St. 30. V üorici, v soboto dne 14. aprila 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;;k torek iiiHobotoob 11. hi i predpoMne z;v inosto tor oL 3. uri pop. za dožolo. Ako pa v Gorici v to- bakamaii Schwarz v &olskih ulicah, Jeilersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tokališču po 8 vin. &0RCA (Zjntraiije izdanje.) IJrodnistvo in iipravuištvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti ua urednišlvo, oplasc in naročnino pa na upravnistyo »Gorier«. Oglasi so. računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14; vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vstajenje. Minul je mrtvi zimski čas, — okove mrtvaškega spanja, v katerih je počivala priroda dolge mesece, zdrobila je pomlad, dotaknivši se jih s svojo čarobno roko. Kumor stopi, vsipljejo se na zeinljo topli solnčni žarki, zbujajo se cvetlice in vstaja bujno zelenje. Zmagonosno stopa preko livad čarobna pomlad, in preko bregov in poljan odmeva veseli klic: alleluja! Ali jednako kakor priroda in še lepše praznuje veseli čas vstaje- nja — človek. Saj pomenja za njega Velikanoč veliko več nego za pri- proslo prirodo v naravi. Saj pome- nja za njega Velikanoč praznik vsta- jenja iz okov dušnega mrtvila, v katerih je ječal človeški rod stoletja doljgo...... Z zavestjo ponosa gleda človek doli na naravo, doli na pri- j prosto dasi ljubljeno cvetje in ze- lenje, z zavestjo da je bila podoba, človekova ona, v kateri je stopil ! Vzveličar na zemljo, da izvrši tu ' nebeško poslanstvo,da dvigne krono ' stvarjenja, človeka do njegove vzvi- I äene in prave vrednosti. Kaj je bil ; človek na zemlji, dokler ni preši- ' nila njegov duh zavest, katero mu j je vzbudil Vzveličar, — zavest, da . so nadzemski oni cilji, za katerimi , stremiti je ustvarjen in namenjen? j Bil je priprosta stvar, malo boljši : od druzih prikazni zemske prirode. j Ali ne prešine vsakega kristjana cut sreče, ko se zave, kako visoko ga je dvignila roka Onega, ki mu je prinesel rešitev iz okov nevere, — ali ne vzklikne radostnim srcem: alleluja! In ta zavest se mu vzbuja vsako teto ob tern vzvišenem praz- niku. Vsako leto ga spominja ta ve- likonočni čas na njegovo važno na- • logo na zemlji, In katera je ta ha- < loga? Ta naloga je, živeti po zako* j nih, katere je ustanovil On, ko je bival na zemlji, po zakonih edino vzveličavnih: ljubezni do stvar- nika in do svojega bližnjega. V koliko pa človeštvo zares iz- vršuje te zakone ? 0 tern govoriti je težko, zlasti v našili razburkanih časih, ko malone vse teži le po se- bičnem pridobivanju zemskih bla- grov, "ne meneč se ne za braloljubje in ne za zakone božje, kateri se v teh žalostnih časih le prepogosto teptajo z nogami. Tako drugod, tako pri nas. ATe glede na to pa je ven- dar dolžnost tako posameznika kakor celih narodov, da se od leta do leta izpolnjujejo po nalogu Vzveli- čarjevem in se od leta do leta bolje približujejo -krščanskemu cilju. Saj, ako se prav pomisli, bodo narodi šele tedaj zares zadovoljni in srečni na zemlji, ko se vsi, na- j rodi odpovedö grešni sebičnosti in napredujejo le v smislu krščanskega napredka, objemajoč drug drugega t bratski ljubezni. To bode potem še-le pravo vstajenje narodov iz groba nizke vsakdanjosti, to bode potem prava vesoljna Velikanoč. Potem šele se bode razlegal po vsej zemlji zares veseli klic: Alleluja! Podaljšanje vipavske že- leznice. Kakor smo že poročali, se je ˇrail v nedeljo v Vipavi shod vipavskih županov, občin8kih svetovalcev in sploh mož, ki se živo zanimajo za podaljšanje vipavske železnice.. Na shod sta priäla tadi drž. posl. g. dr. Žitnik in dež. posl. g. Božič. Ker zanima to velevažno vprašanje tudi naše čitatelje, smo prepričani, da jim gotovo ustrežemo, ako jim tudi v svojem listu prlobčimo doslovno poročilo o tem shodo, katero je prinesel „Slovenec" v Bvoji 82 številki in ki se tako-le glasi: „Minolo nedeljo popoludne so se zbrali v vipavskem gradu v trgu malone vsi žopani vipavskega sodnega okraja, mnogi občinski svetovalci in možje, ki se živo zanimajo za podaljäanje vipavske Železnice od Ajdovščine dalje na Kranj- sko. Na predlog Žnpana Hrovatina je bil med živahnim odobravanjem predsed- nikom shoda izbran preblagorodni g. grof Lanthieri, ki je podelil besedo dr- žavnema poslanca dr. Žitnika, da kratko pojasni to pereče vpraäanje. Poslanec pravi: Zbrali smo se, da se mirno in stvarno pogovorimo o strogo nepolitičnem, \& gospodarski razvoj vipavske doline velevažnem vprašanja. In to je : Kaj naj store vipavske občine, da se čimpreje podaljäa vipavska železnica vsaj do Št. Vida ? To vprašanje je v vipavski dolini na dnevnem redu menda že 30 let. L. 1896 je državni zbor dovolil, da se naj- prvo zgradi lokalna železnica od Gorice do Ajdovačine. Efektivni stroSki le 30.4 km dolge proge so bili proračunjeni na 3,270.000 kron, vozovi na 294.000, inter- kolarne obresti na 85.200, rez. zaklad na 40.000 kron. Po zakonn je država prevzela garancijo za obrestovanje po- sojila v znesku 3,032.000 kron, goriäka dežela je dovolila 200 000 kron in goriäke i občihe 100000 kron. Ako torej hoöemo, da se železnica podaljäa, morajo prispe- vati občine in dežela kranjska približno 25% 3 tem, da kupijo za okroglo svoto j 800.000 kron glavinakih delnic. Splošna j in povsem naravna že/ja Vipavcev je, da ' se podaljäa železnica do Postojne. — J Skupni troški bi znesli okrogio 13 mi- j lijonov kron. Tu pa nastane vpraäanje, ! kdo naj prevzame garancijo. Dežela ; kranjska, kakor vse kaže, bi tega ne mogla storiti. Torej država ? Bil sem opetovano zadnja leta, pravi govor- nik, pri merodajnih osebah v želez- niäkem, notranjem in vojnem ministerstva. Vojaški krogi so leta in leta nadlegovali vlado, naj zgradi direktno zvezo od Go- rice po vipavski dolini do Postojne. Te- renske razmere med Št. Vidom in Raz- drtim pa so take, da nerazmerno visoko podraže zgr&dbo železnice. Zato se je vojno ministerstvo odločilo, da se morda že do 1. 1910 zgradi prečna železnica od Stanjela mimo Senožeč do Postojne ali do Št. Petra. V tem slučaju bi se vipavska železnicn mogla zvezati z novo progo skozi dolino Branico in Rašo pri Stanjela ali drngi primerni točki. Sicer pa nikakor ni še izkljnčeno, da se vi- pavska žoleznica podaljša naravnost mimo Razdrtega do Postojne. V vsakem slueaju je torej potrebno in koristno, da se čira- preje podaljäa železnica do Št. Vida, in sicer tako, da jo je mogoče zvezati z numeravano progo pri Štanjeln ali po- daljäati naravnost do Postojne. S pomočjo načelnika upravnemu sveta goriäke proge» g. posl. dr. Gregorčiča, se mi jo lani po- srečilo, da je ta npravni svet prosil in dobil koncesijo za nadaljna dela, in že ta mesec se vrši na lieu mesta political obhod v 8vrho revizije genoralnega na- črta. S torn pa železnica še ni zagotov- Ijena. Dolga bi bila od Ajdovščine do Št. Vida 12 36 klm in zgraditi bi se mo- rala kratka dovlačnica do predilnice. Vsi ti troški, väteväi interk, obresti in rev. zaklad so proračunjeni na 1,200000 K. Ker je npanje, da prevzame država za 76% garancije, torej bi morali adeleženci v glavinskih delnicah zložiti okroglo 300.000 kron. In ti udeleženci so vipay- ske občine in kranjska dežela. Z ozirom na to pa, da so revne občine in dežela, da je železnica iz gospodarskih in tadi 8trategičnih -a'togov jako potrebna, mo- remo in bm- upati, da vlada prevzame višjo državnu garanjijo, ako občine in dežela zlože 200.000 kron. To pa j© tadi najnižji prispevek, na katerega bi se vlada mogla ozirati.J Treba je torej, da v prvi vrsti občine pokažejo dobro voljo in podpiäejo vsaj za 60.000 kron glavinskih delnic. Dolžnost bode deželnih poaiancev, da od dežele izposlnjejo vsaj 150.000 kron, in državnih poslancev ter deželnega odbora, da osrednjo vlado pridobe za državno garancijo enega milijona kron. Če se morda v kratkem časn ne snide dež. zbor, morajo žapan- stva vložiti skupno proänjo na deželni odbor, naj ta vsaj obljubi vladi, da more in hoče že v bodočem rednem zasedanja dež. zbora priporoöati prispevek v znesku 150.000 kron. Res je, da je dežela v velikih ihi. zadregah, a če si izposodi to vaoto, bi znaäale obresti okroglo 6500 kron na leto. To pa le za nekaj let, ker je npravičeno npanje, da se železnica podržavi v doglednem časa. Torej možje, LISTEK. Odgovor gosp. Kutinu, ali pojasnila na pojasnila. Spisal Josip Balič. Iz Hermelindine listine je razvidno, da je bil „Zoden" obljuden in obdelan kraj. Sovence pa so na severovshodnej Btrani šo dandanes neobdelane in zaraš- ^ene. Na solnčnej strani so sicer tu že °d nekdaj lepi vinogradi, a za kako njivo Pa je opokasta zemlja kaj malo prikladna. ^alje nam je pomisliti, da so So- vence jedva 12 minnt oddaljene od št. ferjanske cerkve ter činijo od pamtiveka •ntegralni del St. ferjaneke soseske. Ako Je bilo torej v 12. stoletja na Sovencah 'es kako selišče, bi bil pisar gotovo ime- noval dotične prebivalce kar na kratko *»t. Ferjance, kakor je nazval drnge, ki a^ bili tudi od cerkve po bližnjih bre- žinah več ali manj oddaljeni, ali pa bi "" vsaj omenil, da so Bamostanska po- «eatva v Zodnu „in Pertinentiis S. Flo- riaQi", kakor se v podobnih slučajih po- goBto öita v 8tarih listinah urbarjib, to- liko bolj, ker je tudi v drugih primer- Ijajih izrečno omenil, da je to ali ono | zemljišče v bližini Št. Ferjana. Iz navedenega razvidimo koj. da ni- mamo niti približne, nikar že rb«o utne gotovosti, da je bil v Hermelindini i'süni omenjeni Z o d e n kedaj na Sovencah. V8trajam torej še nadalje pri svojih v oceni navedenih domnevanjih, in to v celem obsega, četudi niso g. tovariša po godu. Pa g. Kutinu tudi ne gre v glavo, da bi bil ategnil v Hermelindini listini omenjeni duhovnik Ivan „de Celcan" da- ševno oskrbovati zajedno se Št. Ferjanci tadi Podsabotince. On je celo menenja, da sploh ni bival v Št. Ferjanu, nego v Solkanu. Ker je on o tem povedal 8voje menenje, naj dovoli, da povem tadi jaz svoje, kakor je to storil g. to- variš. V naäi deželici je bilo zelo na poti kräcanski organi^pciji zlasti ljudsko pre- geljevanje z mnognri drugimi ovirami vred. Slovenci so se jeli ristematično po- kristjanjevati šele v osmeu, stoletja za ča8a patrijarha Pavlina II. Oznanjevalci sv. vere so bili pri nas duhovniki latin- skega obreda, ki so vršili svoj težavni posel v imenu oglejskih patrijarhov. V ta Damen so morali bivati med Ijudstvom. In res so bivale že v devetem stoletja tupatam po deželi takozvane „ecclesiae bapti8male8M. A kjer so bile te, bili so brez dvoma tudi duhovniki; vendar pa so bili ti od Skofa, kot edinega pravega pastirja, povsem odvisni, zatorej „ad nutum amovibiles". Toda že v jednajslem in zlaBti v dvanajstem stoletja so jri- tertja službovali tudi na Goriäkem žup- niki „cum stabilitate loci", in na Tol- minskem relativno ce!ö „vicarii" čedaj- skeg« kapitula. Fare pa so bile takr&t äe zelo redke in prav zato jako obširne. Leta 1192. je že bivala fara sol- kanska; mogoče in celo verjetno pa je, da je tudi za časa, ko se je pisala Her- melindina listing že obstojala. Obsezala pa je solkanska župnija prvotno poleg drugih krajev bržkone tudi sedanjo šem- petersko in locniäko faro, in ne motim se veliko, če rečem, da je spočetka me- jila v Farlaniji in Brdih s krminsko faro, ob Ipavi z devinsko, pozneje ob isti reki in dalje preko Čavna ob goriško-kranjski meji z vipavsko župnijo, a v Kanaläcini morebiti s posestvi čedajskega kapitula in onimi rozaökega samostana. Misel, da bi bili tako daleč naokolo opravljali du- äebrizni posel izkljnčno le dahovniki, bi- vajoči v Solkanu, in to, kakor pravi g. Kutin le o „gotovih dneh", je pač abotna. Nasprotno pa je verjetno, da so ta posel opravljali seveda v odvisnosti žnpnika taközvani „cappellani", „vicarii" ali „cu- rati", zakar imamo več izgledov. Ti so bili izpostavljeni na važnejših mestih in so tamkaj tudi bivali. In prav na tej po- dlagi so polagoma vskrsnile nove žnpnije, kakor v Ločniku, Medani, Kanala, Šem- petru, Šempasu, Črničah, Kamnjah, Ri- hemberga itd. Še celö na goriäkem Grada so bivft" ri sv. Duhu „cappellani ca- rati", C:. 'i ni ta kraj niti dobro aro od Solkana oddaljen, in to po Kocijanciön že od 1. 1298. naprej. In baä cerkvica sv. Duha je bila nekdaj v Gorici prava podružnica fare solkanske, mejtem, ko jft bila ona sv. Ane le ustanova. (Dalje pride.) pokažite dobro voljo ! Občinski zastopi naj takoj pravilno sklenejo, koliko mo- rejo in hočejo prispevati posamezne ob- Line, in te sklepe naj predlože dež. odboru v odobrenje. Oglasi ae nato dež. poslanec Božič, ki s stališča vipavskega kmeti stva toplo priporoča označeni nasvet. Vipavei pri- delujejo dobro vino, zgodno jnžno sadje, zelenjad in lodi mlekarstvo se bo razvilo. A vsi ti pridelki zaradi slabe železnične zveze nimajo prave cene. Kapcev je malo v dolino in prevažanje blaga do Postojne je precej drago, ob enern pa kvarljivo oaobito sadjo. Torej, pokažite občine vsaj dobro voljo in aklenite svojim Fazmeram primerne prispevke. Oba govora sta med navzočimi vzbudila še večje zanimanje in odobra- vanje. Ko pa se je oglasil preč. g. dekan Erjavec ter izjavil v imenu vipavake hra- nilnice in posojilnice, da ta kupi glavin- skih delnic za 10.000 kron, je nastalo za dobro stvar splošno navdušenje. Takoj vstane g. Punčuh, nadučitelj v Vrhpolja, ter izjavi v imenu slapenske posojilnice, da tudi prispeva 10.000 kron. Ker je povsem opravičeno apanje, da vipavska in šentviška občina dovolita vsaka vsaj po 5000 kron, bilo bi torej že aedaj za- gotovljenih 30.000 kron. Oitalih 20.000 kron je treba dobitl §e od drugih občin in imovitejših zasebnikov. Dopisi. Z Vipavskega. — (Že-lezniška uprava in naäe zahteve.) — Ne- dostatki na vipavski železnici se redno odstranjujojo, tako da bodemo v kratkem po vsenm zadovoljni. Hvala in priznanje i gre raznim poklicanim faktorjem. Veliko ¦ zaslugo si je pridobil v tem ravnatelj državnih železnic, dvorni svetnik vitez Rulf. Že takrat, ko je služboval v Be- j ljaka, je rad vpošteval opraviöene zahteve i Slovencev. V Beljaka sicer niso posebno dostopni slovenskim Željam, kertampre- vladnje nemško-nacijonalni dah. Pri od- hodu g. ravr.atclja iz Beljaka 80 sprem- Ijale 8impatije Slovencem na novo meato v Trst, Tudi na sedanjem meatu je ostal pravičen vsera narodnostim. Slovenci moramo biti hvaležni temu vi- sokema uradnika. Prebivalstvo slovenske Vipavske doline pozdravlja z veaeljem in zadošče- njem dejstvo, da je odpoalal plemeniti ravnatolj posebnega nradnika na vipav- sko železnico z naročilom, da se polrebno ukrene, da se odstrane mogoči nedostatki ter se zadosti opravičenim željam in za- htevam slovenskega občinatva. Doznajamo, da se bodo razglasi, poduki itd. glede prometa tako preure- dili, da ne bodo odgovarjali le mrtvim zakonakim črkam, marveč da bodo ko- ristili slovenskemu prebivalstvu, katero ae poslužuje železnice. Pri tej priliki opczarjamo g. rav- natelja drž. železnic še na sledečo željo. Dopisovanje ravnateljstva, razglasi itd. naj bi bilo v pravilnej slovenačini, ka- tero naše prebivalstvo lahko razumi. — Dosedanjemu se namreč pozna, da je večkrat le dobesedna predstava nemškega originala. Naklonjenost g. ravnatelja se je po- kazala pri nameščenju osobja na vipavski železnici, katero si je pridobilo zaupanje zavednih Vipavcev. Prepričani smo, da bode uredil goapod dvorni svetnik upravo tudi na novej žele^nici tako, da bode povsem odgovarjala tadi v jezikovnem obzira slovenskemu prebivalstva. Nova železnica bode tekla namreč od Trsla pričenši skozi in skozi izključno po alovenski zemlji v kolikor jo bode spadalo pod tržaško ravnateljstvo. Od Trsta do Pod- brda, kjer preide na Kranjeko, pojde le po slovenski zemlji. Ker poznamo pravičnost g. ravna- telja, smo averjeni, da se ne bode go- dila krivica slovenskemu jezika. Kranjske državne železnice pa spa- dajo pod ravnateljstvo v Beljaku, kjer jprevladuje nemško nacijonalni dah. Radi tega se je bati, da se bode godila Slo- vencem krivica. Umestno bi bilo, ako bi se kranjske drž. železnice odcepile od ravnatelJ8lva beljaškega, ter se zdražile s primorskitni pod tržaško ravnateljstvo.") Na tak način bi se rešile nemško na- cijonalnega vodstva v Beljaku. Praviönost zahteva, da bode na- meščeno tudi na novi progi le tako osobje, ki je vešče slovenščini, ali vsaj kateremu aorodnemu slovanskemu jeziku. Tacega domačega naraščaja je dovolj, le namestiti ga je treba na domačih tleh, po katerih bode tekla nova ž-^leznica. Nemške nacijonalce naj se pošlje tja, kamor spadajo; jednako velja za Itali- jane. Nato opozarjamo poklicane faktorje še pravočasno, da ne bode poznejSega razočarenja in neizogibnih sitnosti. Rojak bodi prvi na rodnih tleh! Politični pregled. Volllna preosnova. Z Danaja poročajo, da bo povabil min. predsednik baron Gautach na kon- ferenco v zadevi volilne reforme vo- ditelje vseh strank. Dotične konference se prično prihodnji torek. Govorice o odstopu Goluchowskega. Z Danaja poročajo: Vzdržuje se govorica, da: po reäitvi ogrske krize go- tovo odstopi minister vnanjih stvari grof Goluchowski. Voditelji ogrske koalicije so baje vedno krivili grof'a Goluchow- skega, da je bilo njegovim nasvetom pripisovati, da so izpodloteli vsi poaka^i glede sprave. S^daj, ko je na Ogr3kem proti njegovi volji sklenjen mir, jenjegov odstop baje neizogiben. Uradni listi pa pravijo, da so vse te govorice popolnoma izmišljene. Cesar na Češkem. „Nar. listy" poročajo, da obišče c*»sar najbrže tudi Prago, ko bo *po- toval v Liberice. V kratke n nameravajo ceaarja uradno povabiti, da obišče Prago. 0gr8ko. V sredo zvečer so imele v Bučiim- peäti koalicijske stranke svoj shod, ka- terega so se udeležili tadi vsi ministri. Min. predsednik dr. Wekerle je na tem shodu obrazložil program. NisjlaŠal je da hoče koalicija napraviti zopet pravni red in da je zato prevzela prehodno vlado. Mod drugim je rekel dr. Wekerle, da je prevzela kealicija vlado po načelih nagodbe in leta 1867. Sedanje miniater- stvo je prehodno ministerstvo, in v tem prehodnem stanju se je zavezala koa- licija, da ne sprosi v parlamentu vpra- šanja glede armadnega poveljnega jezika. Sedanja vlada zaktevala bo od parla- menta, da reši proračana za 1. 1905 in 1906, da dovoli kredite, ki so jih že do- volile delegacije, da dovoli vojaške no- vince in da izvoli delegacije. Istotako se je zavezala vlada, poskrbeti za to, da odobri parlament že sklenjene trgovinske pogodbe z dragimi državami. Glede na carinsko in trgovinsko pogodbo z Av- strijo ostane med Avstrijo in Ogrsko prost promet brez carine, a delovati hoče koalicija na to, da se ščasoma uveljavi mesto carinske zveze carinska pogodba z Avstrijo. Vluda izvede tudi volilno preosnovo na demokratski naj- airši podlagi, in sicer na nacin, da ne bo vsled nje trpela madjarska narodna ideja. Ko izvede vlada svoj program, razpiäe volitve po volilnem redu in po- tem odstopi. Koalicija je zadovoljna, da je pri- šla na vladno krmilo. So pa drugi Ijndje, ki ne morejo marsičesar razumeti glede načina, na kateri se je reäila ogrska kriza. Posebno majajo glave omeajeni Ijudje glede nekaterih mož, ki sed6 v novem ministerstvu. Tako n. pr. se ču- dijo, kako da je mogel postati Polony justični minister, ko se je vendar naha- jal in se äe nahaja v preiakavi zaradi razžaljenja Nj. Vel. Kak svetovalec krone more biti tak človek?! Dalje se marsi- kateremu čudno zdi, da je začelo novo *) Kolikor jc nam.znano, je žc ludi dolo- "bcno, da se bo tako zgodilo. Op. urod.) ministerstvo precoj, ko je vdobilo oblast v roko, poditi iz službe one uradnike, ki so ostali prejänji vladi zvesti in so vestno izpolnovali naloge, katere so do- bivali od vlade, ker jih je k temu silila njih uradniška prisega. Zato torej, ker so omenjeni uradniki ostali zvesti svoji prisegi, zato pravimo, morajo zdaj iz službe. So-li take razmere zdrave? Avstrlja In rešltev ogrske krize. „Lidove noviny* poroča z Dunaja, da je postal Gautschev položaj v zbornici ležji, ker je rešena kriza na Ogrskem. Vlada je izgubila važno orožje, da raz- pusti zbornico, ako ne odobri volilne preosnove. Na razpust zbornice ni mo- goče misliti, ker sili vladar na rešitev onih zadev, ki jih morajo rešiti delega- cijp. Ker delegacije ne bodo zborovale pred koncem meseca julija, ta čas tudi Gautsch ne bo razpustil zbornice. Vlada bo delala na to, da odsek za volilno pre- osnovo konča svoje delo do konc.i me- seca janija, nakar bi zbornica imela en mesec počitnice, da zborujejo delegacije. Meseca avgasta bi pa razpravljala zbor- nica o volilni preosnovi. Bati se je, da zavlačijo nasprotniki volilne preosnove razpravo v odseka tako, da ne bo re- šena pravočasno. Druga težava je, kje naj dobi vlada večino za 400 milijonsko vojaško posojilo. Oni, ki bi glasovali za posojilo brezpogojno, ne marajo volilne preosnove in stranke, ki želijo volilno preosnovo, najbrže ne bodo glasovale za 400 milijonsko vojaško posojilo. Papež protl ustanovl verskih družb na Francoskem. „Figaro" poroča iz Rima : Dasi se papež še ni izjavil glede zakona o lo- čitvi cerkve od države na Francoskem, je gotovo, da ne bo dovolil ustanoviti verske družbe. Kardinali soglašajo s pa- pežem skoraj soglasno. Papež je mnenja, da onečaščnje in ponižaje zakon o lo- čitvi cerkvo od države cerkev in je boljše mučeništvo kakor pa onečaščenje. Na papeževo stališče je vplival odpor katoličanov ob inventuri cerkvenega pre- možonja in pa vmeäavanje akademika Brunetiera, ki jo pisal škosjm, naj ugta- navljajo verske družbe, kar je vzaemi- rilo in razžalilo škofa. Papež namerava izdati svoja navodila za francoske kato- ličane šelo po dovršenih volitvah, ker noče, da pov/.roči ob volitvah nemire. Srbija. Nastala ministerska kriza v Srbiji se bo rešila še le prihodnji teden. Srbskl topovi. Srbska vlada je brzojavno obvestila poslanika Vajiča na Danaja, da se je po mnogih ministerskih sejah pod kralje- vim predsedstvom sklenilo, poveriti en del dobave Škodovi tovarhi, in aicer najbrže gorake topove in municijo. Oi- ločitev se izreče šele po velikonocnih praznikih. Dogodki na Ruskem. List „Slovo" poroča, da se je ge- neral Fock ugodno izjavi! za gen. Steslja. Ali množica neugodnih izpovedeb je baje ogromna. Prišlo je baje n8 dan, da je ge- neral Smirnov nameraval Steselja areto- vati in da je bil že pripravljen križar, ki naj bi ga odvedel v Čifu. Čakali so le na trenotek, da se Steselj izjavi za kapitu- lacijo. Poalednji je pa previdno molčal, dal po vrsti izpraznjevati forte, in tako je moralo priti do kapilulacije. Domače in razne novice. PrcmeSčcnje. — Premeščen je iz Motovuna v Istri k tukajänjennu gozdnernu vodstva naš rojak c. kr. višji gozdr.i oskrbnik g. Josip Rustja. Smrtiia kosst. — V četrtek je umrl v Gorici g. Andrej vit. P a v 1 e t i č pl. Vialpino v 86. leta svoje dobe. Pokojnik je bil sin slovenskih atariSev in je bil rojen v Gubrijah pri Sovodnjah, ali v Gorici, kjer je imel veliko trgovino žita, je veljal kot Italjan in je kot tak tudi nastopal kot občinaki avetovalec in tudi kot večletni podpredsednik kupčijake zbornice. N. p. v m. V torek je umrla v 27. letu svoje dobe v Gorici gospa Frančišfca S m r e k a r roj. Urbančič, soproga doželneg« risarja g. Venceslava Smrekarja. Pogreb se je vršil v čet. ob 2. uri pop. iz hiäe žaloati v nlici Manzoni at. 30. — N. p. v m.! Dežehii hlpotcčni zavod — De- želni hipotečni zavod poknežftne gpofo- vine gotiške gradiščanske v GDrici raz- pošilja te dni poročilo in računaki zaključek za drugo apravno leto 1905. Poročilo je zanimivo in izkazuje ngodnejše vspehe od onih prvega po- slovnega leta. Številke, ki v celoti zrcalijo resnično zadovoljiv razvoj deželnega hi- potečnega zavoda, bi bile: Skupni promet K 22,785.149-17 z 289 novimi uuolovlje- nimi poaojili v znesku K 2 456.200 in a prebitkom K 29.278 14 in ako se ima pred očmi ozke meje naše dežele in drugod dosežene vspehe, se ame smatrati izid brez pretiravanja kot izvrsten in tak, da se ga v prihodnje težko prekoai glede skupne svote v enern letu ugotov- Ijenih posojil. Tekom leta 1905 je bilo predlo- ženih 430 prošenj za poaojila v zneska K 3.991.300, dovoljenih pu skupno 400 novih posojil v znesku 3,276.100 K. Tekom leta 1905 se je dejanski ngotovilo 289 posojil v zneska 2,456 200 kron in v vknjižbi je bilo 31. decembra 1905 78 posojjl v znesku 724 000 K. Od začelka delovanja zavoda do 31. decembra 1905 se je izplačalo 620 posojit v zneBku 4.234 200 K, dočim ae jo koncem leta 1905 znižalo atanje posojil, valed celotnega vračila po^ameznih posojil in vsled rednega vplačevanja razdolžit- venih deležev na 618 posojil v zneska 4,164.94704 K. Ako preakušamo, v koliko ao de- ležni pojedini okraji na skupnih gor navedenih številkah, najdemo, kakor v prvi poslovni dobi, na čelu mesto go- riško z 1,255.200 K za 85 izplačanih posojil, prav od blizu mu sledi červi- njanski okraj z 1,173 400 K za 45 novih posojil in kot tretji okraj goriške okolice z 602 000 K, ki razkazuje po drugi atrani največje šlevilo izplačanih posojil, in sicer 150. Neznatno pa je namesto število posojil, izplačanih v okrajih goratega dela dežele ; tolminski okraj ne razkazuje tadi v letu 1905 nobenega poaojila. Razmerje med večjimi in manjšimi poaojili se je v 1. 1905 premaknilo za nekoliko v neprilog zadnjih ; kajti imamo 79 posojil v zne.skih nad 10.000 K (1278% proti 9-97°/0 v prvi poslovni dobi) in f>39 posojil v zneskih pod 10 000 K (87-22% proti 9>03% v prvi dobi); akoro polovica, t. j. 300 poaojil je v zneskih pod 2000 K in aiccr tvorijo ista 48 54% skupnega števila posojil (proti 5347°/0 v prejšnjem leta). V kolikor se tiče izplačanih zne^kov znašajo večja posojila (nad 10.000 K) pa 2.781.800 K (6604%) in manjaa (pod 1O.000 K) 1,431.000 K (t. j. 3396%). Če se konečno računa poprečno vseh 618 poaojil obstoječih dne 31. de- cembra 1905, pripade G816 K na vsako posojilo proli 5371 K v prvi poslovni dobi. Izmed letnin se je najčešče poalu- ževalo one; po 5°/o z amortizacijo v 40 letih, pctem ono po 4y2% z odplačilom v 64l/2 letih in kot tretje one po 6% za dobo posojila 27'/2 'ela ter 8e nahaja letnina po 5% v 268 slučajih za 1 280.400 kron ona po 4l/2% v 139 slučajih za 1,650.600 K in ona po 6% v 131 slu- čajih za 888 (iOO K. Razmeroma pogosta je tudi letnina po 10% z razdolžilvijo v 13 letih, ki se nahaja v 16 sluöajih za 113 800 K. Zastavna pisma so imela viaok in stanoviten kurz med 100 in 101, in ao se eskomptovala posojilojemnikom do maja 1905 po 97% in od maja dalje, z ozirom na ugodne uspehe prve bilance, po 97 '/2%- Stopnjevalna in nadaljevalna kon- aolidacija zavoda je omogočila vračilo predujma 30.000 K, kiiterega je bil dal na razpolaganje deželni zalog, in varaštvo je brez dragega moglo zadostiti naličnema pozivu deželnegd odbora, da naj vrne ta predujm tekom leta 1905, potem ko se ame smatrati mogočnost pasivnih bllanc kot proSlo, in bi bilo mogoče v alačaju že odpomoči z rezervnimi zalogi, katerim ae odkazajejo prebitki prvih dveh let, ki pre8egajo svoto tega predujma. Glede rezervnih zalogov se opaža, da so otvorjeni trije poaebni računi in to v smislu sklepa varuatva, ki ae je že objavil in predložil deželnemu odbora v odobrilo, da se namreö ustanovita in zalagata razun aploänega rezervnega za- loga, dva poaebna zaloga za iz^abe na borznem kurzu in na izvržbenth reali- zacijah in to uvažuje nazore modro pre- vidnosti in držeč ae trgovakega običaja, po katerem ae akuša zavarovati posebnim nacinorn proti takim aluöajnostim, ki se po naravi naprave same lažje pripete. Oddaja restavracijc na novem kolodvorii boliinjskc ždeznicc v Go- rlcl — RavnateljsUo državnih žoleznic v Trstu razpisaje oddajo restavracije na novem kolodvora bobinjske železnice v Goriei z določilom, da so imajo dotična prošnje predložiti omenjenemn ravna- teljstva najdalje do 20. t. in. Najomiiki omenjene restavracije morajo biti av- strijski državljani, in se bode v prvi vrsti oziralo na one, ki poznajo deželna jpzika. V dotičnem razglasa je tadi rečeno, da se izroči bohinjska železnica javnemu prometu skoro gotofo že prve dni me- seca julija t. 1. Pcvsko in tamburaSko drnStvo „St. Andrcž" v St. Aiidrcžu priredi svojo prvo veselico v nedeljo dne 22. aprila na dvoriäca gostilne g. Petra Lut- nriana. Društvo je šo mlado in se je le čnditi, da nastopa prod občinatvo v tako kratkcm času učenja. Zntorej zasluži že iz tega razloga, da počasti veselico kar največ obßinsta iz mesta in okolice. Djpis, katerega smo prejeli o bodoči ve- selici, se jako laakavo izraža o napre- dovanju štundreakih tamburašev. Dopinnik pravi: Nisem nikoli verjel, da se v naäem St, Andrežu kedaj osnuje tamburaški zbor. Ali vstrajnost in veselje pri naäi mladini, podpirani od domačih veljakov, je k temn pripomogln, da se n»3a mladina z veseljem pripravlja s tamburico pok*zati občinstvu, kaj zna. Pri veselci sodelaje tadi več dragih narodnih drnštev. Ni konca pa nastopijo lamburasi iz Št. Andreža, Podgore in DjJ. Vrtojbe skupno z eno točko. Toliko lamburaaev sknpaj So ni adarjalo v naši okolici. Oioli 45 jib bo. Pa tndi petje obeta biti jako lepo. Vspored je ta-le: 1.) Nagovor ; 2.) „Venček"', udarjajo tambnraši pevsko-tamb. dru^itva „Št An- drež" v Št. Andrežu; 3.) „Venček narodnih pesmi", poje „Bralno in pevsko draštvo" iz Št. Andreža, mešan zbor; 4.) N. G. Brož: „Slava Slovencern", koračnica, ndarja tamburaäki zbor C'talnice iz DjI. Vrtojbe ; 5. J. Aljaž: „Sočr(, poje raožki zbor pevsko-tamb. draštva „Št. Aadrež" iz Št. Andreža; 6) V. Parma: „Mladi vojaki". koračnica, ndarja tamburaško drnštvo „Podgora" iz Podgore; 7.) R. Mašek : „Pri zibeli", poje ženski zbor z bariton solo s spremljevanjem tamburašev pevsko-tamb. društva „Št. Andrež" iz St. Andreža; 8.) Nastop „Podgore" v na- rodnih noäah, poje narodne pesmi; 9.) -„Narodna koračnica", ndarjajo tarnbaraäi pevsko-tamb. društva „Št. Andrež*' iz Št. Andreža; 10.) Anton Neived : „N*zaj v planinaki raj !*', poje mešan zbor sovo- ¦denjsko-rubijskega bralnega in pevskega draStva „Zvezda" iz Sovodenj; 11.) V. G. Brož: „II sladkoj sanji", valčefe, adarjajo sknpno trije tamburaäki zbori, in sicer: a) tambaraäki zbor pevsko-tamb. draštva „Št. Andrež" iz Št. Andreža; b) tarabu- raški zbor pevsko-tambnraSkega draštva „Podgora" iz Podgore; c) tamburaški .zbor Č-talnice iz Dol. Vrtojbe; 12.) Siljivo sreökanje, in sicer z 20 dobitki srodnje veJjave 3 krone ; 13.) Proata zabava. Bralno in pevsko društvo „Na- predek" v Gor. Vrtojbi priredi na dvoriača g. Batistica v pondeljek dne 16. t. m. svojo prvo veselico a petjem, godbo, tambaranjem, igro, deklamacijo in Sal|ivo pošto. — Iz G^rice bo vozil tramvaj one, ki so bodo hoteli adeležiti veselice, 6d 21/2 pop. naprej, in aicer bo čakal tramvaj v Kapucinski nlici. Iz Doberdoba aino prejeli : Nabor v T r ž i č u. — 11. t. m. je b lo na na- bora iz občine Uoberdob 17 mladeničev. -Potrjenih je bilo 6, med temi en eno- letni prostovoljec. Ko so se fantje vraeali domov, seveda precej k o r a ž n i, je eden — Jarc Jižef — padel z voza. Obe koleai ste mu šli čei trebnh. Poškodovan je precej. V Doberdobu astanovijo bralno in pevskj dru^tvo. V ta naman ao se že odpogla'a pravila namestniätva v Trjt v potrjenje. V sobolo, 7. t. m. je nmrla v go- «¦'ški bolniänici Ferletič Karolina iz Do fcerdoba, stara 21 let. 31. marca t. 1. *večer je namreč prevrgla petrolejko, ^sled česar se jej je vnela obleka. Močno vžRano so jo koj dragi dan 7Jatraj pre- Peljali v bolniänicj. OJe in mati, kdtera sla J°J prihitela na pomoč, ata tadi precej vž8*na na rokah. . , Od Sv. Lucije. — OJkar ae je ta zeieznica delala, doživeli in videli smo ro&rsikaj nenavadnega. Na vse zadnje zgubil se jo semkaj z Dnnaja urednik nekega čaaopisa, ki arejuje in piše svoj yst kar pod milim nebom na ' uka Pa- prjevem. Te dni pa je zapihala burja p mu razpihnila vae že pripravljene ^kopise. Veseli ao plesali in se vrteli L* Sočo nekaj časa in le z veliko te- 1)0° J'n ie urednik polovil ter rešil 8'na nje in svoj list. Ukradcni čevlji. — V pondeljek popoludne je snažil častniški sluga svo- jemu gospoda, poročnikn pl. Mareschu, stanujočema na Fran Jisipovem teka- liščn, v veži čevlje. Isti čas pa ata prišla na dvorišče dva santalina ter popraäe- va!a po cunjah in kosteh Kar pozove poročnik hIuro v svojo sobo, da mu no- kaj naroči. S!nga položi čjvlje na tla ter se poda naglo v sobo, ne zmeneč se za fantalina, ki sta stala b'iza voženadvo- rišoa Fantalina pi, n') tndi lenu, p3- grabila ata hitro vsak jeden čevelj in zbežala. Kasneje sta prinesla nekaj cunj in kosti trgovca Schnabla v Rabatišče, ki take reči kapuje. Ko jima je plačal ko3ti in cunje, sta mu pjnudila äe par čevljev, katerih pa Schnabel ni hotel kapiti, ki Je pa hkrata tadi opazil, da sla bila čevlja vsak oi dragega para. — Policiji, kateri je biU tatvina rmznanjena, je pa Schnabel povedal, du sta bilaftn- talina znana pohajača 16- letni Elvari E'lard in JDsip Miser. Jednega teh, namreö E'larda je pjlicja Že vdobil i v svoje roke. Za projektovano ozkotirno že- lezn?co Ajdovščina-Št. Vid nad Vipavo bo revizija trase 18. t. m. Za prchkovanje krnsk h jam se je astanovilo v Trsta draštvo „Hades", ki ma je namestniätvo že potrdilo pra- vila. — Vabilo na veliko raz=ivetljavo Di- vaäke vilenice Cmrjeviča-Ruijlft-jama, ki bode na velikonoöni ponedeljek, dne 10. aprila t. I. Jama bode oi 4.-7. ure popoladae odprta in sijajno razsvetljona. läta je oddaljena 20 minat od postaje Divača. Vdtopnina 1 krono : ölani trža^ke podražnice „Slov. planinskoga društva" plačajo proti izkaznici polovico. Oihod iz Trsta do D;vaČe zabavnitn vlakom državne železnice (p33taja a/. Andrej) ob 2. ari 25 min.^popol. Poskušeoa tatvniA. — V sredo po noči so se neznani tatje prikradli v urade tržaške mestne bolniänica, in sicer v sobo, v kateri se nahaja železna bla- gajna. Tatje so zaceli že vrtati b!ag*jno, a so zbežali, ko so začali korake dveh ognjegascev, ki sta imela ponočno slažbo in 8ta se bližala omenjeni nobi. V bla- gajni je bilo shranjenih 15 432 kron. — Predno pa so tatje zbežali, vzeli so iz blagajnikove miznice 117 kron iz kon- trolorjeve pa 36 kron. Snmomor. — Bliza Červinjana ae je astrelil viäji slavbeni inžener tržaakega namestniätva RiharJ Paterlangtir. Vzrok neznan. Ncsreča. — V Števerjanu je padel vim globoko mlako 7-letni Radolf Pirih, in nevarnost je bila velika, da bi ae bil utopil. Gotove smrti ga je rešil ravno slučajno mimoidoči Jjsip Pirih iz Gor. Cerovega hšt. 10, ki je deöka z velikim naporom iz mlake potegnil. „Okrajna posojilnica" v Kanala registr. zadruga z neomgjeno zavezo bo imela dne 29. aprila t. 1. svoj redni letni občni zbor ob 3. ari popoMne v občinski dvorani v Kanalu. Na devnem redo bo: 1. Poročilo o premembi zadražnih pra- vil; 2. Potrjenje račana za apravno leto 1905; 3. Volitev načelatva in nadzorstva ; 4. Slacajnosti. R obilni adeležbi vabi vse zadruž- nike (člane). Od bo r. Razgledalce z utlstienlinl kron- skiml bankovci - prepovedaue. — Ministerstvo za notranje zideve je izdalo naredbo, da se razglednice s ponareje- nimi kronskimi bankovci ne amejo odslej več prodajati, ker so s tem občinatvo po nepotrebnem vara in stvar zlorablja. Deželna vlada bode strogo pazila, d* so ta akaz izpolnjuje, ker se bo inače proti krivcam po kaz. zakona postopalo. Iz Kotora v Dalmaciji javljajo, da je v noči od 8. do 9. apri'la palal z neba pepel in da je pokril streho dva centimetra na visoko. Ta pepel zanesel je veter čez morje in je prihajal gotovo od Vezava. l/Jmih Vezuva. — N^prenehoma dohajajo poročila o straäüih nesrečah, katere provzročuje lava, pesek in pepel, katere bruha letos Vezu^ z nenavadoo silo iz sehe. Tako se poroča, da je c/etoče in bogato indastrijsko mesto Sarno, brojoče nad 20.000 prebivalcev, skoro popolnorna nničeno. V tem mesta so bile predilnice, v katerih je delalo preko 1000 delavcev. Skoda se ceni na 400 milijonov kron. Človeških žrtov ni bilo sicer rnaogo, ker se je prebivalatvo äe pravočasno odda- ljilo iz mesta. I^totako poročajo, da je mestece San Gennaro, broječe kakih 6000 prebi- valcev. popolnoma aničeno. Pod težo pe- pela, katerega je vihar nanesel na atrehe, ¦¦ ao se pornšile akoro vse hiäe. Miogo oseb je bilo mrtvih, äa več pa ranjenih. V kraju Somma Vcneziana ae je poru- šila mnnicipalna palača. Med prebival- stvom vlada grozen atrah in zmešnjava. Na bega iz kr»ja Torre del Greco so tri žene porodile, 4 so pa pri poroda ponesrečile. Bolniki so se moralivvozeh prepeljati vNapolj. Naibolj poSkodovan je bil kraj Ottaiano. Hiäe so tarn vse poru- šeno, in na stotine Ijadi je ostalo pod razvtilinami. Vojaštvo dela nenmorno ter izkopava izpod razvalin mrtve in ranjene. Kraj je zavit v strašen dim, ki prihaja iz vezavovih žrel, tako, da se celo po dneva skoro nič ne vidf. Voli- kego napora je bilo treba, da so vojaki popravili železnico, ki pelje izpod Ve- zava v Napolj, tako, da so se zamogli prepv^ljavati po nji oni prebivalci, ki so ntekli grozni smrti. Pretresljivi prizori ao ho nadili, ko ho prihajali ljadje k železnici ter iskali svojih dragih. Ta so iskali otroci svoje starifie, tarn stariši gvoje otroke, mož ženo, brat sestro itd., a zaman, kajti obležalo jih je večina pod ruševinami poru^enih h'S. V vasi San. Giu3eppe je bilo Ijaddtvo zbrano v cerkvi pri božji slažbi, ko se je pod težo pepela adrla streha ter a atropom \rod padla na ljudi, katerih je vse polno pomorila in raniia. D > srede je pribe- žalo v Napolj nad 36000 l;Udi, ki ao vai brez vsakega imetja. V Gastollam- mare pa je takih nesrečnežev nad 52.000. Po ponesrečenih krajih hodijo zdaj ministri, in tadi kralj aoj^ te dni madil tarn. Za prvo pomoč ie daroval kralj 100.000 lir, papež pa 10000 lir. Oblast- nije pa skrbe za to, da prihaja nesre- čnežem živež iz državnih sredstev, da ne pomrjejo od glada. Vesti, prihajajoče iz Napolja, so vznemirljivf. Vezuv sicer ne braha nove lave, toda neprenehoma pada kamenje in pepel. Na strehah je toliko kamenekov in pepela, da ao iste v veliki nevarnosti. Mnogo se jih je že vdrlo, vsled česar je bila poškodovana vsa hižna oprava. Ve- gftacija po vrtih in poljih je aničena. Ddkretom ministerskega pred^ednika Sonnino je pod pred^edatvom vojvode Aosta sestavljena komisija, ki bo razde- Ijevala pomožna aredatva. — Ministerski predsednik Sonnino je za aedaj stavil komisiji na razpolago pol miljona lir. Li8t „Giorno" poroča, da razan krajev, ležečih ob Vezava, bode trpelo tadi meato Saviano. Zru^ile so se cer- kve in na stotine his. Mnogo his je v nevarnosti, da se zru3ijo. D/e osebi sta bili abiti, mnogo pa ranjenih. Oiolicaje skoraj popolnoma opnstoäena. V Torre del Greco so je po tridnevni goati megli zopet prikazalo solnca. Vojaki delajo neamorno, da bi zopet popravili prov- zročeno äkodo. — Neki sotradnik lista „Giorno" se je razgovarjal z valkano- logom Mercalli-jem, ki je izjavil, da je smatrati bruhanje kakor konöano. Pada- joči radeči pesek je znak, da je pone- hala erupcijaka saza. Predsinočnem je n( hriškem: M idro galico 98/99% po K 6L5J q; žveplo 1. vrste 85 95 finopo K 18— q — V zalogi ima : Sapersosfat 14|l6%po K. 530 q; Supers)?fit 12/14% po K 5-— q; Tomaiova žlindra 14/16% po K 5— q; Radesia aol po K 7.30 q. Kahinjska sol po K 20— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vrcöäth po 50 kg. Gena za modro gulico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki misiijo se naročiti. iz odlikovane apnenice s tra- jajočim ognjem. Podpisani se priporoča slav občinstvu in stavbnim mojst- roni v mestu in na deželi za obilna naročila dobrega apna, katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagotavljam cenj. naročnike, da tako bom i na- dalje izdeloval. Cena zmerna. Postrežba točna. Ivan Faganell. dr. v Mirnu pri „Selu". Zastopnik And. Frančeškin. C. kr. privil. krojaški kroji. Krojačnica prre vrste za viaki stan. Trgovina s gotovimi oblekctmi in manu- faktnrniin blagom iz inozentskih in avstrijskih tovarcn. Blago na meter po zmernih cenah. 6'dina zaloga oprave k uniformam /A\ čiistnike, uradnike, Sokole, finaiične stražnike, orožnike in občinske re- darje; za častilo duhovščino: ovrat- nike, niašne kape, cinguliun itd. itd. l'erilo vsake vrste. Dobiva se vse kar spada k pa- radnim oblekam, tvidi orožje av M. Poveraj v Goriei \ na Travniku. Tužuini in polrtini srcom nu/iiii- njaino vsoin soroiinikoiji), prijaloljom in znancem, da je naša proljubljcma so- proga, oziroma mati in sostra., gospa Frančiška Smrekar rojeua Urbaučič, previdena š sv. zakrameiiti za imiir;i- joče po dol^i in mučni bolozni v 27. W\\x svoje starosli v torek due 10. apr. ob H. uri popoludne mirno v Gospodu zaspala. Po^rol) blagc pokojnice sc j(^ vršil 12. Jiprila ob 2. uri popoludne iz hiše žalosti ulic;i Manzoni šl. 30 na doinade pokopališčc. V Goriei, 13. aprila 1906. Venceslav Smrckar, soproj;. Viljolmina Mnrljil, Audr. la Kat. 1 rbfcn^if. hči. oče in mati. 'INtczIJh in Ana I'rbanMc. «ostri. Zali villa. Povodoin smrli in ncnudoinosl- ljive izgul)o nas« proljubljene soprogc, o/.ironia malere in sestrd, gospe Frančiške Smrekar rojeiie 1'rbančič, j/.rekajo podpis;mi svojo iijijiskriMiMJšo zahvalo volosposlovimima druiinama Amir. I'orko in Loop. Bolko, ki sta nani slali oh p. dcželniin uradnikorn, darovatoljein kras'nili von- cey in sploli vsem surodnikotn, prija- teJjein in znuncom, ki so priliiteli ska- zat zadnjo T-ast blagi pokojnici. Jio.tr vsem stot(MO ]>oplasiaj! /' (rorici, 13. aprila 11)06. Zalujoci ostali. so ravno ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne, Zephyr, Perkale, sukno za mo- ške obleke, preproge, za- vese, odeje, rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd. Cene nizke instalne. Uzorcinazahtevozastonj „KROJ. ZADRUGA" -=- v Gorici -==_ Jako izdatno sredstvo proti YinTTTHc\ "inTVin in -"T}rrr\ Tim t\a nri i /y\ivi t°i\ .ÖV111(1 ul/illl 11 111 ulltUlu JU UU.111 \ JllulM/ v V 1 M / «* liker (.ODINA, Utrrcga r.apavljafa v TrMn lekarrarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutle" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekaiiri „AH' Igea" r ulici Fornelo št. 4. — Str kleuitica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne p'osilja manj kakor 4 stekleničico, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje «aprej 7 K, nakar se stekUničice dopošljejo franko in fo v tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vaeh lekarnah. Kako se prcdrznes mi kaj drugega prinesti, kakor dobro izkušeui „OTTOMAN" :" RAČUN „Zastavljavnice in ž njo združene hranilnice" za leto 1905. Imetie Dolgovi K v 1 Dewarnicni račun.......... 150366 36 5 2 Račun dragocenih zastavil....... 259745 3 „ navadnih zastavil........ 26474 50 4 „ obresli........... 8678 h ,, inventarja.......... 100889 16 6 ,, vrednostnih listin........ 3179155 47 7 „ posojü............14469610 88 8 „ posojü na vrednoslne lisline .... 104360 79 9 Tekoči račun............ 716073 88 10 Ra^un predplačil.......... 8246 06 11 „ posestev . . . . :...... 147708 35 12 „ najemnin........... 1941 25 13 „ Y varstvo sprejeLih polog..... 160 62 14 „ hranilnih knjižic........ 675 32 15 ,. inveniarja.......... 7430 70 Iß „ pokojninskega zaloga....... 61680 -17 „ navadnega reservnega zaloga .... 203120 __ Svota . . . 19446316 34 K v Račun preostankov zastavil....... 3025 45 ,, ustanovne glavnice....... 394217 75 „ hranilnih vlog......... 18323853 55 Tekoči račun............ 8519 24 Ratoin kolekov........... 25 64 tujih denarjev......... 11786 01 ,, pokojninskega zaloga....... 64506 20 ,, posebnega reservnega zaloga .... 327603 55 navadnega ,, „ .... 214938 22 „ posojilnih obresti........ 9376 15*-,, upravnih stroškov........ 455 20 ,, zgube in dobička........ Zastanek leta 1904.......... 12 Za dobiček leta 1905......... 87997 38 ^•^^^ Svota . . . 19446316 34 Denarni promet leta 1905 znaSa 21,795.186' K 60 v. Zavod dovoljuje: Posojila brez amortizacije do 20.000 K po 5°/0 na leto in nad 20.000 po 472%; pop. la na armotizacijo z obrestmi po 4V2%, z ozirom na letni znesek amortizacije: če trajo 50 let po 5-01%, te traja 45 Iet5'16%, če traja 40 let po j-36%, če traja 35 let po 5*64%,. če 30 let 6-04%, če 25 let po 6-62°|0, če 20 let po 7-52%, če 15 let po 9'09°l0, če 10 let po 12'30°|0. Dovoljuje tudi pod istimi pogoji ttxnorilzacijo navadnih že obstoječih posojil in to brez vsakih stroškov. Vodstvo.