. 567201.
Kino
Ariston 16.00 «Padre padrone*. P*® in Vittoria Tavianija. Omero Ato°* nutti, Saverio Marconi. Barvni f“J?* Mignon 16.00 »Simbad e l'occhio delia tigre*. Barvni film.
Nazionale 16.30 »Paperino e C. 1 vacanza*. VValt Disneyeva risan**; Po risanki še »II- levriero piccnia tello*.	,.
Grattacielo 16.00 »Una donna alla nestra*. Romy Schneider, PhiliPPe Noiret. Barvni film.
Excclsior 16.30 «L'inquilina del P***1 di sopra*. Lino Toffolo. Barvni ftj*n* Fcnice 16.00 »Airport 77». Barvni f®®* Eden 17.00 «11 prossimo uomo*. Seao Connery. Barvni film.
Ritz 15.30 «La spia che mi amava»;
Roger Moore. Barbara Bach, Cu . Jurgens. Barvni film. Filodranimatico 16.00 «Fraulen KittP' Prepovedan mladini pod 18. leioft-Barvni film.	,
Cristallo 16.00 «Quinto potere*. Pej* Finch, VVilliam Holden, Faye ™ naway. Barvni film.
Aurora 16.30 «Car wash». Prepoved® mladini pod 14. letom. Barvni f"®’ Capitol 17.00 «11 mucchio selvagg'®*: William Holden. Prepovedan mlad*01 pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00 »Silvestro e G on zale*' vincitori e vinti*. Barvni risani f»J®' Ideale 16.30 »Ai confini delia rea«* -Znanstvenofantastični barvni ‘d|r Inipcro 16.30 «Amici miei*. Ugo 1 gtiazzi. Barvni film.	, , ,
Vittorio Venelo 16.30 «L'altra meta d cielo*. Monica Vitti, Adriano Cel«” tano*. Barvni film.
Astra Zaprto.
Volta (Milje) J7.00 »Perchč č un .|S' sassino*. Wamer 8eaty. Barvni f”
Razna obvestila
Komorni zbor Glasbene matice Pr čne z vajami v ponedeljek, 19- self tembra ob 20.30 v Gallusovi dvora*1' Ulica Ruggero Manna 29 in vabi ^ sodelovanju vse dosedanje in n° pevce.	j.
Komorni zbor Glasbene matice P čne z vajami v ponedeljek, 19- se!j tembra, ob 20.30 v Gallusovi dvor«*1' Ul. Ruggero Manna 29 in vabi ^ sodelovanju vse dosedanje in n° pevce.
!
ŠZ BREG
vabi
na športni praznik
DOLINI, 16., 17., 18. in J*' septembra 1977
Izleti
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, U! T. Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Ul. Bonomea 93.
(od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Trg	Cavana	1,	Trg	Giotti	(Sv.
Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg	Cavana	1,	Trg	Giotti	(Sv.
Frančišek) 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM to ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje • Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: teL "71-124.
raas -.
B A NC A Ul CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TKST -	_i«	f- r lLj; L
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 15. 9. 1977
Ameriški dolar: debeli	877,50
drobni	857.—
Funt šterling	1542.—
Švicarski frank	365,50
Francoski frank	177,50
Belgijski frank	24,10
Nemška marka	.	375.—
Avstrijski šiling	_	53,—
Kanadski dolar	780.—
Holandski florint	350.—
Danska krona	135.—
Švedska krona	173.—
Norveška krona	152.—
Drahma. debeli -	22,—
drobni	24.—
Dinar: debeli	42,—
drobni	42.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Razstave
Zadruga Naš Kras vabi na 00 prtje razstave slikarja samoras * nlka Konrada Petmelja - Slo'«11 ca in kiparja Radomira Boško; vica, ki bo ob 20.30 v Kras«1 galeriji v Velikem Repnu.
Mali oglasi
SPDT prireja v nedeljo, 18. slZ tembra, avtobusni izlet na Grintov ^ Vzpon gre minio koče na Kokrsk sedlu. Za neplanince je možnost na z žičnico na Veliko planino. sovanje na sedežu ZSŠDI v Ul- v. Frančiška 20 (tel. 76304). Odhod ^ tobusa ob 6.30 izpred sodnijske P* lače ‘(Foro Ulpiano).	,,|.
Odbor bivših aktivistov osvobo ^ nega gibunja na Tržaškem obv** ^ da lio odhod na Rab jutri, dne t.m., ob 6.30 izpred sodnijske P8"’ na Trgu Ulpiano.
ge
Spacalova antološka ra/stava nadaljuje na Gradu sv. Justa U stione fiorito), v »Rižarni in na verzi (Piazzale Europa).	(II1,
V	Tržaški knjigarni je do 24. ' razstava slik nagrajencev ex teto re KASTA.
V	galeriji »Sala d’arte mn^crs(,p-
v Pasaži Rossoni bosta do 20. tembra razstavljala svoja dela sl!L0iz. ja Aldo Bressanutti in Giovanni U ^
V	Pokrajinskem muzeju v j
je razstava z naslovom «Plasbk pleteninasto ornamentiko v S* jj, ni,ji*. Razstava bo odprta do septembra. Urnik: od 9. do 1* od 18. do 20. ure.	. raj-
Na Gradu sv. Justa so odprl* stavo o »predzgodovini Caput Adf1 ^ ki jo je pripravil občinski mu^l zgodovino in umetnost.	k«
V	prostorih devinsko - nabrez1 ^ letoviščarske ustanove v Seslja11® ufj do jutri, 17. septembra, ob, 1®« ,efj odprli slikarsko razstavo, na 8 ^ sodeluje, poleg Pina Caldaru® Renata Manuelija, tudi slovensk* kar Franko Volk. Razstava b° 0
ta do 2. oktobra.	$«•
V	umetnostni galeriji »Cesare fianopulo* je do 25. t.m., raZSt^ar likovne umetnice Marie Gualtier* rozzini iz Lecceja.
IŠČEM stalno hišno pomočnico, najflr 50 let, za vilo na Opčinah z
gim osebjem. Na razpolago ^ prenočišče. Zelo dobri pogoj*-lefon 36231	^
I III I I I I I—g.
Namesto cvetja na grob oO*) Družine daruje Mirko Družina 1 ' lir za PD Slovenec.	p*pij*
Namesto cvetja na grob f' štrajna iz Doline darujejo letn®1 1925 in 1926 25.000 lir za PD % ^ Venturini* od Domja in 25.000 1*1 PD Valentin Vodnik iz Doline.
ŠE O VPRAŠANJU STATUTA SKUPNOSTI
Delegacija Kraške gorske skupnosti pri deželnem odborniku Bianchiniju
Odbornik zagotovil, da se bo deželni odbor zavzel pri vludi, da bi čimprej prišlo do izglasovanja zakona o globalni zaščiti Slovencev
cejšnje število darovalcev krvi, ki nesebično pomokajo skupnosti. 0-benem bo to prilika za pričetek delovanja pred otvoritvijo miljskega odseka združenja krvodajalcev.
Sindikat upokojencev o pravični stanarini
Te
štva
dni so se pokrajinska enotnega sindikata upokojen
Delegacija Kraške gorske skupnosti, ki jo je vodil predsednik Miloš Budin, se je v torek srečala z dednim odbornikom za krajevne u-stanove Bianchinijem. Tema srečala je bila vsebina statuta Kraške Sorske skupnosti, ki ga do danes Predsedstvo deželne uprave še ni odobrilo zaradi znanih zapletljajev okrog postavk, ki zadevajo pravice Slovenske narodnostne skupnosti.
Protestna reakcija vseh demokratih sil in zainteresirane ustanove same na nesprejemljive pripombe s katerimi je deželno odborništvo leto« spomladi zavrnilo besedilo starta, kakršnega je odobrila skupščina Kraške gorske skupnosti, je botrovala, da je deželni odbornik Bian-ohini sprejel na »pogajanja* predstavnike KGS.
Po prvem srečanju, ki je bilo pred Poletnim premorom, je deželno odporništvo pripravilo nove popravke tistim členom statuta, ki zadevajo konec septembra. Demonstracija bi vnanje s Slovenci oz. urejajo ena- j morala pritegniti pozornost pred kopravno ravnanje s pnpadmki ve j vsem krajevnih oblasti in političnih 'inskega in manjšinskega naroda. Z ; kovimi predlogi je bil sicer storjen ; korak naprej v primerjavi z orne- j Menitni pripombami iz letošnje spo-!
Piladi, po kateri naj bi se vse te j Postavke iz dokumenta črtale, ven-! dar tudi novih ni mogoče oceniti j Pozitivno, Predlog deželne uprave t je, da bi na primer vse stavke, kjer; le izrecno govor o italijanski in slo- j kenski narodnostni skupnosti, dopolnili z »drugimi morebiti prisotnimi: etnično jezikovnimi skupinami, ne-1 katere predpise pa, in sicer tiste, j kjer je ta »trik* nemogoč, seveda
strank ustavnega loka, ki bi se morale zavzeti za čimprejšnjo rešitev perečega vprašanja.
GORIŠKI DNEVNIK
OBNOVITEV DEJAVNOSTI NAŠE KROVNE ORGANIZACIJE
Na seji teritorialnega odbora SKGZ razpravljali o šolstvu in javnih občilih
Prot. Karel Černič opredelil nekatera stališča, ki naj omogočijo narodnostni in demokratični razvoj slovenske šole
Nagrade EGS živinorejcem
Pokrajinsko . kmetijsko nadzorni štvo v Trstu obvešča rejce, da bo tajni- Porinjena nagrada v znesku 36.050 tojeniH1' za vsak«' tele ženskega ali mucev sestala s predstavnikom SUN1A, | SKeKu spola rojeno v obdobju od 3.
j. u.- --------.!->-•	-*-* -■	. j marca 1977 do 2. marca 197«. Na
bo podeljena s e mo za teleta.
da bi razpravljali o pravični stana-1 ma*ca rini. Osrednje vprašanie se nanaša STi'da na spremembe, ki so v zvezi s ti-'kl ostanejo v reji vsaj do 6. meseca, stim zakonom, ki ga je komisija za Rejci morajo nasloviti prošnjo na javna dela predložila senatu in ki ! Združenje rejcev (Trg Scorcola 4)
predvideva znatno obremenitev 'delavskih plač ter dohodkov upokojencev. Zaradi tega se je 'sindikat upokojencev odločil za enotno pokrajinsko demonstracijo, ki bi morala biti
v roku 30 dni po rojstvu teleta. Za vsa teleta rojena <d 3. marca do 25. avgusta mora biti prošnja predložena do vključno 23. septembra.
Podrobnejša pojasnila lahko dobijo rejci na Pokrajinskem nadzor-ništvu za kmetijstvo — Ulica Milano 19 - tel. 770 2381.
Po dveh mesecih in pol premora | zagotavljajo učinkovit razvoj slo-se je v sredo zvečer sestal v Gorici I venske šole kot pomembnega fak-leritorinlni odbor SKGZ za goriško I torja pri ohranjevanju našega na-pokrajino. Nb seji, ki jo je vodil I rodnega obstoja in razvoja, predsednik odbora dr. Mirko Primri ] V nadaljevanju seje je odgovoren žič, so nadaljevali s preučevanjem za sredstva množičnega obveščanja stanja in vprašanj na specifičnih po- | Gorazd Vesel nanizal nekatere pro-dročjih; tokrat sta bila na vrsti šol- j bleme, ki se na Goriškem pojavlja-stvo in sredstva množičnega obešča-; jo v sredstvih množičnega obve-nja.	! ščania kot so Primorski dnevnik,
Profesor Karel Černič, ki je v j televizijska agencija Alpe Adrija, re-teritorialnem odboru odgovoren za i vi ja Dan ter sodelovanje v drugih šolstvo, je v svojem programski, m javnih občinah. Kar zadeva Primor-
PISMO POKRAJINSKEMU ODBORU VZPI-ANPI V TRSTU
nikoli več ne ponovijo, kjer koli v svetu!*
V MESECU JULIJU
Dejavnost nadzorne službe za zdravstvo in higieno
<Dragi tovariši! Naša organizacija in njeni člani — tako smo ugotovili na današnji seji predsedstva — z veliko pozornostjo spremljamo vašo prizadevnost, gnev in obsodbo pobega vojnega zločinca in krvnika Kapplerja, kakor tudi zahteve vseh antifašističnih in demokratičnih sil Italije za njegovo izročitev.»
Tako so zapisali v pismu, ki ga! Nadzorna služba oddelka za zrav-je predsedstvo obalno - kraškega od-1 stvo in higieno tržaške občine je v bora zveze Združenj borcev NOV j juliju izvedla 1.577 pregledv v proiz-poslalo pokrajinskemu odboru ANPI j vodnih obratih in v prodajnih skla-v Trstu.	I aiščih prehrambenega blaga in pi-
«Zločini fašistov in nacistov, ki' *UCC J® vzejj 281 vzorcev bla-so prekrvavi, da bi bili kdaj koli j ln	poslali pokrajin-
pozabljeni, niso danes nič manj ži-;	. kemičnemu laboratoriju.
vo opozorilo in opomin na nevar-1 ^utvečjo skrb so pa posvetili hitro nost fašizma in neonacizma ne gle- i pokvarljivemu blagu in brani široti e na njegove meje in oblike. An- jke potrošnje. V istem mesecu so ti fašistična solidarnost in enotnost! lzv , tudi 202 pregleda stanovanj ki je bila ustvarjena v skupnem |s .. ’ 5'.rn:. P0«?!! za bivanje.
antifašističnem in osvobodilnem bo
| ju, nas spodbuja in povezuje, da
črtali, češ da dežela ni pristojna za Reševanje vprašanj narodnostnih ■hanj.šin.
Predsednik Budin je na torkovem ječanju podčrtal, da je sklicevanje na pomanjkanje pristojnosti le običajen izgovor, ki ga narekuje Predvsem pomanjkanje prave pobočne naklonjenosti do Slovencev,
*Sj velja formalna nepristojnost de-‘rtne uprave le za nekaj predpisov,
*a večino teh pa ne. Tako negativno politično zadržanje deželne u-Pfave prihaja do izraza tudi s tem,
'ia postavlja slovensko narodnostno skupnost na raven drugih fantoma-tičnih etničnih jezikovnih skupin, ki ka obtnočju Kraške gorske skupnosti ne obstajajo.
Predstavniki Kraške gorske skupnosti so sicer priznali, da ni bila konfrontacija med zainteresiranima Ustanovama zapravljanje časa, veni Par so poudariti tudi, da bi bili rč-Sultati lahko pozitivnejši, ko bi deželna uprava premostila svoje po- j primere kot je Kapplerjev pobeg, ulične zadržke do vprašanj Sloven-! smatramo kot žalitev in izziv tudi 'ev. Podčrtali pa so tudi nujo, da ! naših žrtev in čustev. Z zaskrbljene statut čimprej odobri, saj je brez | nosijo zatorej spremljamo vsako tega delovanje gorske skupnosti v j manifestacijo oživljanja in delova-Slavnem onemogočeno. Odbornik i 'tja fašističnih sil, ker se zaveda Bianchini je obljubil, da bo sprožil j mo, da ogrožajo demokratične prisede tega najhitrejši postopek in se \ dobitve in predstavljajo nevarnost Pa zahtevo delegacije KGS obvezal; za napredek, mir in sožitje med na-
' rodi. S tega stališča smo vedno obsojali reakcionarna neofašistična in šovinistična izzivanja in opozarjali na njihove nevarne posledice, kot je to — žal — še danes žalosten pojav v sosednji Avstriji, kjer prav obstoj in aktivnost neonacističnih sil pogojuje kratenje demokratičnih in narodnostnih pravic koroškim Slovencem. Iz istih razlogov predstavlja tudi primer Kappier obveznost za vse antifašistične in demokra tične sile. da se enotno upirajo vsem poskusom toleriranja ostankov fašizma in preprečijo njihovo oživljanje in rovarjenje ter razvijajo najširšo fronto solidarnosti in medsebojne pomoči.
Predsedstvo obalno - kraškega odbora zveze združenj borcev NOV izreka ANPI in prek vas vsem antifašističnim in demokratičnim silam Italije svojo solidarnost in podporo pri odločnih in pravičnih zahtevah, da se primeri, kot je Kappier,
BIVŠI BORCI OBALE IN KRASA 0 POBEGU ZLOČINCA KAPPLERJA
Obalno -kraški odbor ZBB pravi, da je Kappier jev pobeg žalitev tudi žrtev in čustev slovenskih borcev proti nacizmu in fašizmu
tudi, da bo ob priliki odobritve statuta deželni odbor pobudnik za Uradni korak deželnega sveta pri osrednji vladi v Rimu, da bi v parlamentu prišlo čimprej do izglasovanja zakona za globalno zaščito Slovencev.
V	nedeljo v Miljah praznik krvodajalcev
V	nedeljo bodo v miljski dvorani «Squero> nagradili 30 krvodajalcev tržaškega združenja, ki so se izkazali zaradi števila odvzemov krvi. Svečanost bo ob 10. uri, prireditev pa se bo nadaljevala popoldne v parku Italijanskega mladinskega združenja v Miljah, Ul. Bat-tisti.
Milje so prireditelji izbrali kot kraj prireditve, ker je prav tu pre-
Heznltat t^egg dela so prijave, ki so jih poslali pristojnim oblastem, in sicer 3 zaradi kršitve določil občinskega zdravnika, 1 zaradi preureditve nekega prostora v delavnico brez ustreznih pooblastil, I zaradi prodaje prehrambenega artikla brez pojasnil o vsebini,, 1 zaradi prodaje vreč za moko brez predpisanega sistema za zapečatenje, 1 zaradi prodaje »grisinov* z neznano vsebino in 1 zaradi predelave mesa v neprimernem prostoru.
Na podlagi vzorcev je pokrajinski laboratorij poslal pristpjnim oblastem 7 prijav, in sicer 1 zaradi prenizke alkoholne stopnje, 1 zaradi uporabe nedovoljenih barvil, 1 zaradi prodaje olj brez navedene kakovosti, 2 zaradi istega prekrška z oljčnim oljem in 1 zaradi ovojev za prekajeno meso, ki niso ustrezali predpisom.
NALEZLJIVE BOLEZNI
Tržaški občinski zdravnik sporo ča število primerov nalezljivih bolezni od 5. do 9. do 11. 9. 1977: 2 primera škarlatinke, 1 ošpic, 1 primer revmatične bolezni, 3. primeri noric, 2 primera vnetja priušesne slinovke, 3 primeri srbečice (izven Trsta), 6 primerov vnetja jeter (3 izven Trsta), 1 primer salmoneloze in 2 mononukleoze
""■•»m.................................
Navodila izletnikom Kmečke zveze
Jutri odpotuje približno 100 kmetov s Tržaškega z dvema avtobusoma na tradicionalni dvodnevni poučno - turistični izlet Kmečke zveze. V Ljubljani jih bodo pričakali predstavniki Zadružne zveze Slovenije, ki bodo sPremili izletnike najprej na ogled Ljubljanskih mlekarn. Po kosilu bodo obiskali še kmetijsko zadrugo «Dole» v Gabrovki, večerjali in prenočili pa bodo v Novem mestu. V nedeljo si bodo člani Kmečke zveze ogledali ♦Formo vivo» v Kostanjevici, nato pa obiskali cvetličarski center «Agraria» v Čatežu in muzej v Brežicah. Kosilo bo v Novem mestu, popoldne pa se bodo izletniki vračali proti domu, s kratkim postankom v Ljubljani in ' Večerjo v Postojni.
Kmečka zveza obvešča člane, ki so *o prijavili za izlet na Dolenjsko, da bodo odhodi jutri zjutraj, 17. t.m., Po naslednjem razporedu:
(Poleg imena je v oklepaju navede-na številka sedeža za vsakega izletnika). •
Avtobus štev. 1
trst
pred sodni,jo ob 6.15
Švara Judita (1). Švara Josip (2). Mahnič Franc (27). Mahnič Marija (28), Novel Maria (24). German Anna (32). Furlan Anna (31)
DOMJO
Pri spomenikii ob 6.30 Veglia Angelo (29), Furlan Draga (30)
DOLINA:
avtobusna postaja ob 6.40
Švab Ludvik (36), Švab Avguština (35), Sancin Josip (34), Sancin Gize-la (33), Sancin Ivan (39), Sancin Marij* (40). Slavec Josip (23), Sancin
vd. Žerjal Lucija (20), Kos Zofija (19), Laurica Josip (43), Prašelj Stanislav (44), Mocor Mario (41), Mo-cor Pjerina 42)
BOLJUNEC:
avtobusna postaja ob 6.45
Bolčič Josip (6), Bolčič Ana (5), Žerjal Silvester (10), Žerjal Angela (9), Švara Just (45), Ota Josip (14), Ota Rozalja (13), Mauri Karmelo (18), Mauri Cvetk« (17), Ota Karlo (37), Ota Emilija (38), Žerjal Darinka in Žerjal Olga (sedeži pri zadnjih vratih) BORŠT:
avtobusna postaja ob 6.50
Rapotec Marjo (22), Rapotec Marta (21), Rapotec Anton (26), Rapotec Dora (25). V Bazovici prestopijo v avtobus štev. 2.
RICMANJE:
avtobusna postaja «Na Burku» ob 6.55
Kuret Josip (11), Kuret Elizabeta (12) LON.IER KLJUČ ob 7.00 Gombač Karlo (16), čok Karlo (15), Čok Angela (47), čok Mirka (4), žer-jul Lovrenc (22), Žerjul Marija (21). Gombač Erpest (26), Lucchessi Albina (25), Ruzzier Marija (46).
Avtobus štev. 2
NABREŽINA
avtobusna postaja ob 6.30
Pertot Ignacij (10), Pertot Marija (9) Caharija Stanko (14), Caharija Valerija (13), Pertot Edvard (47), Fabjan Olga (38)
SEMPOLAJ:
avtobusna postala ob 6.35 Legiša Stanko (6), Legiša Roza (5), Lrgiša Stanislav (2). Legiša Glicerja (1), Škrk Ivanka (39).
BRIŠČE - SAMATORCA: križišče prt Kresiji ob 6.40
Godnič Alberta (33), Gruden Josip (18), Gruden Zofija (17), Colja Angela (40)
SALEž:
avtobusna postaja ob 6.45
Grilanc Karlo (4), Škrk Emilija (34)
GABROVEC:
avtobusna postaja ob 6.50
Furlan Josip (42), Furlan Celestina (41)
PROSEK:
avtobusna postala ob 6.55
Danev Ernest (46)
OPČINE:
pred Prosvetnim domom ob 7.00
Rodizza Angela (7), Peršič Frančiška (8), Guštin Alfnoz (3), Gregori Franc (11), Gregori Ljudmila (12)
PADRICE:
avtobusna postaja ob 7.05
Kalc Evgen (15), Kalc Evgenija (16), Gregori Boris (23), Kalc An toni.ja (24). Žagar Josip (27), Gregori Ljudmila (28), Kalc Rudolf (19), Hrovatin Marija (20), Gregori Stanislav in Igor (sedeži pri zadnjih vratih) Grgič Just v Bazovici prestopi v avtobus štev. 1 sedež (7)
BAZOVICA:
avtobusna postaja ob 7.10
Pečar Mirko (43), Marc Ivan (44), Crissani Srečko (35), Crissani Roza (36), Pečar Josip (30), Pečar Marija - Marta (29), Pečar Andrej (31), Pečar Marija - Roza (32), Gregori Franc (45).
Opozarjamo ponovno udeležence Izleta, da morajo prinesti s sebot:
a)	tisti, ki so zaprosili za skupni pot ni list OSEBNO IZKAZNICO
b)	ost« H pa vel lavni osebni potni list, s '-'kso (kolek) plačano za leto 1977.
poročilu najprej poudaril, da e'astič-nost obnovljenih struktur SKGZ o-inoguča samostojnejše načrtovanje delovanja teritorialnega odbora, v skladu s smernicami glavnega in izvršnega odbora ter področnih odborov. čemic je nato opredelil nekatere naloge, ki naj omogočijo narodnostni in demokratični razvoj slovenske šole v Italiji ter je pri tem še posebej poudaril vlogo enotnega šolskega odbora, sindikata slovenske šole in vsedržavnega šolskega sindikata. Govoril je nadalje o pripravah na volitve v šolske svete, zagovarjal navzočnost dijakov, staršev in profesorjev v posvetovalnih in delovnih komisijah pri odboru za šolstvo ter pcmdaril potrebo po Spodbujanju raznih oblik sodelovanja, diskusij in sestankov o šolskih problemih, izmenjavo izkušenj, preučevanje pedagoških prijemov in tudi neuspehov, ki jih naši šolniki sramežljivo skrivajo. Zavzel se je za stike s šolo ter drugimi izobraževalnimi ustanovami v matični domovini.
V razpravi, v kateri so sodelovali domala vsi člani odbora, je bila poudarjena potreba po izdelavi srednjeročnega načrta cielovanja na področju šolstva, v katerem je potrebno visoko postaviti skrb za vpis v slovenske šole vseh stopenj. V šolskem odboru bo potrebno razviti tudi pripravljalno dejavnost za izdelavo specifično Šolskih predlogov za zakon o globalni zaščiti, ki ga bo naša skupnost pripravila v skladu z obveznostmi, sprejetimi na sestanku s predsednikom vlade Andreottijem. V zvezi z zmanjšanjem števila rojstev, pojavom, ki je značilen za vso državo, je STORI že sprejel obvezo, da zbere podatke o številu rojstev pri nas, na podlagi katerih bo mogoče predlagati celovite in dolgoročne posege na področju organizacije dela v šoli, V razpravi, ki je temeljila na kontinui-
ski dnevnik je opozoril na obveznosti, ki jih je še potrebno uresničiti in ki so bile sprejete na posvetovanju. Podprl je predlog, izoblikovan na eni izmed poprejšnjih sej teritorialnega odbora, da se v okviru povečanja obsega dnevnika zagotovi Goriški celotna stran. S tem v zvezi je nanizal spremljajoče posledice takšne odločitve (tudi odločitve, ki zadevajo finančna vprašanja) ter poudaril nujnost, da takšna odločitev nujno terja povečanje prodaje lista na Goriškem.
Razpravo o tem so sklenili z enotno ugotovitvijo, da bi v večjem obsegu tiskan Primorski dnevnik ter s tem v zvezi zagotovljena Goriški celotna stran, bolje opravljal vlogo povezovalca naše skupnosti v njenih prizadevanjih za pravno priznanje naših pravic.
V sklepnem delu je tekla beseda o večnamenskem kulturnem središču, ki ga za sedem občinskih uprav, tudi za Doberdob, snujejo v Ronkah, o seminarju mladinskih aktivistov v Bohinju in stanju slovenskih ostarelih oseb v zavetišču občinske pod porne ustanove.
Beseda je tekla tudi o sestavi za stopstva SKGZ na nekaterih prireditvah, za katere je zveza prejela u-radno povabilo.
KER SODI MED POTRESNE OBČINE
Z deželnim prispevkom bo Števerjan odpravil proračunski primanjkljaj
Za lani naj bi prejela uprava 48, za letos pa 55 milijonov lir prispevka
Odkar velja zakon Stamatti po katerem občinske uprave niso več proste pri najemanju posojil za kritje proračunskih primanjkljajev, je za vse krajevne ustanove nastala huda kriza, ki se' navzven kaže predvsem po manjšem manevrskem prostoru na področju zadovoljevanja skupnih potreb. Tudi občinska uprava v števerjanu je v tem pogledu na istem kot ostale slovenske občinske uprave. Iz tega položaja se števerjan rešuje z okolnostjo, da sodi po deželnem zakonu med občine, ki jih je prizadel potres lan skega leta in je zato deležna ugodnosti tudi kar zadeva občinski proračun.
teku posredovanja, da si občinska uprava v števerjanu zagotovi ta denar. Z njim bo uspela odstraniti • številne težave, ki jih imajo sedaj vse občine in ki so v števerjanu, tej razsežni občini z malim številom prebivalcev in torej tudi maloštevilnimi davkoplačevalci, še posebej občutene.
Zanimiva razstava v Novi Gorici
V organizaciji filatelističnega društva iz Nove Gorice so v hotelu Park i odprli zanimivo mednarodno - med-.	.	,	.1 društveno filatelistično razstavo, ki
Na podlagi omenjenega zakona naj;	posvečena letošnjim Titovim in
bi občinska uprava v Števerjanu (	tjubilejem ter 30. oblet-
prejela prispevek, ne pa posojilo, za j nici ra2Voja Noi,e Gorice
Tito, tvorec enotnosti Jugoslavije
• Ravnateljstvo tehničnega zavoda «Galilei» obvešča dijake, ki obiskujejo to šolo tako v Gorici kot v Tržiču, da bodo na prvi dan šolskega leta delili vpisnice za pristop k natečaju za brezplačno dobavo šolskih knjig.
kritje občinskega primanjkljaja, naj bi znašal za 1976. leta 48 milijonov, za 1977. leto pa 55 milijonov lir. Ustrezen sklep občinske uprave sedaj preučuje osrednja komisija za lokalne finance pri notranjem ministrstvu. Ugodno mnenje o izplačilu prispevka za kritje primanjkljaja je pristojen deželni organ že izstavil. Kakor smo izvedeli so tudi na politični ravni v Rimu v
iiiiiiiiiiiliiiiiiiimtiiiiiitliiiiiiHiiiiiiiitiiMiiiiMMtiivtfniiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiitiiitilitmmiitiHHnmmiiiHiiimiiHiiHuimiHiiHHmniMitMtiiiiiiimiiiia | dov.
Mimo znamk,
in njenih narodov, Naš dragi Tito, KP Jugoslavije, Tito na celinah cone «B» — to je samo nekaj naslovov zbirk, ki najbolj pritegnejo obiskovalce. Na ogled je preko 10.000 znamk, ki jih je razstavilo 15 filatelistov iz Slovenije in Italije. Med italijanskimi filatelisti velja omeniti izredno zanimivo zbirko Attilia Snidera o odporu evropskih naro-
OBSEZNO DELO NOVEGA GORIŠKEGA VODOVODA
Čez leto in pol dni bosta gotova dva rezervoarja vode na Kalvariji
Služila bosta za vodo, ki jo bodo pridobivali iz vodnja-kov na Majnici - Najbrž manjša dobava vode iz Mrzleka
Iz Gorice že tri leta gledamo podolgovato brazgotino na pobočju Kalvarije. Tja gor so delavci nekega gradbenega podjetja iz Padove pripeljali leta 1974 svoje stroje in pričeli urejati prostor, kjer naj bi postavili železobetonske rezervoarje za vodo, ki naj bi jo tja gor dovajali iz novega goriškega vodovoda na Majnici. Najprej so uredili dostopno cesto, ki se dviga v serpen tinah in ki se pričenja za podgorsko šolo. Cesto so asfaltirali, je precej široka in ob njej so morali postaviti vrsto opornih zidov. Zanjo je občina porabila 115 milijonov lir.
Na širšem prostoru, kjer je videti že omenjena brazgotina, pa so
teti dosedanjega delovanja naše zve- pričeli graditi rezervoarje za vodo ze na področju šolstva, je bila po-1 svečena skrb tistim odločitvam,
po-1 HJJHprvotortn načrtu bi bili morali •ki biti ti rezervoarji že zgrajepi. Dela

| ■
OD DANES DO NEDELJE V GORICI
SREČANJE ESPERANTISTOV «TRILANDIA KONFERENCO*
Sestali se bodo esperantisti Slovenije, Koroške in naše dežele
Prireditelji napovedujejo, da se bo te dni v Gorici zbralo nekaj sto esperantistov iz naše dežele, Slovenije in s Koroške. Srečanje je množičnega značaja in sledi prvemu takemu srečanju, ki je sicer bilo v ožjem okviru, letos marca.
Goriškemu srečanju so esperantisti dali naslov «Trilanda konferenco*. V načrtu imajo preučitev možnosti širjenja esperanta posebno v šole. Menijo namreč, da ima esperanto možnost širjenja prav zaradi težav, s katerimi je moč priti do znanja drugih jezikov. Prav zaradi tega bodo na goriškem srečanju v posebni komisiji preučevali vlogo esperanta v šolah. Komisija bo delala v dvorani goriškega Palače hotela, pričela bo z delom danes ob 18. uri. Na ta sestanek vabijo prireditelji tudi učitelje in profesorje, ki se niso doslej ukvarjali z esperantom.
V dvorani centra Stella Matutina pa bo delala turistična komisija, ki ima nalogo preučiti medsebojno izmenjavo turistov, ki naj uporabljajo v drugih deželah esperantski jezik. V Palače hotelu bo ob 20. uri srečanje železničarjev - esperantov.
Omenimo naj, da bo vodil delo šolske komisije prof. Dano Dazzini iz Masse, ki bo prikazal izkušnje evropskih učiteljev esperanta, ki so se PVed kratkim sestali v Luksemburgu.
Dela srečanja «Trilanda konferenco* se prične danes popoldne. Tajništvo bo v prostorih Palače hotela, širše srečanje bo v dvorani deželnih ustanov na goriškem gradu, kjer bo županstvo v nedeljo zvečer priredilo udeležencem konference sprejem.
Današnje razsežnosti zgodovinskih dogodkov pred 30 leti
»Takrat se je odprla pred nami nova pot,* je zapisal župan Gorice Pasquale De Simone v javnem manifestu ob današnjem dnevu, priključitvi Gorice k Italiji ter začrta-nju mej. »V zbližanju in v prijateljstvu s prebivalstvom sosednje Slovenije je mesto znova odkrilo velike možnosti sodelovanja in stikov, ki jih omogoča dialog med narodi, ki hočejo v bodočnosti urediti toliko skupnih stvari. Gre za povratek zgodovine, ki je bila tukaj vedno pisana v znamenju stikov med narodi različnih kultur in ki je danes tako polna upanja.*
Občinska uprava in vojaške oblasti so pripravile za danes več prireditev. Divizija Mantova in vojaško poveljstvo bosta, skupno s pred
stavniki oblasti, položili venec v parku Rimembranza v počastitev spomina padlih. Po Korzu se bo nato razvil sprevod na čelu s prapori krajevnih ustanov ter bojevniškili organizacij. Ob 12. uri bo na Travniku svečanost z govorom župana De Simoneja ter generala Antonia Gua-lana, ki je pred 30 leti bil na čelu divizije Mantova. Občinska uprava je za to priložnost objavila knjigo, ki opisuje dogodke v letih 1945 - 47 v naših krajih. Ob 18. uri bo na Travniku koncert godbe na pihala mehanizirane brigade Gorizia in divizije Julia.
Furlanske prireditve v Gradišču
Kot smo že omenili, bo v okviru prireditev na čast 54. kongresu furlanskega filološkega društva, nastopil d-evi v mestnem gledališču v Gradišču mali teater iz Vidma dvema enodejankama v furlanskem jeziku. Prikazali tx>do «De ca e de la* Renata Appija in «11 quilibrio» Alviera Negra.
pa so se zaustavila, ker so se graditelji skoro nepričakovano znašli v težavah. Na začetnem delu prostora, kjer naj bi zgradili rezervoarje je delo hitro šlo od rok, ker so tu našli skale in so zato hitro odvažali kamenje in zemljo. Kar na lepem pa so naleteli na zemljo, ki je precej drsela. Zato so morali postaviti močne porne zidove in le tako so zaustavili drsenje zemlje. To se je pokazalo zlasti ob lanskem potresi). Sele zatem so pričeli graditi velike železobetonske zidove.
Načrte ,za rezervoar so pripravili strokovnjaki goriškega mestnega podjetja. To podjetje ima tudi tehnično nadzorstvo nad gradbenimi deli. Direktor podjetja inž. Rigonat in predsednik upravnega ^veta oodje; tja dr. Marin sta nam- povedala, da dela potekajo sedaj po predvidenih načrtih in da jih bodo- najbrž kon čali konec prihoditjega- leta. Sredi leta 1978, ko bodo skozi Podgoro polagali cevi za dovajanje metana v ta kraj, bodo istočasno polagali v iste jarke tudi cevi, ki bodo dovažale vodo iz. vodnjakov na Majnici v rezervoar na Kalvariji in od tod v mesto Gorica.
Na Kalvariji bodo postavili dva velika rezervoarja. Vsak bo imel prostornino za 2C00 kubičnih metrov vode. Prostori v rezervoarjih so ser-pentinasti, ker se mora voda stalno premikati, ne sme ostajati mirna. Goriško mestno podjetje bo zmoglo s tema rezervoarjema in z onim na graiskem griču, kjer je prostora za 3.000 kubičnih metrov, eno tretjino približne vsakodnevne porabe včde.
Bazene bodo pokrili, na streho bodo nanesli zemljo in jo posejali s travo, Poleg bazenov kxxlo tudi vsadili drevje in upajo, da čez nekaj let bo Kalvarija spet vsa zelena in tako ne bo iz Gorice več videti rjavkaste brazgotine.
Stroški za gradnjo rezervoarjev in ceste so znašali nad milijardo lir. Potrebnih bo drugih petsto milijonov za vodov<jdne napeljave z Maj-nice na Kalvarijo in zatem v Gorico. Denar za to gradnjo kot tudi za vodovod na Majnici je dala država goriški občini v obliki ugodnega dolgoročnega posojila. Gorica bo seveda morala državi denar vrniti in to bo, kot je bilo že povedano v občinskem svetu, zelo bremenilo občinsko finančno bilanco.
Na Majnici črpajo vodo iz globokih vodnjakov in ta voda, pravijo strokovnjaki, je zelo čista.
Goričani dobivamo danes vodo iz raznih krajev. Na letališču je en
vodnjak, ki daje približno 1.000 ku-bikov dnevno, ob Soči je več vodnjakov, ki dajejo 15.000 kubikov, 1.500 kubikov dobavljajo iz nekih drugih vodnjakov, približno 5.000 kubikov pa dobavljajo Jugoslovani iz vodovoda Mrzlek. Pod Majnico p« je toliko vode, da bodo lahko z njo zadovoljevali večino potreb Gorice.
Ne samo zaradi visokih amortizacijskih stroškov novega vodovoda marveč tudi zaradi drugačnega pojmovanja v cenah javnih storitev bo goriška občina najbrž že v bližnji bodočnosti povišala ceno vode. V Gorici namreč danes plačujemo kubični meter vode 45 lir. v občinah kjer dobavlja vodo CAFO je cena precej višja, na Tržaškem presega 100 lir. V Novi Gorici plačujejo ku-'bik' vode 330 dinarjev; V Nemčiji pta morajo odšteti za kubik marko in, pol (560 lir).. V Gorici imamo *a res nizke cene. Koliko časa še?
Danes sestanek komunističnega aktiva
Drevi, ob 20. uri, bo na sedežu KPI v Gorici sestanek vseh aktivistov, na katerem bo tajnik federacije Tullio Paiza govoril o nalogah komunistične partije v sedanjem političnem trenut. ku. Prisoten bo tudi senator A. Cossutta.
Novo vodstvo grafičnega centra v Sacilettu
Goriški odvetnik Cesare Devetag, ki se uspešno ukvarja tudi s slikar stvom, je bil izvoljen za predsednika mednarodnega centra za grafično umetnost v Sacilettu. Med člani odbora je precej tržaških in goriš-kih kulturnikov. Med temi tudi Ful-v:o Monai in Franck Marinotto iz Gorice.
PD .OTON ŽUPANČIČ* v štandrežu
vabi jutri in v nedeljo, obakrat ob 20. uri na
KOTALKARSKO REVIJO
članov kotalkarskega odseka, na ploščadi doma «Andrej Budal* v Štandrežu. Delovali bodo dobro založeni kioski.
ki so razdeliene na 17 različnih tem, pa so razstavljene zbirke denarja, od rimskih časov do danes, okoli 1000 najrazličnejših značk, kolajn in odlikovanj. Kot posebno zanimivost pa velja o-meniti fotografije z obiskov tovariša Tita na Goriškem. Po podatkih Goriškega muzeja je tovariš Tito obiskal ali po'oval skozi Novo Gorico sedemkrat. Vsi obiski so czabe-leženh na fotografskem papirju, razen prvega, leta 194S.
Ob otvoritvi razstave je Filatelistično društvo Nova Gorica izdalo spominsko ovojnico, Svečane otvoritve razstave, ki je pod pokroviteljstvom Salonita iz Anhovega, se je mimo družbenopolitičnih delavcev novogoriške občine udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko.
J. ALIČ
Danes v Kanalu otvoritev Debenjakove galerije
V Kanalu bo danes zelo svečano. Otvorili bodo stalno slikarsko galerijo Rika Debenjaka, ki so jo uredili v starodavnem stolpu sredi Kanala. Kanalski rojak Riko Debenjak je domači galeriji daroval vrsto u-metniških del. V galeriji bo poleg te stalne razstave dovolj prostora za druge občasne razstave in prireditve.
Ob 18. uri po jugoslovanskem času bo pred stolpom igral simfonični orkester Ljubljanske filharmonije, ki ga bo vodil kanalski rojak Anton Nanut. Izvajali bodo *Belo Krajino* Marjana Kozine in «4. simfonijo» P. I. Čajkovskega. To bo izreden dogodek za Kanal in za vso Goriško sploh (v primeru slabega vremena bo koncert v kinodvorani v Desklah).
Popoldne ob H. uri pa se bodo v hotelu Neptun v Kanalu sešli kulturni delavci Primorske.
Prireditev spada v okvir proslav ob občinskem prazniku Nove Gorice.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne gimnazije m liceja Primož Trubar v Gorici sporoča, da se bo šolsko leto pričelo dne 20 .septembra 1977 ob 9. uri s šolsko mašo v prostorih šole.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Simon Gregorčič v Gorici sporoča, da se bo šolsko leto pričelo dne 20. septembra 1977 ob 9. uri s šolsko mašo v prostorih šole.
Kino
Oporni zid za rezervoarje na Kalvariji
Gorica
VERDI 17.00—22.00 »Poližiotto sprint*. Maurizio Merli in Lilli Čarati. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 »Gli ultimi giganti*. C. Eston, J. Kolum. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.	/
MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Invilo a cena con delitto*. E. Brennen in T. Capotte. Barvni film.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE 17.00-22.00 »Super gong*. F. Taylor in G. Donald. Barvni film.
'TržitF
PRINCIPE 18.00-22.00 «Sebastiane».
EXCELSlOR 18.00-22.00 »Dersil Urala, piccolo uomo della grande pia-nura*.
Nova Gorica in okolica
SOČA »Proti vsem zastavam*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Veter in lev*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.	\
DESKLE Zaprto.
Včeraj - danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Matteo Paeor. Lu-ca Pian. Rachele Olivo. Ermliano Fac-chinetti, Giovanni Depoli.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je » Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v fr žiču dežurna lekarna Rismondo Ulica Toti, 52, tel. 72701.
NA OGROMNEM OPORIŠČU V REPUBLIKI ZAIRE
Nemška družba «0trag» pripravlja izstrelitev vesoljskega tovornjaka
Z načrtom se ukvarjajo ljudje, ki so se izurili v Hitlerjevem oporišču v Peenemundu - Preprosta tehnologija
PARIZ — Predsednik družbe Otrag, 38-letni Lutz Kayser, ki se ukvarja z izdelavo izstrelkov za orbitalne preveze, je nedavno izjavil časnikarjem, da je sicer a-meriška NASA izdelala «vesolj-sko ladjico*, da pa bo njegova družba v kratkem pripravila ^vesoljski tovornjak*. Družba O.rag ima svoje oporišče in naprave v Zvezni republiki Nemčiji, in sicer v Stuttgartu. Zadala pa si je nalogo, da bodo leta 1981 spravili v krožni tir okoli Zemlje kateri si t>odi tip satelita, po naročilu katere si bodi države, in sicer po konkurenčnih cenah. Sredstvo za to operacijo: revolucionarna naprava za izstrelitev, ki bo preprosta in poceni.
17. maja letos se ie v Zairu dvignil v ozračje izstrelek. Proti nebu je pohitel s skalnate platforme, ki se dviga nad dolino reke Luvua v jugovzhodnem delu te države. Poskus je popolnoma uspel. Revija Štern je pisala: «In vendar ta stroj leti. Izstrelitev v Afriki prve ■velike nemške rakete po drugi svetovni vojni*. Seveda po izstrelitvi raket V 2.
Ludvik Bolkovv, ki je predsednik velike nemške vesoljske družbe M. b. b. se je pri tem uštel, ker je pred komisijo za znanstvene raziskave Bnndcstnga iziavil dobesedno: «Ta stroj ne bo nikoli letel.*
Na mednarodni ravni ta nemška vesoljska avantura še ni vzbudila velikega odmeva do 8. avgusta, ko je tednik «Afrika Azija* objavil faksimile pogodbe, ki sta jo sklenila v decembru leta 1975 Zai-re in Otrag. Z žolčnim komentarjem! Predsednika Mobutuja obtožujem, da je prodal eno desetino Zaira za nemške rakete in morda, kdo ve, tudi za druge dejavnosti, kot taborišča za vežba-nje, živčna središča za destabilizacijo naprednih dežel, za arzenale in celo za jedrske poskuse v osrčju južne Afrike. Zdi se, da se ta naoad uokvirja v široko kampanjo, ki jo je sprožila ZSSR proti deiavnosti Bonna in Pariza v A-friki.
Pogodba med Otragom in Zairom pa je zelo pomembna: Otrag je deležen do leta 2000 ogromne ozemeljske koncesije s površino 150.000 kv. km. To znaša tri če-trtifte površine Zvezne republike Nemčije. Družba lahko opravlja vsa dela, ki zadevajo infrastrukture ter lahko sama odloča, komu je vstop dovoljen. Najemnina 7.a koncesijo, letno okoli 65 milijonov mark, se bo začela plačevati šele potem, ko se bodo začele odvijati trgovske operacije. Že omenjeni predsednik Kayser je izjavita** «V resnici mi nismo nikoli skrivali te pogodbe, ki je bila objavljena že pred meseci*.
Zaijodnonemškj program bo stal okoli 500- milijonov mark. Kayser .je še dejal: »Mi nimamo nobenih težav, da bi našli nemške družbe, ki bi bile pripravljene, da in-vestitajo svoj denar v pobudo, ki bo prinašala milijarde dolarjev*..
S tehničnega stališča je naprava zelo preprosta ter sploh ničkaj podobna zapletenim strojem, ki jih uporabljajo pri izstrelitvah raket. Razpolaga z dvema rezervoarjema za cenena goriva. Tehniki, ki so jo izdelali, so se odrekli znanemu načelu stopenjskih raket. To načelo je zahtevalo visoke stroške. Kayser se zadovolji s snopom cevi, ki so bolj ali manj obsežne, v skladu s težo tovora, ki ga je treba iztreliti. Serijska proizvodnja enega samega gonilnega modula, naj bi predstavljala največje odkritje. Frank Wukasch, ki je Kayserjev pomočnik, jc tako skušal prikazati napravo: «Predstavljajte si ducat svinčnikov, ki jih držite v svo-
parat. Najprej prižgemo stranske svinčnike, nato pa tiste v sredini*.
Toda taka preprostost predpostavlja v resnici nekatere tehnološke novosti: raketo sta izdelala iz posebnega jekla Krupp in Otrag. Tudi motorji so novega tipa.
Predsednik upravnega sveta družbe Otrag je po letu 1975 dr. Kurt Debus, ki je bil ravnatelj poskusov leta 1942 v skrivnem oporišču v Peenemundu. Dr. Werner von Braun je bil njegov prijatelj. V tistem oporišču je delal skupaj z nekaj stotinami znanstvenikov in tehnikov pri izvajanju programa V 2. Po vojni je šel v Ameriko. Leta 1963 je bil ravnatelj pri Ken-nedy space Centru ter ena od najbolj odgovornih osebnosti programa Apollo. Dr. Debus je star 69 let ter je v zelo dobrih odnosih z ustanovo NASA, ki v popolnosti pozna načrte družbe Otrag. Kay-ser je povedal, da ni med njegovo družbo in NASA nobene sovražnosti. Možno je celo, da bi Otrag v teku leta 1990 poskrbel za izstrelitev v vesolje, po naročilu ustanove NASA. zelo težkih tovorov, ki jih »vesoljske ladjice* ne morejo pomesti.
V Parizu so morda bolj zaskrbljeni za pobudo Otrag. Tu pride predvsem v poštev družba «Aero-spatiale*, kateri je poverjena v glavnem naloga, da po naročilu Evropske vesoljske agencije izdela raketo «Ariane*. Evropska raketa, ki bi morala biti nared leta 1981, sc 1» dvignila iz oporišča Kipu v francoski Gvajani. Predsednik Kayser je bil zelo odkritosrčen, ko je rekel: «Mi bomo skušali čim manj škoditi načrtu »Ariane*. katerega politični interes jc na dlani. Toda «Ariane» je nekoliko »Concorde*. Prav gotovo je, da nas bodo zelo težko potolkli na trgovski ravni*.
Ainbic'je družbe Otrag niso majhne: Prvi vesoljski tovornjaki naj bi prinesli v družbine blagajne kar milijarde. Kayser je dejal: »Mi bomo prodajali usluge, to je satelizacijo, za 60 milijonov frankov namesto za dvojno ceno, ki jo danes zahtevajo evropske in ameriške agencije. Predsednika Otrag so vprašali, kaj bo družba pošiljala v vesolje. Voditelji odgovarjajo: »Kar nam bodo naročili. Težke ali lahke satelite, civilne ali vojaške, «levičarskc» ali »desničarske*. Primeri: relejni satelit za televizijo za južno Afriko, ali pa vojaški sa telit za Arabce.
Vesolje je svobodno in Otrag se ne bo pustila zavajali, kot se to dogaja z državnimi agencijami, od diplomatske računice. Družba meni. da bo začenši z letom 1981 spravila v geostacionaren krožni tir tovor od 1,5 tone, a v nižji krožni tir tovore do 10 ton.
Glasruk bonske vlade ‘Griin-wald, ko so ga vprašali, kaj meni o tej pobudi, je energično zanikal, da bi imela nemška vlada opravka z načrti Otrag in tudi ni bolel podati nobene izjave o njeni pomembnosti. Predsednik Kay-ser pa s svoje strani trdi, da ta načrt uživa popolno »moralno podporo* nemške vlade.
Položaj bonske vlade je seveda delikaten, ker pariški sporazumi iz Jela 1954 prepovedujejo Nemčiji. da bi Izdelovala vojaške stroje z dolgim dometom.
Zato odgovorni krogi Otrag in »zasebno* tudi nemški uradni krogi poudarjajo nekatere zriač’lno-sti izstrelitvenega aparata Otrag, ki naj bi onemogočale vojaško lipova bo. Predvsem gre za tekoče gorivo, ki zahteva vsaj 6 ur časa preden lahko pride do izstrelitve. Potem pa je še sistem u-pravljanja, ki jc zelo preprost. Za vojaške namene ta stroj ni primeren, ker se ne more vračati na Zemljo. Vendar pa je gotovo, da
je raketa Otrag. čeprav zelo groba, vendarle zelo bolj izpolnjena kot njena prednica iz Peene-miinda.
Ekvatorialna področja so najbolj primerna za izstrelitev satelitov, ker lahko računajo na najvišjo hitrost zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Kayser, ki ima veliko zaupanje v bodočnost svobodnih podjetij na splošno ter družbe O-trag še posebej, namerava zgraditi .tri nova oporišča v Aziji in v Južni Ameriki. Baje so Indija. Indonezija in Brazilija že izrazile svoje zanimanje za to .pobudo. Kay-ser je tako zaključil svoj prikaz: «Mi upamo, da bomo postali majhna večnacionalna družba.*
Vodomet pri cerkvi sv. Antona: igra vode in golobov.
(foto M. Magajna)
TEŽKA IN ZAMUDNA POT LIKVIDACIJE FRANCOVE DEDIŠČINE
Španska vojska je kljub demokratizaciji še vedno pod vplivom mita križarske vojne
Pomembne spremembe v miselnosti Špancev - Vojni milzej odraz slabše
je začela leta 1936
visokih vojaških krogov: zgodovina države se
ŠPANIJA, paleti 1977 — V sodobni pofrankistični Španiji je moč opaziti na vsakem koraku željo pa demokratizaciji javnega življenja, pa hitrem uvajanju demokratičnih načel na vseh področjih javnega življenja, no ooli-tični, gospodarski, miselni integraciji z Zahodno Evropo. Šoari-ci so bili zaradi 40-letne diktature Francisca Franca docela odrezani od dogajanj v svetu. Pire-neji so predstavljali dejanski zid med Evropo in njimi in tuji turisti, ki so pred približno desetimi leti pričeli trumoma prihajati na njihove mediteranske plaže, ter španski delavci, ki so prav tako trumoma odhajali na delo v Francijo, Nemčijo in Belgijo, so spremenili način mišljenja španskega ljudstva. S turistično miselnostjo, ki se je ukoreninila v stoiisočih Špancev, se je menjal tudi način življenja, še pred sedmimi leti nisi dob'1 pred deveto uro odprte trgovine ali delavnice, danes pa trgovci odpjra.jp, svoje, trgovine že pred osmo, ker so nemški, nizozemski, angleški turisti na ulicah že pred to uro in hočejo kupiti že navsezgodaj svoj priljubljen časopis iz Hamburga, Antvverpna, Bruslja. Londona ali Pariza.
Želja po demokratizaciji je vidna tudi v živahnih poLitičnih debatah, ki so se pričele že pred junijskimi volitvami in ki se še stopnjujejo, v zahtevah po deželni avtonomiji, po hlastnem prebiranju časopisov. Narodi, ki živijo v okviru španske države, so lačni vesti, so lačni najrazličnejših komentarjev.
Sile frankizma in konservativi-zma pa ostajajo budne predvsem v armadi in v policiji. Gre v tem primeru za najbolj ekstremistične ljudi, ki hočejo ohraniti stare privilegije, ki so jih dobili v času diktature. Mnogi med starejšimi častniki so bili na strani Franca v državljanski vojni, večino pa so vzgojili v frankistič-nih vojaških šolah, kjer je bila podlaga pouka sovraštvo do vsega kar diši po demokraciji in p« napredku
Zato je tudi razumljivo, da ie bilo največ odpora do demokratizacije španskega življenja prav
ji roki. No, to je naš izstrelilni H
...........Iinimiiiii.•Mini......■iiiiiiiiiiiiiiii...um.iiihii..
«Hitler, eine Karriere»
ZAHODNI BERLIN — V bivšem nemškem glavnem mestu so pred kratkim predvajali film z naslovom »Hitler, eine Karriere*. Film je vzbudil v javnosti veliko pozornost. Pred kinodvorano v Kurfiirstendammstrasse, ki se stiska med dvema sodobnima poslovnima hišama, jc velik črn lepak vabil na ogled tega dela, ki ga je pripravil in režiral Joa-chim Fest, soravnatelj uglednega časopisa »Frankfurter Allgemei-ne». Gre za človeka, ki je prav gotovo vreden spoštovanja, ker je demokratično misleč in nič kaj podvržen vplivu nacističnih ali neonacističnih krogov. Med drugim .je tudi napisal ogromen Hitlerjev življenjepis, ki predstavlja znanstveno objektivno delo
In vendar so se pred kinodvorano zbirale doke vrste ljudi, po večini mladih, da si ogičdajo, kaka je Hitler živel in. si ustvarjal kariero. Zabeležili so po sto tisoč gledalcev na teden.
Predvajanje filma jc kljub o-sebnosti avtorja vzbudilo v nemški javnosti hude pomisleke. Mnogi sc sprašujejo, če Prikaz te grozljive nemške zgodovinske osebnosti le ni morda preveč b'ag in da morda ne vzbuja v mladih ljudeh še več spoštovanja kot so jim ga vlili, v mnogih primerih, 'starši ki so poveličevali čase. ko ie v Nemčiji vladal red, ko ni pilo hipijev in, danes, ugrabitev tipa Schlever. Zahodna Nemčija preživlja hudo krizo ki je hkrati politična in moralna. Osvežitev spominov na Hitlerjevo Nemčijo na nam nazorno prikazuje priložena slika.
k* ....
armadi. Nekaterim generalom in admiralom ni šlo. da je Sua rezova vlada letos spomladi, tik pred prvimi demokratičnimi volitvami, dovolila delovanje Komunistične partije Španije in so zato iz protesta predčasno šli v pokoj. Takrat se je zdelo, da bo odpor zajel širše plasti oficirske ga kadra, pa ni bilo tako.
Kralj Juan Carlos in predsednik vlade Sua rez skušata voditi današnjo špansko barko med nasproti pihajočimi vetrovi tistih, ki želijo hitrejši postopek demokratizacije in tistimi, ki želijo ohraniti, kar je bilo v Francovih časih
Medtem ko so socialisti Fclioa Gonzalesa v spomladanski volilni kampaniji ostentativno nosili rdeče zastave in španske zastave brez vsakršnega znaka, so Sua-rezovi pristaši šli v volilno kampanjo s španskimi zastavami na katerih je bil kraljev grb To je tudi uradna zastava španske države, kj jo je moč danes videti na stavbah vojašnic in policijskih postaj in skoro nikjer drugje.
Juan Carlos in Suarez skušata miriti vojaško kasto in ii zato nudita marsikaj. Nekaj dni pred letošnjim 18. julijem, dosedanjim državnim praznikom frankistične Španije (18. julija 1936 se je Francisco Franco uprl zakoniti republikanski vladi), je kralj Juan Carlos pohitel s nclikopterjem v 300 kilometrov od Madrida oddaljeno Zaragozo, kjer so prisegli gojenci tamkajšnje pehotne podoficirske šole. španska televizija je vojaško parado prenašala v barvah neposredno. Posebni poudarek je televizija dala temu dogodku v večernih poročilih. V zadnjem televizijskem dnevniku, ki se prične četrt ure po polnoči, je bilo dvajset or! skupnih trideset minut dnevnika posvečenih, prekomerno in dolgočasno no našem mnenju, temu dogodku.
Da skuša španska televizija ohraniti v očeh tako imenovanih «dobromislečih» veljakov sliko pretekle Španije, .je moč sklepati tudi po tem, da se televizijski program zaključi na zelo pompozen način. Na ekranu se prikaže najprej španska kraljeva zastava, čuje.š špansKo državno himno, na koncu se nad plapolajočo za stavo prikaže sam kralj Juan Carlos.
Vidnih ostankov frankizma pa je čedalje manj. Vojni ujetniki državljanske vojne, republikanski vojaki in tudi civilni zaporniki, protifašisti, so morali v času frankistične diktature, med drugim, s prisilnim delom graniti velikansko grobnico »junakov*! Grobnico-svetišče so zgradili nod zemljo, v tako imenovani «Valle de los Caidos*, približno 60 kilometrov od Madrida. Tu so se ob vsaki večji priliki zbirali «com-battenti* državljanske vojne, nacionalistični seveda, in proslavljali svojo zmago.
Večje manifestacije so bile vsako leto 18. julija, ki je v Španiji državni praznik. Sicer pa so letos ta dan praznovali zadnjič in ker je bil to ponedeljek so ljudje izkoristili priložnost in šli, tisti ki so pač to zmogli, na daljši vikend.
Medtem ko se je prejšnja, leta v kripti in pred njo v Valle de los Caidos trlo na stotisoče ljudi, se jih je letos zbralo le štiri tisoč. V prvi vrsti v baziliki so na žametnih stolicah sedele Francova vdova, vdova po ubitem biv šem predsedniku vlade admiralu Carreru Ulancu in Francova hči. Za njjmi pa so pokonci stali ne le voditelji desničarskih strank m skupin, marveč tudi nekateri starejši generali in, admirali ter precej mladeničev v falangistič-riih uniformah.
Ko je ob začetku verskega obreda menih Venancio Marcos na glas povedal, da boj po naročilu svojega opata.' opravil samo žalno cerkveno slovenost za umrlim Franciscom Francom in da ne bo priložnostnega govora, so v podzemeljski cerkvi prisotni začeli tuliti in glasno protestirati
z vzklili: '»Franco, si! Traidores, no!», »Franco, resucita!*
Protest ha je ostal pri vpitju, kajti nihče med junaškimi prisotnimi si ni upal med ljudi, ki so -mirno uživali svoj počitek na tratah in v gozdičkih v tem vročem poletnem dnevu.
Težka bo pol k demokratizaciji španske vojske, ki je ta kar je ostalo najbolj navezanega na Francov režim. Da jo tako. je moč ugotoviti tudi iz obiska v muzeju španske armade, ki ie sredi Madrida, kakih dvesto me-, trov od boli slovitega muzeja u-metnosti «E1 Prado*. Vojni muzej neposredno, upravlja španska vojska, vstopile listke prodaja častnik, v sobanah vidiš vojake namesto običajnih čuvajev. Častniki v eivilu pa nadzorujejo ljudi, ki gredo po obširnih sobanah velike palače in ker na muzejske predmete itak pazijo dežurni vojaki je jasno, da ti častniki nadzorujejo ljudi in poslušajo njih komentarje. Brez dvoma se boje, da ne bi tudi v te sobane vojnega muzeja prodrla demokracija.
In te dejansko v tem muzeju ni! Nekdanjim špauskim kraljem, cesarjem in vojskovodjem, kot so Karel V. osvajalci Srednje in Južne Amerike, kralji, ki so o-svajali polovico Evrope, tistim, ki so se borili in umirali v španskih kolonijah v Afriki, je posvečenega le malo prostora. Malo spoštovanja ima španska armada do tistih kraljev in vojskovodij, ki so napravili Španijo veliko in ki so ponesli, pa čeprav na račun drugih narodov, šnan-sko zastavo, običaje, kulturo, v druge evropske ali prekomorske države.
Največ prostora je v tem muzeju posvečenega španski državljanski vojni ob koncu tridesetih let, tako imenovani «cruzadi» — križarski vojni proti republikancem, rdečim in nevernikom. Gigantske slike Franca krasijo več soban, propagandistične slike »hudobnih* republikancev visijo na stenah, velike makete Alcazarja v Toledu, univerzitetnega mesta v Madridu in drugih krajev, kjer so še proslavile nacionalistične sile, polnijo sredi) io soban. Povsod je polno uniform nacionali-
stičnih polkov, orožja s. katerim so ti razpolagah, tankov, topov, itd. Seveda so v posebnih kotih shranjene tudi najrazličnejše vrste, lahkega orožja, s katefim so še borili republikanci. Objavljeni so številni dokumenti iz vojnih dni, voiaški razglasi.
Skratka v vojnem muzeju španske armade dobiš vtis, kol da ni imela Španija, velika država, svoje zgodovine pred letom 1936. ko je Francisco Franco napovedal križarsko vojno proti »nevernikom*. To je absurd poveličevanja bratomorne vojne, v kateri je'izgubilo življenje zelo veliko Špancev. In če dodamo še, da so tu --posebne sobe posvečene vojskovanju Guardie Civil in drugih posebnih oddelkov v državljanski vojni in da vidiš v sicer majhni sobi uniforme, orožje, dokumentacijo tako imenovane «Di-vision Azul», t.j. «Modre divizije, ki se je do Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo borila skupno.!. z nacisti na vzhodnem bojišču, potem iti je jasno, kakšna je bila politična vzgoja v španski armadi.	. ^...
Se je danes spremenila? Koliko časa bodo v tem muzeju vse Francove trofeje? Kdaj bo v tem muzeju našla svoje pravo mesto slika o. nacističnem letalskem napadu in pokolu v baskovskem mestu Guemica?"
Na madridskih ulicah, v španskem parlamentu .»Cortes* v vsej Španiji . je danes Veliko govora o demokraciji. Kdaj se bo ta pojavila med zidovi španskega vb.j-nega muzeja in tudi v vojašnicah? Volitve 15. junija, so namreč 1 dokazale, da se za frankizem ogreva danes le pet odstotkov Špancev. Na prihodnjih volitvah jih bo še manj,-
MARKO VVALTRITSCH
BERITE REVIJO
PETEK, 16. SEPTEMBRU 1977,
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti:
Scala in njeni protagonisti
13.30 DNEVNIK
14.10 V evroviziji: Tenis
ITALIJA - FRANCIJA
18.15 ZORRO
Nerodna izbira
18.40	Superstar: Erroll Gamer in Oscar Peterson
19.20 PAUL IN VIRGINIA. 12. e-pizoda
20.00	DNEVNIK
20.40	ČLOVEK, KI SE VRAČA OD DALEČ, 5. nadalj. Operacija, ki jo opravi dr. Moutier. čeprav v težkih okoliščinah, uspe in Jacqu?s bo ostal pri življenju. Po operaciji pa z njim nekaj ni v redu, neprestano ga morijo zmedeni spomini o doživetjih pred Dosegom. Svoje težave zaupa ženi: pove ji. da .je bil mrtev in da je videl brata Andreja. Nato se Marta sestane v parku z zdravnikom Mou-tierjem, mu o teh Jacque-sovih doživetjih pripoveduje in izkaže se, da ve za vse podrobnosti o streljanju in o operaciji. O vsem lem zve tudi St. Firmin, ker zasleduje svojo ženo. Medtem pa je Jacqucs, ki še okreva, ves prestrašen, ker vidi prikazen, in to tudi nove ženi. katera obdolži zdravnika Moutierja za ta čudna Jacquesova doživetja, ga odslovi in poišče drugega zdravnika. Tako postane zgodba še bolj zapletena
21.35 PING PONG
32.11) Ponovno na sporedu: .
TEATRO 10. glasbena oddaja
Ob zaključku DNEVNIK
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30 Vzgojna oddaja
18.15 Program za otroka
Mrčes in rože, dokum. ter Šport, che oassione risanka
18.45	DNEVNIK 2 - Športne vesti
19.00	POČITNICE NA OTOKU GALEBOV
L a festa di San Giovanni, 4. epizoda
19.45	DNEVNIK 2,- Odprti studio
20.40 Petroliniievo gledališče:
MUSTAFA'
Nocojšnja korrtedi ja z naslovom »Mustafa* nam bo prikazala hude razmere emigrantov. Glavni junak je turški emigrant v Braziliji Omar Mustafa in ima. seveda kot marsikateri drug, tudi on veliko domotožje. Skupaj s sosedom, Sinili juncem Don Gaetanom, očetom Peppina. ki snubi njegovo hčerko Zairo. poskušata sreča*’ rra-loteriji." To se jima' tudi posreči, toda Mustafa od nepričakovanega srečnega dobitka skoraj ponori. Zamolči, da je igral loterijo, predvsem pa zamolči, da je igral skupaj z Don Gaetanom, ker bi si zadet dobiček rad obdržal le zase Kako je Petrolini realiziral to zgodbo s svojo duhovitostjo, bomo videli drevi.
lilliliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilliillilllIiimilliiiiiiliiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiinliiiHiriiiiiiiHIHiliiHiiiiiiiii
PKEDLOG ameriškega funkcionarja
Identikit krivcev: dodatki eksplozivom
NEW YORK — Neki' visoki funkcionar ameriškega zakladnega ministrstva je izjavil senatni sodnijški podkomisiji ZDA, da bi bilo mogoče ugotoviti povzročitelje atentatov in namernih eksplozij, če bi dodajali, pri izdelavi eksplozivom, neke dodatne snovi.
Znano .je, da se teroristi dosIu žujejo eksplozivov (bomb. peklenskih strojev itd.) prav zato, ker eksplozija uniči vsako sled za seboj. Če pa bi dodajali eksplozivom že pri izdelavi neke dodatne snovi, ki jih eksplozija ne more uničiti, bi preiskovalni organi lahko, na podlagi izsledkov prišli do proizvajalca eksploziva samega in ir tem primeru tudi zelo verjetno-do osebe, ki je eksplo ziv odkupila.
Ameriški funkcionar ie podal to izjaVo v zvezi z nekaterimi dogodki s katerimi sc ukvarja senatna sodrrijskr podkomisija. Tu gre predvsem ža-atentat, do katerega .je prišlo na letališču La Guardia v Nevv Yorku 29. de cembra predlani, ko je izgubilo življenje 11 ljudi, raznjehih pa jih je bilo 70.
CONTESSA ENTELLINA (Palermo) — V osnovnih šolah tega malega središča pri Carle on u, ki šteje nekaj več kot 2000 prebivalcev ter se nahaja v nadmorski višini
Po komediji pa bo na sporedu še kratek posnetek z
/ naslovom «Le scemenze*.
21.20 LE SCEMENZE di Petrolini
21.50	Auditorio A: MILVA
22.50	PARTITA A DUE. 2. nad. Ob koneb: DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00 TV šola: Ruščina, Pravljica, Angleščina, Zgodovina
18.10	Križem kražem
18.25 Pisan svet
19.10	Srečanje oktetov 77
19.45	Sodobna medicina:
' ŽIVLJENJE V NAŠIH RO KAH
Današnja oddaja je bila posneta .v Centru za boležni ddjk, ki deluje v okviru on kološkega inštituta v Ljii-bl.jani kot posebna enota in je namenjen zgodnji diagnostiki raka na dojki in spoznali bomo diagnostične metode, ki prinašajo mnogim pravočasno ozdravljenje.
20.05 CESTA IN MI. prometna varnost
20.30 DNEVNIK
20.55	Notranjepolitični komentar
20.05	P. Gejdoš: NEMIRNA LJUBEZEN, nadaljevanka Kratka nadaljevanka »Nemirna ljubezen* je nastala po literarni predlogi Pavla Gejdoša in je po značaju družinska drama. Dogajanje se začenja v hribovski samoti, kjer gospodari.na svo ji domačiji kmet Danjo z ženo in hčerkama Marko in Evo. Oče sklene, da poide po končani maturi na visoko šolo študirat agronomijo hči Eva. Marka pa naj bi ostala doma in kmetovala, čeprav je boljša dijakinja od Eve. Pride do družinskega spora, saj se Marka in mati ne strinjata. Mati gre
' čelo v šolo ter v svojem in očetovem imenu podpiše listino, da hčerki Marki dovoli vpis na visoko šolo.
22.20 Razgledi: Cement naš vsakdanji
22.55	POLICIJSKE ZGODBE, se rijski film
23.45	DNEVNIK
Koper
20.55	Otroški kotiček
21.15 DNEVNIK
21.35	VELIKO SREČANJE, film »Režija Willium Seiter. imajo Alex Nicol, Andrej Tot-ter in drugi
23.05	Literarni nokturno:	Riko
Debenjak
Zagreb
^.30 DNEVNIK
21.00	V čast mi jc, da var lah-, w...ko »povabim
22.00	SERPICO. serijski film
22.50 Roba ja. dok.
23.35	DNEVNIK
ŠVICA
19.30	Poletni program za mladino
20.30	DNEVNIK
20.45	Dokumentarec
21.45	DNEVNIK
22.00 LA STGNORA DEGLI SCA-RAFAGG1
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30. 16.00, 18.00, 19.00, Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Koncert: 10.05 in 11.35 Predoldan-ski omnibus: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah: 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20
19.20 Večerni program: 20.10 Ra-diiska igra; 20.30 Diskoteka «OFF»; 21.05 Sodnikove sodbe; 21.35 Glasbeni zapiski: 23.05 Lah ko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16.30, 19.30. 22.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi dan: 8.45 Prelep*
Glasba na našem valu; 15.35 Kla- letni čas poletje; 9.32 «Preden Peo sični album: 16.05 Melodije: 16.30 telin zapoje*, radijska igra; 10.12 Za najmlajše; 17.05 Deželni skla- Počitnice v hali F; 11.32 Pesmi datelji; 17.25 Glasbena panorama; za vsakogar; 12.45 Petkova Prj' 18.05 Mednarodno pevsko tekmo- poved' 13.00 Glasbeno potovanje vanje »C. A. Scghizzi*; Domači okoli sveta; 13.40 Romanca; 15-9?
zvoki.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30. 17.00. 17.30, 19.30. 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro;
9.30	Pdpevke; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 12.40 Turistični napotki; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.40 Ju-ke box; 15.00 Popoldanski koncert; 15.30 Ital. zbori; 16.00 Naši otroci in mi; 17.10 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00.Tops pops; 19.35 Naši zbori pojo; 21.00 Glasba in zvoki; 21.35 Rock party; 22.35 Simi. koncert; 23.45’Jazz.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00. 12.00. 13.00, 15.00. 19.00, 21.00 Poročila;, 6.0 in 7.20 Glasbeno prebujanje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. .	11.00 Hollywood. med
mitom in realnostjo; 11.30 Glasbeni program; 12.10 Drugi zvok:
13.30	Program z Atitonello Lualdi; 14.05 Vzgojna oddaja; 14.30 «11
271 m, kakih 78 km od Palerma, bodo verjetno uvedli pouk albanščine. Zahtevek po uvedbi tečaja, kjer bi poučevali otroke te skupnosti v njihovi materinščini, je bil že vložen na šolsko skrbstvo v Palermu. Pobudo je sprožil med-razredni svet osnovnih šol tega kraja, kjer živijo ostanki nekdanje albanske skupnosti. Za uresničitev poskusa bodo šolniki uporabljali televizijo zaprtega tipa. Pouk bo celodneven.
Pobudniki menijo, da bodo s tem ohranili družbene in umetniške tradicije, ki so jih prinesli na Sicilijo Albanci na koncu 16. stol.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVMIIIIIIIIIHIIMIIIHItMIIIIIIMIIIIIHIIIIIMMIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllIMmitlllllMIMIIMIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlItllll"11111*
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na-
Oddaja za bolnike; 15.45, 16-3? Tukaj Radio 2 poleti; 17.30 Morje moj prijatelj; 17.55 Nastopajo Sil-ver Convenction in Umberto Tozzi! 18.33 Big mušic: 19.50 Supersonic: 21.29 Glasbene novosti za mladino.
SLOVENIJA
6.00. 7.00. 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00,	13.00,	15.00, 16.00.
19.00,	20.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija! 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Bc-seda na današnji dan: 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.30 Iz glasbene tradicije!
11.40	Turistični napotki; 12.03 Pe Tulijinih poteh; 13.10 Z orkestr* in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti:
13.40	Pihalne godbe vam igrajo! 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 14.50 Človek ja zdravje; 15.05 Glasbena pravljica; 15.13 Naši umetniki mladi**1 poslušalcem; 15.30 Glasba po že_ ljah; 16.30 Napotki za turista; 16.3J Glasbeni intermezzo; 17.45 Nas gost; 17.00 »Vrtiljak* 19.05 Mesta prijatelji; 20.20 Zabavna glasba! 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 nuto z alpskim kvintetom;, 21 K1
tempo dei Trifidiv, 16.15 E... state Stop pops 20; 22.15 Oddaja o mol' con noi; 18.35 Srečanje z VIP; ju in pomorščakih
tančno proučen načrt bo vam gotovo prinešel ustrezne rezultate. Vse težave, ki jih boste imeli, bodo izhajale iz pretirane čustvenosti.
BIK (orl 21.4. do 20.5.) V poslovnih zadevali bodite bolj di-plomatični; Dan jc primeren za osebne načrte.	,
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prejeli boste nove predloge, uspeh v zvozi z njimi pa bo negotov. Zunanji stiki vam zagotavljajo večjo .umirjenost.
' RAK (od 22.6. do 22.7.) S, svojimi sodelavci ne boste posebno navdušeni. Neko čustveno razmerje ogroža vašo neodvisnost LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopilo bo obdobje uspešnih finančnih
Horoskop
podvigov. • Uspelo vam bo otresti se nekaterih negativnih vplivov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Razburljiv dan, ki bo zahteval vašo potrpežljivost. Ostanite mirni kljub pretirani sebičnosti osebe, ki vam je pri srcu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pobude in odgovornosti, ki ste jih pred kratkim sprejeli, se bodo u-godno razvijale. S svojo pestro domišljijo si boste zagotovili uspeh.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Začelo se bo za vas obdobje nadvse koristnih uspehov. V čustvenem pogledu prihajajo pri vas
do izraza znaki neustaljenosti.
STRELEC (od 23.11. do 20.123 Ne opustite svojega cilja, čepra” za njegovo dosego ne razpolagat* še z ustreznimi sredstvi. Manj** spor v družini.	,
KOZOROG (od 21.12. do 20 >3 Ne spuščajte se v neuresničljiv* podvige. Načrt nekega družinskega člana vas bo pripravil do lega, boste spremenili svojega. . .
VODNAR (od 21.1. do 19 Pričakujte neko zelo zanimivo I*0 nudbo. Utrdili boste svoje JV0' žinske vezi.	,
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se pretirano ostrili sodb na v*' čun svojih družabnikov. Ne ”*' lajte računov, ki presegajo ***** moči.
PRVI DAN 20. EVROPSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA V BELGIJI
JUGOSLOVANI LE TESNO ZMAGALI Izenačen dvoboj
Po ogorčenem boju so «plavi» premagali Španijo z 79:76, potem ko so po prvem polčasu vodili kar s 46:27 - Italija po predvidevanju odpravila francosko reprezentanco
Včeraj se je v dveh belgijskih Joštih (v Liegeu in Ostendeju) pri-te'o 20. evropsko košarkarsko pr-J^nstvo, na katerem nastopa 12 naj-"°Jiših evropskih reprezentanc. Včerajšnje kolo je bilo ugodno za "Pijansko in jugoslovansko repre-!e,'taneo. Italija je namreč premagala Francijo, Jugoslavija pa je po “^ajšnjih težavah odpravila Špa-Njo.
V	ostalih tekmah ni prišlo do predenj.
A SKUPINA
V	tej skupini, kot smo omenili je pgoslavija premagala Španijo. Pra-!l maratonski boj pa se je bil med ^Igijo in Finsko. Potrebna sta bila Mreč dva podaljška, preden je ^lgija strla odpor žilavih nasprot-91 kov. Po regularnem času 81:81 je ?° petih minutah igre bilo stanje ^Pet izenačeno 94:94, naposled pa
le slavili favorizirani Belgijci. ČSSR, ki je eden od favoritov za 'Stop v polfinale, je zanesljivo od-"■švila Nizozemsko.
^goslavija — Španija 79:76 (46:27)
JUGOSLAVIJA: Papič, Kičanovič A Jelovac 2, Krstulovič, Jerkov 6, “Jogič, Slavnič 20, čosič 10, Rado-Shovič 9, Varajič, Dalipagič 12, De-
UBasič 4.
ŠPANIJA: Brabender 4, De La ,.|'Uz, Ferrandez 16, Cabrera 7, Sanjina 5, Filba 18, Prada, Corbalan S Rullan 18, Margall 4, Sagi Vela, "Fes.
,TROSTI METI: Jugoslavija 13:24, Janija 16:21.
Jugoslovani so proti Španiji izbokli težko, a izredno dragoceno jjjjago, s katerb so praktično že pol-
Sinočnje srečanje pa je bilo za ju-“slovansko reprezentanco nadvse Po izredno uspešnem in učin-,|°vitem začetku, ko so «plavi» že JJuili s 16 točkami prednosti in ko Po prvem polčasu vodili s 46:27,
. je v drugem polčasu prišlo do ^brata.
,.Not se, žal, večkrat pripeti jugo-Jvanskim košarkarjem, se je tudi Jfat zgodilo, da so «pl'aVi*- z ležer-Igro izgubili vso pridobljeno pred-.!sl in da so morali dati v zadnjih Sjutah vse °d sebe, danso lahko j°jevali tesno in dragoceno zmago. .Jugoslovani so pokazali največ v ,vjh minutah igre, ko so odlično JPIrali prostor v obrambi, uspešno ? skakali na odbite žoge in v na so s Kičanovičem in Slavničem Umevali koš nasprotnika. Vse je v 3'h minutah šlo po načrtih, Špan t So bili zbegani in kazalo je, da ^ Jugoslavija zlahka psvojila tek
y drugem času pa povsem dru ipha slika. Španci so izkoristili £vilne napake «plavih» pri poda-A Uspešni so bili pri metih na koš. poslovanj pa niso zdržali hitrega Apa nasprotnika in so tako izgu-J1 vso pridobljeno prednost. V 13. JPhti so Španci celo povedli (61 60). Na srečo pa so v posled-!i.‘> minutah «plavi» z odličnim Co-|iCem (predvsem v obrambi) le na-J nit igre, s katero so premagali ^nevarnejšega nasprotnika te sku-
b IZIDI 1. KOLA •elgija - Finska	107:98
,SšR - Nizozemska •	90:73
Jugoslavija Španija	79:76
DANAŠNJE, 2. KOLO
Jugoslavija - Finska (14.30)
Nizozemska -'Španija (18.00)
Belgija - ČSSR (20.15)
B SKUPINA
Veliki glavni favorit za zlato kolajno, Sovjetska zveza, je v tem prvem kolu brez vsakršnih težav odpravila Avstrijo.
Dokaj izenačeno pa je bilo drugo srečanje včerajšnjega sporeda med Bolgarijo in Izraelom. Zmagali so Bolgari z dvema točkama razlike, kar je tudi presenečenje, saj uvrščajo Izraelci vrsto ameriških košarkarjev; pričakovati je, da bo Izrael jurišal celo na tretje mesjo v tej skupini (za SZ in Italijo).
Italija — Francija 70:59 (35:24)
ITALIJA: Iellini 8, Carraro 17, Della Fiori 9, Bonamico, Meneghin 6, Ferracini 4, Serafini, Marzorati 8, Bertolotti 18, Caglieris, Vecchia-to, Bariviera.
FRANCIJA:	White, Duquesnhy,
Gilles 6, Larroquis 1, Durand 6, Du-buois 4, Bisseni 4, Dubuisson 6, La-mothe 6, Cashimir 16, Beugnot 10, Vacher.
PROSTI METI: Italija 8:15; Francija 11:15.
PON: v 32. min. Ferracini, v 19. min. Beugnot.
Kot je bilo pričakovati, je Italija v svojem prvem nastopu na EP od pravila okrnjeno francosko reprezentanco. «Azzurri» so zmagrli z 11 točkami razlike in z dokaj nizkim izidom 70:59.
Italijani v tem srečanju niso zapustili najboljšega vtisa. «Azzurri» so bili predvsem v težavah proti conski obrambi Francozov.
Le Carraro je nekoliko uredil italijanske vrste, sicer pa so bili Fran-
cozi tehnično in taktičnb slab nasprotnik, tako da so Primovi varovanci, kljub medli igri, vseeno zmagali.
IZIDI 1. KOLA
SZ - Avstrija			101:61
Bolgarija	- Izrael		88T86
Italija -	Francija		70:59
	LESTVICA		
SZ	1 1	0	101: 61 2
Italija	1 1	0	70: 59 2
Bolgarija	1 1	0	88: 86 2
Izrael	1 0	1	86: 88 0
Francija	1 0	1	59: 70 0
Avstrija	1 0	1	61:101 0
DANAŠNJE, 2. KOLO Bolgarija - SZ (15.00) Francija - Avstrija (18.30) Italija - Izrael (20.30)
ODBOJKA
RIM - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca bo drevi v Parizu odigrala prijateljsko tekmo proti Franciji. Igrali bodo naslednji igralci:	DalTOglo, Montorsi,
Giovenzana Sibani, Mattioli, Di Coste, Negri, Bonini, Concetti, Greco, Sachetti in Cirota.
FINALE EVROPSKE CONE
Italija in Francija imata enake možnosti, da se uvrstita v veliki finale Davisovega pokala - Srečanje tudi po TV ob 13.00
Adriano Panatta bo tudi v srečanju s Francozi glavni adut italijanske teniške reprezentance
RIM — Danes se bo v Rimu pričel finalni teniški dvoboj evropske cone za Davisov pokal. Spoprijeli se bosta reprezentanci Italije in Francije, ki sta se za dvoboj temeljito pripravili, saj bo imel zmagovalec dvoboja možnost, da nastopi v velikem finalu Davisovega pokala.
V Rimu sta se doslej ti dve reprezentanci srečali le enkrat. To je bilo pred petdesetimi leti, ko je Francija slavila s 3:2. Pač pa so to zmago Francozi dosegli v času, ko so nesporno prevladovali na svetovni ravni. Od leta 1927 do 1932 so namreč kar šestkrat zaporedoma o: svojili Davisov pokal, od takrat pa niiso več imeli vrhunske ekipe. 'Le-tos le imajo nekaj možnosti, da se zopet povzpnejo na sam vrh svetovnega tenisa, čeprav jih čaka v teh treh dneh težka naloga.
Kot je znano, brani italijanska reprezentanca Davisov naslov, ki ga je lani osvojila v Čilu. Gotovo bo letos ta uspeh skušala ponoviti, kar je sicer v njenih zmožnostih, posebno pa, ker igra ta polfinalni dvoboj, na domačem igrišču. Od vseh igralcev je trenutno v najboljši for mi Co-rado Barazzutti, ki je pred dnevi prišel do polfinala na kakovostnem turnirju v Forest Hillsu. S Panatto pa ni vse v najboljšem redu, saj je v zadnjem času le malo igral, in še takrat slabo. Tretji igralec, ki bo branil vrste cazzur-rov* v Rimu je Bertolucci, ki pa bo nastopil skupno s Panatto le v igri dvojic.
Včeraj je glavni sodnik dvoboja, Anglež Hardwick, opravil žreb. Danes se bosta najprej spoprijela Panatta in Dominguez, nato pa še Barazzutti in Jauffret. Prvo srečanje se bo pričelo ob 12.30. Jutri, s pričetkom ob 14.30, bosta Panatta in Bertolucci igrala proti Dominguezu in Jauffretu. V nedeljo pa se bo-
Sija
gsjavija
fska
‘krnska ^---------
LESTVICA 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 1 1 0 1
90: 73 107: 98 79: 76 76: 79 98:107 73: 9Č
miiiiuiiiiiiiifiiniiiiiiiill„ll,|l|lllll,|||||||||imi|||||||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||.ininnnHUHnnuninuinuniiniiuiiniiitnnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiimiiiniiiiiiiiiitiniinniiiiiniHH
PO PRVIH NOGOMETNIH TEKMAH V TREH EVROPSKIH POKALIH
—----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Italijani in Jugoslovani razočarali
Od jugoslovanskih moštev je zmagala le C. zvezda, od italijanskih pa le Juventus in Torino
Da bo italijanskim in jugoslovanskim ekipam trda predla v letošnjih evropskih pokalnih tekmah, je pokazalo že prvo kolo.
Le Juvenfus in Torino
Italija je startala s- šestimi ekipami. Zmagala sta le Juventus in Torino, ki sta pa igrala s skromnima nasprotnikoma. Turinski mošfvi sta se namreč spoprijeli s ciprskima predstavnikoma (Omonia in Ha-poel) in sta zmagali s 3:0.
Vse ostale italijanske enajsterice pa so bridko odpovedale in zgodilo bi se lahko, da bi Italija ostala v «evropski areni* le z dvema zastop nikoma.
V	pokalu pokalnih prvakov je namreč Milan v Sevilli izgubil z ekipo Betis z 0:2, Milančani bodo morali v povratnem srečanju res dati vse od sebe, da bi lahko odpravili nasprotnika s tremi soli razlike.
V	pokalu UEFA je Torino prak tično že kvalificiran za nadaljnje kolo. Možnosti za napredovanje v šestnajstino finale ima tudi Lazio, ki je v Oportu tesno izgubil (0:1) z ekipo Boavista.
Skoraj verjetno pa sta svoje nastope tem pokalu zaključila Fio-rentina in Inter. Nogometaši iz Firenc niso dosegli proti močni za hodnonemški ekipi Schalke 04 več od neodločenega izida (0:0). Pričakovati je, da bo Schalke 04 v ZRN navalil na florentinska vrata in u-soda Antognonija in tovarišev bo 'tako zapečatena.
še bolj dramatičen je položaj milanskega Interja, ki je doma izgubil s sovjetsko ekipo Dinamo Tbilisi
(0:1). Milančani so tudi v tem srečanju pokazali dokaj neorganizira no igro. napad pa je bil povsem neučinkovita
Sovjetski nogometaši so imeli tako lahko nalogo in so izkoristili Fae-chettijevo napako ter dosegli nepričakovano, a zasluženo zmago.
Beograjčani in Spličani
Tudi jugoslovanske ekipe niso v tem prvctn kolu zapustile najboljšega vtisa. Crvena zvezda je sicer zmagala s 3:0, a še po prvem pol času je bil izid 0:0. Če dodamo, da so Beograjčani igrali skoraj proti nepoznanemu nasprotniku (Siigo Ro vers), potem je jasno, da tudi »zve-zdaši* niso navdušili,
V	pokalu pokalnih prvakov je Haj duk igral na Irskem, kjer je tesno izgubil z ekipo Dundalk (0:1). No, v povratnem srečanju imajo spl it ski nogometaši možnost, da ta izid popravijo in da se uvrstijo v nadaljnje kolo. Gre pa omeniti, da so jugoslovanski nogometni navijači upali več od splitske enajsterice (vsaj na neodločen izid).
V	poKalu UEFA je Sloboda iz Tuzle prvič stopi Ur v «evropsko po-kalno areno*. Trema, neizkušenost in seveda slaba igra so se jugoslovanskim nogometašem bridko ma ščevali: Sloboda je s špansko ekipo Las Palmas "izgubila kar z 0:5 in se je s tem praktično že poslovila od tega pokala.
Grki so bili Jugoslovanom vedno neugoden nasprotnik. To pravilo je, žal, obveljalo tudi za zagrebški Dinamo, ki je z Oiympiakosom izgubil z 1:3. Ta poraz še ne pomeni
katastrofe. Zagrebčani pa bodo morali v povratnem srečanju premagati Grke z 2:0, če pa bi Grki v Zagrebu dosegli en gol, potem pa bi se stanje nekoliko zapletlo.
Splošna ocena torej italijanskih in jugoslovanskih ekip po ' tem prvem kolu ne more biti zadovoljiva. Že prva srečanja pa so pokazala, da je nogomet na stari celini ze!.o napredoval in da (razen nekaterih moštev) danes ni ekip, ki bi že vnaprej vrgle puške v koruzo.
Ker so se nekatera srečanja v sredo končala pozno v noč, dopolnjujemo danes izide treh evropskih pokalov.
Pokal prvakov
(Šestnajstina finala)
Dynamo Dresden (NDR) -Halmstad (Šve.)	2:0
Wacker Innsbruck (Av.) -FC Basel (Švi.)	3:1
Benfica (Por.) -
Torpedo Moskva (SZ)	0:0
Celtic (škotska)
Jeuncsse Esh (Luksemburg) 5:0 Dukla Praga (ČSSR) -Nantes (Fr.)	1:1
Dinamo Bukarešta (Rom.) -Athletip Madrid (Šp.)	2:1
Pokal pokalnih prvakov
* (Šestnajstina finala)
Koln (ZRN) -
Porto (Portugalska)	2:2
Brann Bergen (Nor.) -Akranes (Islandija)	1:0
Hamburger (ZRN) -Reipas Lahti (Fin.)	8:1
PAOK Solun (Gr.) -Zaglebie Sosnovvitz (Polj.) 2:0 Betis Sevilla (šp.) - Milan (It.) 2:0
Olimpiakos Nikozija (Ciper) -Universitatea (Rom.)
Pokal UEFA
(Dvaintridesetina finala)
Start Kristiansand (Nor.) -Fram Reykjavik (Islandija) Ipsvvich Town (VG) -Landaskrona BIOS (škotska)
Aston Villa (VG) -Fenerbahce. (Turčija)
Linzer ASK (Av.) -Ujpest Dosza (Madž.)
Servette Genf (Švi.) -Athletic Bilbao (Šp.)
Fiorentina (It.) -Schalke 04 (ZRN)
Bohemians Dublin (Irska) -Nevvcastle United (VB)
Bayern Miinchen (ZRN) -Mjoendalen (Nor.)
Gornik Zabrze (Polj.) -Haka Valkaekoski (Fin.)
AZ 67 Alkmaar (Niz.) -Red Boys (Luksemburg) Manchester City (VB) -Widzew Lodz (Polj.)	2:2
Rapid Dunaj (Av.) -Inter Bratislava (ČSSR)	1:0
RWD Molenbeek (Bel.) -Aberdeen (Škotska)	0:0
Barcelona (Šp.) -Steaua Bukarešta (Rom.)	5:1
l^ens (Fr.) - Malmoe (Šve.)	4:1
Boavista Oporto (Portugalska) -Lazio (It.)	1:0
Dundee United (Škotska) -Kopenhagen (Danska)	1:0
Sporting Bastia (Fr.) -Lizbona (Portugalska)	3:2
UD Las Palmas (Šp.) -Sloboda Tuzla (Jug.)	' 5:0
0:0
0:0
8:0
11:1
sta najprej spoprijela Panatta in Jauffret, nato pa Barazzutti in Dominguez. V nedeljo še bodo sreča nja pričela ob 12.30.
Dvoboj bo prenašala tudi italijanska televizija (1. program). Danes se bo prenos pričel ob 13.00, jutri ob 14.45, v nedeljo pa ob 14.00.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
znič), Hajduk (Lampič), Bašič (šu-BUENOS AIRES — Od danes do ran), Vojič (Lampič), šlokovac nedelje bo v tem kraju drugi polfi- (Piuka).
nale Davisovega pokala. Spoprijela STRELCI: Uzelac iz 11 metrovke, se bosta Argentina in Avstralija. Za Vojič,'Škrgat in Peulič za Umag ter domačine bosta igrala Guillermo j Miloš Milič in Dino Šegina za Kras. Vilas in Ricardo Cano, za Avstra-1 SODNIK: Faggin s Proseka, lijo pa Phil Dent in John Alexan-1 V sredo v nočni tekmi na Prose-der.	I ku močna ekipa Umaga je zaslu-
•IfllimilllllllllllltltlllHIIIIIIIHmniimiHMtllMIllMllllllilllllliltmttlimtMlIl MlllllllllllllltlltllllllltllllllMIII
V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Zmaga in poraz Juventine
Začetniki so visoko premagali Piedimonte - Mladinci, ki so igrali z okrnjeno postavo, pa so visoko izgubili z Lucinicom
KRAS ZADOVOLJIL
Umag je bil za Krasove nogometaše pretežka ovira * Naši igrali borbeno in požrtvovalno - Milič in Šegina strelca
Kras — Umag 2:4 (0:3)jženo premagala Kras. Prijateljsko KRAS: Bogateč (Ferfolja), Stran- srečanje, kateremu so prisostvovali ščak, Černjava (Darko Škabar), maloštevilni gledalci, je bilo na za-Trampuš, Košuta, Verša (Miloš Mi- dovoljivi tehnični ravni predvsem po lič), Ljubo Milič (Dino šegina), Da- za!>lugi gostov. I mag namreč na-rijo Šegina, Aldo Škabar, Colja in P10!33 v lsti"ski ligi. Gostje so tehni-£ul{	čno in telesno dobro pripravljeni,
UMAG:. Cerovac, škrgat, žužič v vrstah Krasa je od standardnih (Viki Travas), Goran Travas, Mar-,I igralcev, manjkal le Blažina. Tudi san, Grubiša (Peulič), Uzelac (Re- domačini niso igrali podredne vlo-
ZAČETNIKI
Piedimonte — Juventina 1:4
(0:2)
JUVENTINA:	Fabris, Vižintin,
Košuta, Trevisan, Tomasi, Cingerli, Baštjančič, Bressan, Del Negro, A. Brajnik, Spanghero.
STRELCI Z/. JUVENTINO: Bressan, avtogol, Cingerli, Tomasi.
SODNIK: Emil Nanut iz štan-dreža.
V prvi prvenstveni tekmi so začetniki Juventine v gosteh visoko premagali ekipo Piedimonte. Izid je ropolnoma pravilen, saj so «belo-rdeči* pokazali zelo lepo in hitro igro, tako igro, da lahko računajo, da se bodo letos potegovali ža vrh lestvice.
MLADINCI
Juventina — Luclnico 1:5 (0:0)
JUVENTINA: Leban, Stum, Markovič, Mervič, Marcolina, V. Devetak, Markovič, Lepore, Predan, Makuc, Marušič, Petarin.
STRELEC ZA JUVENTINO: Devetak Venceslav.
Mladinci pa so v prvi prvenstveni tekmi (doživeli visok poraz doma proti Lucinicu. Treba je omeniti, da so Štandrežci igrali brez dveh stebrov v obrambi, brez vratarja Rusjana in prostega branilca Fabia Devetaka in da niso še prav dobro atletsko pripravljeni. Vse to je brez dvoma pripomoglo, da so juventin-ci zapustili igrišče visoko poraženi. Prihodnjo nedeljo bodo igrali začetniki v Štandrežu proti ekipi Cor-monese, in sicer ob 11. uri, medtem ko bodo mladinci- nastopili ob 9.30, v Medeji. V nedeljo se bo pričelo tudi prvenstvo druge amaterske lige. Juventina bo igrala v gosteh, v Gradišču, proti ekipi San Marco, ob 16.30.
Bip
MILAN — Jutri in v nedeljo bosta na sporedu dve zanimivi kolesarski dirki za poklicne kolesarje. Jutri bodo kolesarji tekmovali na 191 km dolgi progi od Turina do Milana, v nedeljo pa bo prožna dirka po Piemontu, ki bo merila 233 km.
KOŠARKA
DREVI V (J OKI El
Začetek mednarodnega ženskega (umirja
Danes, jutri in v 'nedeljo bo v Gorici mednarodni turnir ženske košarke, ki ga priredi goriško društvo FARI. Sodelovale bodo ekipe Go-stola iz Nove Gorice, Fate Končarja iz Slavonskega Broda in Baske-
ta iz Celovca. Tekmovanja bodo v telovadnici UGG.	-
Drevi bosta tekmi ob 20. uri in ob 21.30, jutri ob 16. uri in 19.30. v nedeljo pa bo tekma za tretje mesto ob 10. uri, tekma za prvo mesto pa ob 11.30. Vstopnina je 500 lir.
AVTOMOBILIZEM
V PRIHODNJI SEZONI
Niki Lauda
na hrabhamu alfa romeo
RIM — Avstrijec Niki Lauda bo v prihodnji sezoni tekmoval na avtomobilu brabham alfa romeo. To je včeraj uradno potrdil Domenico Barih, direktor mlečne industrije Par-malat, ki bo v prihodnjih dveh letih finansirala ekipo brabham alfa.
Za prihodnjo sezono je brabham alfa romeo potrdil tudi severnega Irca Johna Watsono.
BOKS
LAi VEGAS — Ameriški boksar težke kategorije Ken Norton, št. 1 na svetovnih lestvicah, je premagal Italijana Lorenza Zanona s k.o. v petem krogu.
ge, saj so pokazali dokajšnjo uigranost in borbenost. Letos lahko od Krasa pričakujemo precej več, ker ima sdlidno obrambo, pa tudi napad je precej boljši. Krašovci io začeli zelo dobro in prvi poskusili ukaniti gostujočega vratarja. Gostje so prvič premagali Bogatca iz 11-mčtrovke, ki jo je sodnik dosodil, ker je Klavdij Černjava nehote i-gral z roko v kazenskem prostoru. Po prejetem golu so «rdeče - beli* nekoliko popustili in gostje so jih potisnili na njihovo polovico igrišča. Sad daljšega obleganja Bogat-čevih vrat sta bila dva lepa gola, ki sta ga z glavo dosegla Vojič in škrgat. Pri rezultatu 0:3 se je zaključil prvi polčas.
V nadaljevanju srečanja je Peulič četrtič zatresel Krasovo mrežo. Ta gol je bil prava mojstrovina, saj je igralec Umaga silovito streljal iz-kakih 30 m naravnost v levi zgornji kot. Gostje so zamenjali precej igralcev in so postali manj nevarni. Kras si je zopet opomogel in je z Milošem Miličem, ki je vstopil v drugem polčasu, zmanjšal razliko v golih. Edino Šegina, ki#je prvič igral za Kras, je po lepi akciji celotnega napada tik pred končnim žvižgom postavil končni izid na 2:4.
Po tekmi so še vsi skupaj zbral! v restavraciji Volnik v Repnu, kjer je bila majhna zakuska. Tajnik nogometnega kluba Ufnag Pino De-grassi se je zahvalil za lep sprejem in poudaril zadovoljstvo nogometašev, ki so prvič igrali nočno tekmo. Povabil je Krasove fante na povratno tekmo, ki bo verjetno spomladi v Umagu. Boris Štrekelj se je v imend ŠD Kras zahvalil gostom in izrazil željo, da bi prijateljske stike z Umagom nadaljevali tudi v prihodnje.
R. B.
ŠZ BREG
vabi
na športni praznik
ki bo v DOLINI, 16., 17., 18. in 19. septemhra 1977
Brežani so v okviru priprav na bližnje prvenstvo 2. amaterske lige odigrali tudi prijateljsko tekmo s Ponziano. Na sliki: posnetek tega
srečanja
Kitajski
7.
dnevnik
I
. Zatem nam predstavijo agencijo. Pravzaprav nič po-I tfoga ne drugačnega kot drugod po svetu. Pet tisoč l^i dela v njej in še najbolj značilno se mi je ob vsem ^ zdelo, da izdaja agencija neke vrste ^bilten v osmih pijonih izvodih. To je bilten samih avtentičnih in ne-0thentiranih tujih vesti, vesti iz sveta, kj jih dajejo tu-Agencije. Bilten dobivajo kadri kitajske države in par-'e- Toda osem milijonov je ogromna naklada in očitno * bilten bere veliko ljudi. Tedaj še nisem vedel, kaj vse v njem. Toda tovariš ču Mu-čin pravi: «Zahodnjaki
ehijo, da Kitajci ne vedo veliko o tem, kaj se dogaja
j, svetu, ker «Žen Min Ži Bao» malo piše o zunanji putiki. Toda naši ljudje vedo veliko, zelo veliko,- Takšen Js°pis,» nadaljuje direktor, «je zahteval sam Mao Ce-zato. da glava ne bi ohromela. Časopis namreč noče ^bilnjati prepričanj, hoče samo spodbujati k razmišlja-I|J'* Prvič vprašam: «Ali se morda ne bojite, da bi tako ^-ljudje nemara ideološko zapadli pod tuje vplive?»
I »O ne», pravi direktor. «Tako naši ljudje laže spozna-' sli je naša politika pravilna ali ne.» Zelo liberalno ie vse to slišalo in nekako kontradiktorno se mi je
zdelo ob vsem, kar sem vedel in si mislil o Kitajski, o tej državi, ki v naših predstavah simbolizira enosmernost mišljenja, indoktrinacijo in slepo ideologizacijo ljudskih množic. Osem milijonov ljudi, meni nič — tebi nič, bere veliko ameriških agencijskih vesti brez vsake razlage zato, kot naj bi bil rekel Mao Ce-tung, da glava ne bi ohromela! No, prva neznanka.
Pogovor pozneje teče seveda o «bandi štirih«. Drugače ne gre. Tovariš- Ču Mu-čin pravi, da je bila banda izolirana v množicah. Toda, da je bila močna na oblasti, da se je trudila mobilizirati ljudi, da bi vrgli vodstvo CK in revolucionarne komiteje v provincah. Menila naj bi, da je začetek socialistične revolucije kulturna revolucija, tista kulturna revolucija, ki jih je pripeljala na oblast. Ker so bili med kulturno revolucijo posebej angažirani in spodbujani po mojem mnenju — tudi zlorabljeni predvsem mladi ljudje, naj bi po besedah ču Mu-čina imela banda zelo velik vpliv na mlade ljudi, «ki niso razumeli, za kaj pravzaprav gre.»
Boljša je socialistična trava od kapitalističnega žita
Zvečer prebiram beležke. V njih piše: banda je prepovedala kulturo, glasbo, zgodovino pred kulturno revolucijo. Prepovedala je celo film »Vzhod je rdeč«, šele zdaj so ga mladi videli in spoznali, kako bogato zgodovino in kulturo ima Kitajska. Banda je prepovedala filme in pesmi o «dolgem pohodu«. Trdili so, da so udeleženci «dolgega pohoda« postali buržuji. Banda naj, bi oteževala odnose med politiko in ekonomiko: Ču Mu-čin v mojih beležkah o tem pravi: «Lehin je trdil, da je politika ekonomika. Mao Ce-tung je misel razvil dalje in trdil, da mora politika voditi ekonomiko. ^Banda pa je mislila, da je politik-a vse. Kdor se ukvarja z .ekonomijo, je po njenem mnenju revizionist, antimarksist. Zato je banda odkrito govorila ljudem: »Boljša je socialistična trava od kapitalističnega žita.«
Ko nam tovariš Ču Mu-čin, član CK KP Kitajske, ki ga je banda grdo preganjala, in je ta hip edini urednik, ki ga novo vodstvo Kitajske ni odstranilo, to pove, se smehlja. Prav tako se smehljajo vsi člani kitajske delegacije. Še najbolj resni smo mi, kljub temu, da bi se prav nam moralo vse to zdeti najbolj smešno. Toda bilo je to tako šokantno, da se niti nasmehniti nismo mogli. Ču Mu-čin nam je govoril: »Parola bande je bila na primer: 'Bolje socialistične zamude kot kapitalistična točnost.'« Pod takšno parolo je «banda štirih obvladovala transport. Boljši naj bi bili po njenem mnenju socialistični delavci brez kulture od buržoazne inteligence. Torej,« zaključuje Ču Mu-čin, «njihov socializem naj bi bili ludje brez kulture, zemlja, porasla s travo, vlaki z zamudo. To pa, seveda, ni socializem, to je negacija socializmi,« To naj. bi bilo v nasprotju s samim Mao Ce-tungom, ki je menil, da je sicer razredni boj pravi in prvi resnični politični program, hkrati pa je potrebna tudi rast proizvodnje. Banda naj bi to zlorabila tako, da je trdila, da je politika prva in edina. In če je politika, oziroma ideologija dobra, to pomeni prava, potem bo sama po -sebi rastla tudi proizvodnja. To pa naj bi bila po mnenju Ču Mu-čina čista metafizika. Kmetje naj bi to prvi opazili, govoreč: »Kar naj jedo oni travo, če je trava boljša od žita.«
Tovariš direktor »Hsinhue« se je razvnel. Pričel nam je razlagati, kako je »banda štirih« uničevala kulturo, kako je trdila, daNod Marxa do kulturne revolucije kulture sploh ni bilo in da je začetek prave proletarske umetnosti šele kulturna revolucija, oziroma trenutek, ko je Čiang Čing napisala svojo opero in balet. Pojasnjeval nam je, da je bila njihova parola »podreti vse, dol z vsem« nesprejemljiva, da je politika bande načrtno ustvarjala konflikte med ljudmi, da je prišlo celo do oboroženih spopadov. Povedal nam je, na primer, da je na območju mesta Paoting, kakih 100 km južno od Pekinga, boj med privrženci bande in privrženci Mao Ce-tunga
trajal dolga leta, od začetka kulturne revolucije pa d dne, ko je Hua Kuo-feng prevzel oblast,.
Težje in težje sem dojemal, čeprav mi je postajal vse bolj jasno, da je na Kitajskem gotovo šlo za boj me1 dvema konceptoma, ob konfliktu dveh kortceptdv pa tuč za poudarjen boj za nasledstvo Mao Ce-tunga.
Pozneje smo spraševali. Nekdo je vprašal direktorjj kaj meni o Mao Ce-tungovem stališču, da je treba pre teklost postaviti v službo sedanjosti in bodočnosti: Ali t to lahko pomenilo, da bodo zdaj na Kitajskem tiskali ii igrali tudi Shakespeara, poslušali Mozarta? Cu Mu«čin s je smehljal, ko je odgovoril: «Korak za korakom, koral za korakom.«
Vprašamo ga, kaj pomeni to, kar nam je mimogred povedal, da je bila kulturna revolucija 70-odstotno dc bra in 30-odstotno slaba.
Kulturna revolucija je bila 70 odstotkov dobra,
30 odstotkov pa slaba
Pojasni nam, da je bila kulturna revolucija velik do godek, da so v njej dosegli velike uspehe, da pa so v ten dogajanju bile tudi negativne stvari. Verjetno jih je 3: odstotkov. Nismo uspeli ugotoviti, katere pozitivne stvar naj bi bile v tistih 70 odstotkih in Katere negativne v ti stih 30 odstotkih. Potem se je diskusija razvnela okol tega, ali je bila banda »leva« ali »desna«. Vse, kar nan je povedal direktor »Hsinhue«, je dajalo znova misliti i levem radikalizmu. »Ne, ne! Nemogoče je,» pravi ču Mu čin, «da bi, bili levi. Banda je samo nosila obleko mark sizma in razglašala leve fraze, toda v resnici so bili desni čarji. Delovali so proti navodilom Mao Ce-tunga, posku šali so- uzurpirati partijsko in držaVno oblast. Ni mogoči biti bolj desno, od njih. Oni so namreč zgodovinski kon trarevolucionarji. Vse, kar so počeli, je bilo zoper Kitaj sko, zojišr partijo, zoper Mao Ce-tunga. In to ne more biti levo. To je lahko samo in izključno desno,.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP S59 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Marčno 2.500 lir — vnaprel plačane celotne 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
16. septembra 1977
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubija^ Gradišče 10/II nad. telefon 22207
Trgovski ,1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob l8vnikih 13 000, ob praznikih 15 000.
Finančno-upravni 500. legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržašl*<> goriško pokrajino se naročaje pri oglasnem oddelku rl: upravi Iz vseh drufl pokrajin Italije pri SPI.
Član italijanske j
. sue| o	m «-»» zveze *	*“
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja j in tiska I
ZTT I Trst
zveze časopisnih založnikov FIEG
OBISK PODPREDSEDNIKA ZIS SFRJ V ITALIJI
S Carlijem se je Šefer pogovarjal o skupnih industrijskih naložbah
Predsednik «Confindustrie» podpira zamisel o skupnem prodiranju na tržišča «tretjega sveta» - Predsednik EGS Simonet je potrdil Forianiju naklonjenost gospodarskemu dogovoru s SFRJ
0B ODHODU ZUNANJEGA MINISTRA DAJANA V NEW Y0RK
PREISKAVA 0 KAPPLERJEVEM RECI/
Palma je navedel še vrsto drugih tragičnih številk. Po Pinochetovem puču je bilo umorjenih 40.000 o-seb, nadaljnjih 2.500 pa je preprosto izginilo — po vsej verjetnosti so podlegle strahovitim mučenjem. »Čile se ponaša danes z dvema žalostnima rekordoma,* je pripomnil bivši minister, »sicer z nedohranjenostjo ljudi in izredno visoko umrljivostjo otrok.* Nazadnje je še povedal, da je v državi nezaposlenih kar 25 od sto prebivalcev.
Mobutu pomilostil bivšega ministra
KINŠASA — Zairski predsednik Mobutu je pomilostil bivšega zunanjega ministra Nguzo Karla i Bon
RIM — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Beri-slav Šefer, ki v jugoslovanski vladi opravlja tudi posle koordinatorja za gospodarsko politiko, nadaljuje svoj delovni obisk v Italiji, ki poteka — kot preudarjajo rimski viri — v vzdušju prijateljstva in konkretnosti, ki jo omogočajo predvsem odprte perspektive izhajajoče iz osimskega dogovora o priznanju meja in gospodarskem sodelovanju.
Včeraj se je Šefer, po uspešnih pogovorih z zunanjim ministrom Forjani jem, srečal najprej s predsednikom «Confindustrie» Guidom Carlijem. V daljšem razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi ravnatelj zveze industrijcev Savona in jugoslovanski veleposlanik v Italiji Jovič, so najprej ugotovili, da gospodarska konjunktura v obeh državah kaže na določene podobnosti in več stičnih točk. Prav ti pogoji pa spodbujajo k iskanju čedalje novih pobud na področju gospodarskega sodelovanja. tudi na področju oblikovanja mešanih družb in skupnih investicij. Še posebej sta se Guido Carli in Berislav Šefer pogovarjala o skup nih industrijskih pobudah Italije in Jugoslavije, ki naj bi prodirale v trgovske tokove k «tretjemu svetu*.
Gre, med drugim, za perspektive, ki jih odpira protokol osimskega sporazuma o oblikovanju mešane proste industrijske cone na Tržaškem, ka tere namen je, med drugim, tudi skupno prodiranje na tretja tržišča.
Šefer je Carlija seznanil tudi z rezultati jugoslovanskega gospodarstva, predvsem industrijskega, ki je
v	prvem polletju 1977 naraslo za 11,3 odstotka. Prav ta razvoj krepi tudi notranje povpraševanje in torej nujnost krepitve trgovskih stikov.
Znano, je da je Italija eden izmed najboljših jugoslovanskih trgovskih partnerjev in da Jugoslavija izmenjuje z državami. EGS nad tretjino svoiega blaga. Blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je lani dosegla 900 milijard lir. Saldo je odločno pasiven za Jugoslavijo, ki je lani izvozila v Italijo blaga za 380 milijard, uvozila pa za 450. Letos se je jugoslovanski uvoz iz Italije okrepil za nadaljnjih 51 odstotkov, izvoz na za 22 odstotkov.
O teh podatkih in možnosti postopnega uravnovešanja plačilne bilance se je Šefer pogovarjal z ministrom za zunanjo trgovino Ossolo, o sodelovanju na področju kmetijstva in ribolova pa z ministrom Marcoro.
Danes se bo Šefer srečal z zakladnim ministrom Stammatijern, v popoldanskih urah pa bo italijan ski delovni obisk zaključil s sreča n jem s predsednikom vlade Andre otrijerti.
O pozitivnosti in uspešnosti obiska dokazuje tudi dobra volja, ki jo i-tali.janske vladne oblasti kažejo v okviru posredovanja med Jugosla- ska pa tudi ljubezensko orodje, ne;
vi	jo in EGS. V pogovoru, ki ga je prijavila sem se zgolj 'zato, da bi včeraj imel italijanski zunanji mi- j se pozabavala^ in si privoščila ne-
la, ki ga je v torek tako imenovano sodišče za državno varnost obsodilo na smrt zaradi veleizdaje. Obtožencu je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo.
Prizadeti je bil aretiran 13. avgusta. ker naj bi bil vpleten v »invazijo bivših katanških «žandarjev» na območje pokrajine Šaba*.
MILAN — Tukajšnje sodišče je naložilo Angelu Turatiju. lastniku nekega podjetja za uvoz mesa iz Cusana Milanina. 3 milijarde lir globe zaradi nezakonitega vnosa mesnih pošiljk v Italijo. Meso je na mreč prihajalo iz tretjih držav, ki pač niso članice Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega bo moral obsojeni plačati pristojnim dejavnikom 606,767.765 lir odškodnine, ker ni plačal carinskih in nekaterih drugih pristojbin.
Izraelska vlada ponovno zavrnila Aretirani karabinjerji
kakršnokoli pogajanje s Palestinci
v
Ameriški predlog, da se mirovnih pogajanj v Ženevi udeležijo Palestinci, je za Tel Aviv popolnoma nesprejemljiv
tlllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIimillllllKIHMIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMMIIIIinilllllllllllllllllllimnilllMIIIMII
RES »IDEALNA ŽENSKA 77»?
TRAPANI — «Nisem idealna Žen-
nister Forlani s predsednikom izvršne komisije EGS Sirhonetom, je načelnik Farnesine izrecno zaprosil predstavnika EGS, naj pospeši postopek za podpis dogovora o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Poleg tega je Forlani opozoril belgijskega sogovornika, da mora EGS potrditi shemo sporazuma o jadranskem ribolovu. Stari dogovor zapade decembra letos, novi dogovor pa mora po novem potrditi ' EGS. Na obe zahtevi je predsednik izvršne komisije EGS Simonet odgovoril pritrdilno, (st.s.)
V izgnanstvu kar milijon Čilencev
ŽENEVA .— Po krvavem vojaškem udaru 11. septembra 1973 je odšlo v prostovoljno izgnanstvo na tuje nekaj nad milijon čilskih protifaši-stov, kar ustreza 10 odstotkom vse ga prebivalstva. Podatek je navedel včeraj v Ženevi Anibal Palma, ki. je bil v času Allendejeve napredne vlade minister za šolstvo.
kaj oddiha.* Tako je dejala zaprepadenim časnikarjem 29-letna pro iesorica matematike iz Firenc Ro-sarla De Sanctis, ki so ji včeraj podelili naslov »idealne ženske 77».
K natečaju v letoviškem kraju San Vito Lo Capo se je prijavilo 21 finalistk, ki so spričo plavolaskine izjave naravnost vzrojile. Poparjeni so kajpak tudi organizatorji, ki vidijo v Rosarii zagrizeno feministko in ji ne morejo odpustiti, da jih je potegnila za nos.
Rosariin izbruh je pa morda res bil malce neiskren. Sicer si ne bi mogli razlagati, čemu se je s takšnim zanosom in veseljem nastavila fotografom... (Telefoto ANSA)
Ženska brezposelnost v EGS pekoč problem
RIM — Na območju Evropske gospodarske skupnosti se neprestano množi število brezposelnih žensk. Delež ženske delovne sile na vsem »aktivnem*, to je dela zmožnem prebivalstvu EGS znaša 36 od sto, a ženski delež v vrstah nezaposlenih
delovnih moči je> dosegel kar 40,28 od sto. Zaskrbljujoče pa je zlasti dejstvo, da se delež nenehoma dviga.
Najvfcčja zenska brezposelnost je v Belgiji z 59,8 od sto, najnižja na Irskem z 19,5 od sto. V Italiji odpade letos na ženske 38,6 od sto vseh nezaposlenih moči proti 36,4 od sto lani.
Aretacija mestnega redarja, ki naj bi ubil mlado žensko
MILAN — Karabinjerji so aretirali mestnega redarja Giuseppeja Liguorija, ki je obtožen, da je med ropom z dne 9. marca na škodo nekega denarnega zavoda ustrelil 26-letno frizerko Ado Forharo. V oboroženem spopadu med roparji in skupino mestnih redarjev, ki ji je poveljeval Liguori. je bila ubira še ena oseba, tretja pa hudo ranjena, vendar gre v teh primerih za delo banditov.
Liguorija obtožuje preiskovalni sodnik Turone med drugim, da je skušal zavirati preiskavo s prikrivanjem dokazov.
TEL AVIV - Po sodbi izraelske vlade se reševanje položaja na Bližnjem vzhodu še vedno ne tiče Pa lestincev, kljub drugačni presoji ZDA. Sploh se Jeruzalem nima o čem pogovarjati s «tolpo morilcev*, ki jim je edini cilj uničenje izraelske države. Že staro stališče, ki pa v svojem dolgem življenju ni izgubilo prav nič ostrine, je včeraj z neomajno trdnostjo ponovil izraelski zunanji minister Moše Dajan pred odhodom v Nevv York.
Nihče ni pričakoval, da bi ponedeljkovo sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva omehčalo jeruzalemsko stališče, vendar pa je bila predvidena ali celo nadejana malo večja previdnost. Dajanove izjave na letališču pa so bile povsem jasne in nič omiljene. Poudaril je, da po »presoji izraelske vlade ne sme priti do samostojne udeležbe Palestincev (tudi če niso iz vrst PLO) na ženevski konferenci z delegacijo, ki bi bila enakovredna drugim arabskim*.
Nesporno je tako zavrnil i e samo vsako možnost, da bi se Izraelci sestali z Organizacijo palestinskega gibanja, pa četudi bi jo ZDA uradno priznale za zastopnico palestinskega naroda, temveč tudi zamisel o razgovorih s kakršnokoli palestinsko delegacijo. Izraelska država bi pristala na stik s palestinskimi predstavniki, je trdo pribil Dajan, edinole, če bi ti ‘bili vključeni v jordansko delegacijo in ne bi pripadali PLO.
Razlog za nepopustljivo izraelsko stališče je brez ovinkarjenja navedel zunanji minister in heroj proti arabskih vojn sam. Odobritev samostojne palestinske delegacije bi namreč za Izraelce pomenila, da »dopuščajo možnost o ustanovitvi palestinske države*, kar pa Tel Aviv krčevito zavrača.
Razgovor med VVashingtonom in Jeruzalemom se je torej začel že pred prihodom Dajana v ZDA. Sicer pa je tudi eden od namenov načelne izjbve ameriškega državnega tajništva, ki je prvič zagovarjal nujnost palestinske prisotnosti na mirovnih pogajanjih, bil ravno ta. Koliko pa je bilo sporočilo resnigpo naperjeno proti Izraelu pa bodo pokazali skorajšnji sestanki, ki jih bo imel ameriški zunanji minister Vanče z izraelskim in arabskimi kolegi, ki se bodo čez nekaj dni udeležili zasedanja generalne skupščine OZN.
Med političnimi opazovalci je namreč precej razširjeno mnenje, da so ZDA nameravale večji pritisk izva jati na Arafatovo organizacijo' in končno doseči, da prizna resolucijo 242 varnostnega sveta OZN. Svojim zaveznikom, Izraelcem, bi tako zagotovile nedotakljive in varne meje, s čimer se sicer Izrael še zdaleka ne misli zadovoljiti.
V zameno, čeprav tega ni nihče izrecno povedal, naj bi Carter priznal nenadomestljivo vlogo PLO in obenem, pravico, da v Ženevi zastopa palestinski narod, ne glede na ostro nasprotovanje Izraelcev. Račun kdo bi od te izmenjave diplomatskih protiuslug imel več koristi ni lahek. Arabske države, še bolj pa Palestinci, so zaznali zavito zakulisno igro in je zato njihova previdnost v odgovarjanju na ameriško u-radno sporočilo več kot upravičena. Prav nič razveseljiva pa ni ob vsem tem ugotovitev, da lahko od napačne presoje zavisi usoda celega na roda. (bp)
nega in kulturnega življenja, ki so zadnjih dneh obsodili Scl)leyer.je-vo ugrabitev in hladnokrvni umor njegovih spremljevalcev, sta se pridružila tudi filozof Herbert Marcuse in nekdanji voditelj izvenparlamentarne opozicije Rudi Dutschke. Oba sta povsem jasno in nedvoumno obsodila metode individualnega terorja, ki kot poudarjati, v ničemer ne prispeva k slabitvi kapitalističnega sistema. »Fizično likvidiranje posameznikov, tudi najbolj prominentnih osebnosti, ne škodi normalnemu funkcioniranju tega sistema, meni Marcuse, pač pa nasprotno, krepi njegov represivni potencial. ne da bi istočasno spodbujal opozicijo proti tej represiji, oziroma okrepil politično zavest. Radikalna o-pozicija proti kapitalizmu je danes ZR Nemčiji in ne samo tukaj, v
Kancler Schmidt v Bundestagu
(Nadaljevanje s I. sliani)
razreda. Študentsko gibanje, «dekla-sirani* radikali iz vrst buržoazije, eni in drugi iščejo lastne oblike boja*, poudarja Marcuse. Tudi Rudi Dutschke jr v članku, ki ga objavlja «Die Zeit* zapisal, da se teroristi ne morejo imeti za dediče izvenparlamentarne opozicije, ki jo je on vodil ob koncu šestdesetih let. »Iindividualni teror je teror, ki se pozneje razvije v individualni despotizem, nikakor Pa ne' v socializem. To ni nikoli bil naš cilj in nikoli ne bo, kajti dovolj dobro vemo, kaj pomeni despotizem kapitala in si ne želimo namesto tega vzpostaviti despotizem terorja,* je poudaril Rudi Dutschke.
Zadnja informacija, ki so jo v četrtek zvečer še objavili v zvezi s primerom Schleyer v Bonnu, se je glasila, da se je zvečer ponovno sestal »veliki krizni štab*.
od včeraj spet svobodni
Tretje poglavje spominov Anneliese Kappler
RIM — Karabinjerski stotnik Nor-. jevc žene Anneliese o begu nacistk’11^ berto Capozzella in karabinjerji O-| ga polkovnika iz bolnišnice. PoS1 ronzo
vd|JU/i/<Uld lil	i ciuiiijci ji v/ i	[mjiivui uinu it. i/uhuuiiiuv.	^
Pavone, Luigi Falso in Giusep- I je je posvečeno zadnjemu delu P011
pe Giovagnoli so od včeraj popoldne ponovno na svobodi. Iz vojaškega zapora Forte Boccea so. jih izpustili, potem ko jim je preiskovalni sodnik Gentile sklenil nakloniti začasno svobodo, javni tožilec Scandurra pa jc podpisal naloge o osvoboditvi.
Karabinjerje, ki so bili obtoženi, da so s svojo malomarnostjo in z nespoštovanjem prejetih navodil odgovorni za pobeg nacističnega krvnika Herberta Kapplerja, so osvobodili po ponovnih zasliševanjih in potem, ko je prenehala nevarnost, da bi lahko ovirali ugotavljanje resnice. Branilec karabinjerjev odv. Trovato je izrazil zadovoljstvo zaradi sklepa preiskovalnega sodnika o začasni svobodi ter izrazil prepričanje, da je treba iskati odgovorne na politični ravni.
Medtem pa je tednik «Oggi» objavil še tretje poglavje pripovedi Kappler-
veliki meri izolirana od delavskega
.......................................................
PRED SREČANJEM PROTI ZATIRANJU»
Zmerno zadovoljstvo «avtonomistov» po zagotovilih oblasti v Bologni
Delegacija parlamentarcev k Andreottiju z zahtevo, naj omogoči miren potek shoda ■ Organizatorji «srečanja» zahtevajo od časnikarjev prispevek 100 tisoč lir, če hočejo poročati «brez posledic»
dar pa zaenkrat še razmišljajo, ali ne bi ta ukrep samo okrepil zahodno-nerrško komunistično partijo (DKP) ki je ne morejo prepovedati, saj se med drugim tudi dosledno ograjuje od političnega nasilja in terorizma.
Mnogim uglednim zahodnonemškim izobražencem in predstavnikom jav-
BOLOGNA — Poslanci in senatorji, ki so bili v Bologni izvoljeni na listah KPI, KD, PSDI in PRI, so zaprosili za sprejem pri predsedniku vlade Andreottiju, katerega nameravajo seznaniti s sklepi mestnega protifašističnega odbora v zvezi z napovedanim »srečanjem proti zatiranju*, ki ga organizirata organizaciji »avtonomistov* in «Lotta continua* konec prihodnjega tedna v glavnem mestu Emilije. Parlamentarci iz Bologne bodo pri Andreottiju posredovali v tipanju, da bo slednji dovolil krajevnemu prefektu, da koordinira napore bolonjske občine, pokrajine, dežele in akademskega senata univerze, da bi «siečanje» potekalo v demokratičnem vzdušju strpnosti in Ob spoštovanju načela miroljubnega sožitja ljudi in idej.
Medtem sta občinska uprava in a-kademski senat odgovorila na maksi-malistične zahteve organizatorjev srečanja. ki. zase trdijo, da predstavljajo «gibanje».
Občina je na zahtevo ire ljudskih parkih za šotorišča. javnih dvoranah in mestnih trgih odgovorila (v mejah pristojnosti) pritrdilno. Konkretno so organizatorjem ponudili športno palačo. kjer se lahko zbere tudi 15 tisoč ljudi, nadalje tri mestne trge in med temi tudi glavni mestni trg pred baziliko, vendar samo prva dva dni, | ker .ie za nedeljo napovedan na trgu j evharistični shod. ki ga bo vodil kar j dinal Poma. če se kardinal temu I shodu ne misli odpovedati ga tudi ob- j čina ne bo. Vendar se slišijo že go- i vorice. da utegne škofovska kurija j omejiti shod zgolj na notranjost cerkve.
Na zahtevo »avtonomistov* po ceneni hrani v občinskih in drugih to- | varniških menzah je občinska uprava odgovorila, da tega ne more zagoto j viti. ker občina ne razpolaga z večjimi menzami, o tovarniških pa naj st! organizatorji srečanja pogovorijo z lastniki podjetij ali s tovarniškimi , sveti delavcev. Glede mestnih parkov za šotorišča jo občina ponudila zgolj tiste parke, kjer so urejene .sanitarije. ker trdi, da bi taborjenje ti-sočev udeležencev srečanja v ljud skih vrtovih bilo skarjno nehigiensko.
Toliko o stališčih občinske uprave. Njen glasnik je. med drugim, pouda ril. da je levičarska občinska uprava v Bologni občutljiva za demokratične pravice po svobodnem izražanju in da
skuša zato zagotoviti vsem, tudi tistim, ki jo napadajo, temeljne svoboščine in pogoje, da jih ljudje uživajo. Ne more pa zaradi zahtev ene skupine žrtvovali pravic večine mestnega prebivalstva.
Če je občinski odgovor na vprašanje menz bil negativen pa je delno pozitiven odgovor rektorja Rizzolija, ki je zagotovil v vseučiliških menzah hrano za 7 do 8 tisoč ljudi, vendar pod pogojem, da so to študentje.
Tudi prostori univerze (vendar ne vsi), ki jih »avtonomisti* zahtevajo so lahko na razpolago, vendar akademski senat želi, da »gibanje* določi odbor, ki bo za celovitost prostorov odgovarjal in poskrbel tudi za njihov o dostojno uporabo.
Po prvih znakih jc pobuda občine in rektorata najprej zbegala »avtonomiste*. ki so bili prej pripravljeni na spopad in polemiko, manj pa na pogajanja. Vendar sc zdi. da je sedaj med njimi zavladalo zmerno zadovoljstvo. O dokončnem odgovoru bo vsekakor odločala skupščina «gibanja» drevi.
■ »Av tonomisti* so torej že delno izgu-
Rima v Soltau ter je povečini 88 nimivo: Anneliese pripoveduje. je s sinovim «oplom» prispela v 1 tranjib urah do mejnega prehoda __ Brenerju, kjer je našla kakih 700 ri . trov dolgo kolono avtomobilov. , italijanski, niti avstrijski carinik' • niso pregledali dokumentov, tako si je ženska lahko oddahnila. ‘1 ^ tako gladko sta Kappler in žeria prekoračila nemško - avstnJ ^ mejo pri Kufsteinu in prispela . MUnchen. Tu je Anneliese °*jVCE|te. «prijatelje», med katerimi tudi ga vladnega funkcionarja, dr. muta Turka, ki je nato obvestil nanjega ministra Genscherja. An" liese v svojih spominih pravi. 64. hotela preprečiti, da bi Genscher del o begu iz časopisov, ko P3 bil med najbolj vnetimi pri zahto' nju Kapplerjeve osvoboditve s s ni Italijanskih oblasti.	.	^
Po Anneliesinem pripovedovanj'1 nato z možem odletela z 'in’JS'T|. letalom v Hannover, nato pa v ^ lau. Že naslednjega dne’ pa je Kappler v bolnišnico, kjer so ga ‘ tinacistični ■ zdravniki in bolnica'^ spoznali in ga zato — kot pravi , ska — »gledali s sovraštvom*. ™
Množičr? aretacije , v Južni Afriki po smrt1 črnskega študenta
JOHANNESBURG — Po vseh v<£ jih krajih Južnoafriške republike ^ vrstijo protestni shodi zaradi 5, f enega izmed vidnejših predstavo* ^ črnskih študentov Stevea Bika)8, je shiral v zaporu po večdnevni » dovni stavki.	\ .jj
Vendar pa se policija skoraj znaša nad komemoracijskimi s' ^
.'ut# ebi'8 ’
bili prvo bitko z občino in univerzo, zato pa se sedaj znašajo nad tiskom. Tako so prejšnje dni napovedali ustanovitev posebnega tiskovnega urada, kamor se morajo časnikarji, ki želijo slediti »srečanju* oglasiti in prijaviti. «sicer gibanje ne jamči za njihovo fizično zdravje*, kot jc rečeno v sporočilu. Časnikarji, ki so se oglasili v tem tiskovnem uradu, so tako izvedeli, da jim »avtonomisti* ponujajb nekakšno »prepustnico* na srečanje, vendar pod pogojem, da plačajo «prispevel<» sto tisoč lir na osebo. Nekateri naj bi celo zahtevah pravico po preventivni cenzuri vesti, ki bi jih časnikarji objavili ali oddajali v dneh »mednarodnega srečanja proti vsem oblikam represije*.
Berislav Šefer se je sinoči srečal tudi s podtajnikom v ministrstvu za industrijo Carto, katerega ie spremljal ravnatelj ministrstva
dr. Eugenio Carbone. Slednji je o-	„
dločilno prispeval k uspehu poga- BRASILIA - Vlada je včeraj * .janj za sklep in podpis osimskega desetič letos razvrednotila kritij) sporazuma ter protokola o mešam 0d danes velja ameriški dolar 1%,
kruzejra protj poprejšnjemu teC
nostmi, ki jih prirejajo črnski dentje na »črnih* šolah in vse' čili. edinih, ki jih nebelo Prl stvo sme obiskovati.
Na tovrstni slovesnosti na un>'‘ ( »Fort Hare*. ki je blizu zapora. C je bil zaprt Biko. so policijski'8®^ zaprli nad tisoč mladih črncev- ^ pričevanju nekaterih očividcev 88 <a niverzi sploh ni prišlo do nikakfsn spopada, temveč .ie južnoafriška licija čisto enostavno vse Pr‘5 študente strpala v svoja vozila- ^ »pravna osnova* početja pa "a-1 ^ služil zakon, ki so ga rasistične ^ lasti izdale lani po hudih spol*8) v Sovvetu in ki za kakršenkoli s predpisuje ustrezno dovoljenje.
prosti industrijski coni.
(st.s.)
14.74.

Enoten nastop jamstvo za svobodo Zimbabveja
VEST! I ONSTRAN MEJE
SALISBURY — V »rezervatu* Tjo-lotjo blizu Bulavva.ja je bilo pri obo-loženem spopadu med afriškimi domoljubi in policisti ubitih 12. ranjenih pa 16 oseb, pretežno temnopoltih.
S tem se je število ubitih v obračunih med gverilci ip rasisti dvignilo na 65 samo v tem tednu, a od začetka gverile 1. 1972 so oblasti v šalisburyju naštele kar 5.635 žrtev, sicer 3 340 »upornikov*. I. 1973 temnopoltih in 106 belopoltih civilistov ter 416 članov varnostne službe obeh ras. Sumljivo netočni izračun seveda ne vsebuje podatkov o stotinah domačih borcev za svobodo, ki so pomrli v Smithovih samicah.
žal vse kaže. da bo kri še naprej tekla, kajti za sedaj še ni videti rešitve rodezijski krizi. Amerikanci in Britanci, ki vsiljujejo Afričanom nesprejemljivo tezo glede postopnega prehoda oblasti v roke temnopolte večine (nesprejemljivo med drugim
zato, ker predvideva razorožitev poleg rasističnih vojaških sil tudi predajo orožja v vrstah gverilskih gibanj), pri tem kajpak niso kdo ve kako prizadeti, zato pa bi se morali globoko zamisliti sami domoljubi.
Te razdvajata v teoriji dve orga nizaciji. Nkomova in Mugabejeva na eni (domenila sta se sicer za spojitev ŽANU in ZAPU) ter Huzorevo-va in Sitholejeva na drugi strani, v resnici pa sta si tudi črnska duhovna navzkriž. Ce je razdor med »zmernima* voditeljema lahko v korist Nkomu in Mugabeju, je tudi res, da Afričani ne bodo dosegli zastavljenega si cilja — dokončne osvoboditve Zimbabveja izpod Smithovega oz. imperialističnega jarma — brez kai najbolj enotnega nastopa.
Njihovo medsebojno obračunavanje — sedaj besedno, v bodoče Pa morda oboroženo — lahko koristi izkl.jučpo rasistom in zahodni reakciji, (dg)
Češkoslovaška delegacija na Koprskem
KOPER — Včeraj popoldne je prispela v Koper tričlanska delegacija češkoslovaške socialistčne republike, ki jo vodi češkoslovaški veleposlanik v Beogradu Oldrih Polovski. Gostje so se pogovarjali s predstavniki občinske skupščine ter luke, Intereurope, splošne plovbe in Tomosa o gospodarskem sodelovanju med obema državama, zlasti pa še o gospodarskem sodelovanju z nekaterimi obalnimi podjetji.
Naj pri tem omenimo, da koprska luka 'o Intereuropa že vrsto let u-spešno sodelujeta s češkoslovaškimi poslovnimi partnerji. Kot razvita dežela izvaža Češkoslovaška precej svojega blaga preko jugoslovanskih luk in ta tranzit je letos dosegel že okrog 1.200.000 ton blaga. Koprska luka je bila v tem prometu lani udeležena s 150.000 tonami, letos do konca avgusta pa z okrog 80.000 tonami.
Na pogovorih so poudarili možnost, da sc delež luke poveča, k čemer bo pripomoglo tudi dejstvo, da je luka pred kratkim odprla svoje predstavništvu v Pragi. Uspešno je tudi sodelovanje Intereurope medtem ko se Tomos zanima za proizvod njo in poslovno sodelovanje z znano češkoslovaško tovarno motornih koles Javo.
Člani češkoslovaške delegacije so svoje gostitelje seznanili tudi z go spodaj'skimi dosežki svoje dežele in zadevno problematiko. Pri tem so tudi omenili, da je osrednji problem plačilo uslug za češkoslovaški tranzit preko jugosldvanskih luk.
Preložili izgradnjo pomembnega križišča
t n, Ur ER —. V zadnjem času je p te cej kritik na račun odložitve izgrad
nje zunajnivojskega križišča na o-balni cesti pri Slavčku. Kakor je znan", bi morali po programu re publiške skupnosti za ceste začeti urejevati križišče letos v novembru, vsa stvar pa se je tako zataknda, da bo prišlo na vrsto šele prihod njo pomlad.
Zamuda je nastala zaradi zahtevnih geoloških del in geomehanske narave zemljišča in zaradi nerazčiščenih vodnogospodarskih osnov. Ker so sredstva za ureditev vseh teh problemov in za samo gradnjo zagotovljena, si koprska občinska skupščina prizadeva, da bi vso stvar kar se da pospešili. Trenutno ure jajo premoženjsko - pravne zadeve v zvezi z odškodninami za zemljišča in za nekatera poslopja, ki jih bo treba na križišču (»rušiti.
L. O,
e
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVEZNOSTNA POSOJILA ENEL S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
S 1. oktobrom 1977 dospejo obrest^ za šestmesečje april ber 1977, ki se nanašajo na spodaj navedeni posojili:
septem-
.— Ovrednoteno obveznostno posojilo 1976 -1983:
čistih 68,50 lir za obveznico.
— Ovrednoteno obveznostno posojilo 1977 - 1984:
čistih 65,00 lir za obveznico.
Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Mediobanca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju marec -avgust 1977 borza poslovala, znaša 7,192 odst. (efektivno 14,902 odst. na leto).
Zato bodo v smislu čl. 5 'pravilnikov posojil obresti obveznic za šestmesečje oktober 1977 - marec 1978 znašale 7,20 odst., kar je čistih 72 lir za obveznico.
V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnikov prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za drugo šestmesečje življenja obveznic 1976 - 1983 in za prvo šestmesečje življenja obveznic 1977 - 1984 pozitivna razlika v višini 2,192 odst.
Opozarjamo namreč, da bodo. v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnikov, izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šeslmesečja ter 5. odst., pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.