Štev 23.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina V gotovčini plačana.
7. juni 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih. Prekmurje".
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: duma na skupni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na ceio leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm,
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1|4, 1|2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Ali moremo biti zadovolni?
Da nas mogoče sledkar ne bi što napadao i nas krivo, ka takšega, ka nesmo zakrivili, taki v začetki omenimo, da nemamo namena nikoga napadati, pač pa ščemo pojasniti svoj položaj tüdi tistim, ki naših razmer ne poznajo i nas zato napačno sodijo.
V oči se nam meče, da smo nezadovolni, da nesmo pravi narodnjaki, nešterni nas majo celo za madžarone, za protidržavne, ki vsigdar mrmrajo i se pritožüjejo nad novim položajom, šteri je nastao v novoj državi.
Pitanje pa je, ali majo pravico nas obsojati i ali mi mamo vzrok za nezadovolnost. Na oboje odgovori naš zdašnji položai, šteri je v vsakšem pogledi — kak smo že večkrat povdarili — jako slab. Verno sliko podati o njem je nemogoče, ar bi bilo treba iti predaleč. Poglejmo samo nešterna dejstva.
Najvekši ter za nas so gotovo davki. Tej so v zadnjem časi tak narasli, da jih naši kmetje komaj zmagajo. I ka je še hüše, je to, da tej davki neso ednako razdeljeni, da se neredno poberajo, največkrat tak, kak se gospodom na davčnom uradi vidi. Naše dajalve so velka, namesto njih pa ne dobimo skoro nikaj. Vzeto nam je celo tisto, ka smo prle meli. Zapro se nam je tisti vir, iz šteroga smo dobivali vekši tao svojih dohodkov. Zaprla se nam je najmre pot, po šteroj bi lahko spravili v primerno ceno svojo živino.
To je pravično, da plačüjete telko davkov, ar ste tüdi vi dosta dobili od države, nam pravijo. Dobili ste most prek Müre, železnico, automobilno zvezo med Sobotov i Lendavov. — Pogiejmo te pridobitve malo pod bliže. Most nam je istinsko v hasek. A ne sme se pozabiti, da so se izsekali za njega celi logi hrastja i da se je pri graditvi izvozilo iz Prekmurje lesa. da bi zadostüvao najmenje za pet mostov. Od železnice ma giavni hasek država. Naši ljüdje, šterim pa železniška proga razrezala zemlo, pa Še zdaj čakajo na obečano odškodnino. Automobil nam je razkazao cesto, štera je bila prle najbolša. Haska je napravo dosta, a te hasek
je šo drügim v žep, ceste pa ne meo što popravlati. Te pridobitve so teda za nas jako malo i skoro niti v račun ne pridejo.
Edina prava pridobitev je bila gimnazija v M. Soboti. Po celom Prekmurji je zavladalo veselje i to tem bole, ar smo si gimazijo želeli že prle. Vüpali smo, da nam ona pomali vzgoji domače uradnike, učitele, dühovnike, šteri bi razmili prekmursko düšo, poznali naše križe i težave i bi nam znali pomagati i bi nam tüdi radi pomagali, ar bi z nami vred čütili, ka nas leti. Veselili smo se. Naše veselje pa je trpelo malo časa. Samo šest let. Zdaj je prišla naredba, da se peti i šesti razred ukineta, pomali pa zna priti red tüdi na ostale razrede. Pa testerali smo Protesta podpisala samo Sobota, ali samo sobočka fara ali sobočki okraj, nego podpisalo ga je potom dühovščine i županstev celo Prekmurje. Celi narod je protesterao. Ka je pomagalo? Kak da se niti oglasili nebi. Naš protest je ostao brezuspešen.
Ali je potom čüdno, če bomo še nadale zadovolni? Če se bomo pitali, Zakaj plačüjemo davke, če niti tistoga ne dobimo, ka smo vsi
zahtevali zahtevali pa zato, ar čütimo, da je za nas neobhodno potrebno? 
Na takši način se ne da stvoriti zndovolnosti t se tüdi narodnost nemre širiti.
Kak sodijo o Radičovoj politiki Hrvatje.
Doslovno ponatisnemo nešterne odlomke iz člankov, štere so objavili hrvatski kmetje v „Seljačkih Novinaj“, da tüdi v Prekmurci spoznamo, kak sodijo Hrvati o politiki stranke, štera je tüdi pri nas dobila prek 6000 glasov. Vsega ne mogoče objaviti, zato podamo samo najbole značilne.	
„Radičovski voditeli so šest let s punimi vüstami obečavanj hodili med narodom i so ga na grdi način sleparili pod formov republike, samo da bi si pripomogli do kem vekšega
števila pristašov, a so že te mislili v svojem srci na prevaro. Namesto republike so pripoznali vse, ka je Pašič želo i mislijo osrečiti hrvatski narod s tem, da ščejo za belgrajske dnevnice odküpiti Prpičovo palačo, s šterov se bodo štimali tisti, ki so zapelali hrvatski narod na tenek led“. — Ignac Novosti, kmet.
„Radiča sem oprvim vido v Prelogi lansko leto na zborüvanji, a sem v njem taki spoznao političnoga slepara i prevrtlivca, kak ga je pokojni püšpek Mahnič opisao že pred dvajstimi leti. Vidi se, da bo morao hrvatski narod preživeti jako hüde politične i verske boje“. — Medžimurski obrtnik.
„Za hrvatski narod je nastopilo vreme velkoga političnoga iznenadjenja. Vse narodno vüpanje, štero je bilo položeno v roke ednoga politika, je spadnolo v vodo“. — Ivan Markovič, kmet
„Bili moramo odkriti i priznati, da nam je Radičova politika prinesla samo žalost, nevolo, mržnjo i stradanje. Nazadnje kak nam tüdi more dati ka drügo človek, šteri se javno hvali, da se ne prikloni niti pred samim Bogom i šteromi je, kak pravi, vseedno, ali se križa što s tremi prsti ali s petimi, ali pa se sploh ne križa! To so sadi ljüdi, šteri se jako čemerijo, če što pravi, da so njüvo republikanstvo, sloboda i prostozidarsko človekolübje samo izmišleni krivi bogovi“. — M. Marijan, pristaš ljudske stranke.
“ A to, ka so radičovski voditeli zdaj napravili, te pravo ciganstvo, ar so se ponižali pred nasilniki, i püstili narod, ki je prevaran z republikov, na cedili. ... Pri tom pa neide za srečo Hrvatov, nego se gleda na to, da se reši tisti mantrnik (Radič. op.) šteri je po stokrat pravo, da Pašiča vrže“. — Marko Džančevič, kmet.
,,E istinsko, zdaj nega več amerikanskih dolarov, zato so dobre tüdi belgrajske dnevnice. nega več šunk od kmečkih sirot, a rastejo mastni falati na belgralskih ministrstvaj. Židov je pravo: šeft je šeft. Tak je tüdi tü. Glavno je, da gospodski žepi radičovskih voditelov ne ostanejo prazni. Te praznine se najbole bojijo.
Novi svet.
        Spisao: 1. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
  V Palabanjo iz Trnograda nega telefonske linije, telko zna, samo eden falat.
Tak daleč je šo tüdi on, dokeč velka cesta z zaznamüvajočimi sphami ne zavila.
Ne deleč so žnjeci delali.
Opitao jih je, v šteri kraj pela pot na Palabanjo.	
Ta vozka pol taki poleg jarka, med setvami ovsa. Samo se podajte koražno. Vsigdar med setvami ovsa čisto do gozdnoga stüdenca. Od stüdenca se tla dve srani odcepi pot; ite proti vzhodi, v gostejši gozd.
Ja, ja, zdaj se je že spominjao, da so šli skoz log, gda so prišli. Te se zna, je bio brez listja. A stüdenec pokaže pravo pol, zdaj je že ne zgübi.
Stüdenec njemi je poživo s friškov vodov posüšeno grlo. Sunce je že visoko hodilo. Komaj je püstilo za kakšo dlan sence po redko- vejnatim drevjom. Tüdi ftice so se skrile med listje. Samo stvarci so davala odsebe nekši glas.
Pod ednim drevom je nekši vandraš ležao. Popotna turba je ležala poleg njega. Cotava je bila tüdi ta, kak vsa njegova obleka. A zdaj nikaj ne škodi cotavost v toj vročini. Če se nebi bujao žandarov, bi tüdi to nepotrebno obleko vrgeo od sebe.
— Ne vem, če dobro hudim ? — Je pitao dečko, gda je dober den vaščo vandrači, Na
Palab njo se paščim.
— Ta je še daleč moj sin: jaz ravno od tam pnhijam.
— Ne vem, kak daleč je. Samo ednok sem hodo tam i te z vozom
— Maš tam koga?
— Sorodnika.
— No pa tisti ne mogeo poslati voza proti, da moraš peški hoditi?
— Niti ne ve, da pridem; --- je pravo Elemer i postao rdeč. 	
— Bežimo teda, bežimo? — Se je smejao vandraš.	
— Toga pa že ne delam — je odgovoro dečko gizdavo. 
Mogoče pa ma vandraš itak dober nos. Zdajšnja njegova pot se ne razločüje dosta od bega. 	
— Ka pa si? —  ga je mantrao nadale vandraš — dijak ali i naš?
— Še dijak.	 
— Ne pašči se tak; — je pravo znova vandraš. — Na drügoj strani loga več ne najdeš drevja do Palabanje. Opoldensko sunce te Čislo zmantra. Opešaš na pol poti. Znani to. Raj tü počivaj dolečas, da se bo nag balo sunce k počitki. Jaz že poznani njegovo naravo. Dosta sem že hodo pod njegovov obrambov. Ar ono je moja edina obramba. V snegi, mrazi, dežji, v mrzlom vetri je moja pot trplenje. Samo to je dobro, če zasija na mene sunce, dobro toplo sunce. A dnes je že preveč prijatelsko. Ne škodi, malo se skriti pred njim, ar tak sliska človeka, da ga lehko boži žlak zadene.
Elemér se je celo zahvalo, da njemi je dao
tak dober tanač. I je tüdi pomilüvao toga sirmaškoga človeka, šteromi je den za dnevom državna cesta dom. Ali ne čaka mogoče tüdi njega takši stališ, če samo ne hüši? Ednok je mogoče tüdi te človek senjao o sreči, o počitki. Kakše vkanjenje, kakša usoda ga je mogla stirati pod milo nebo za večno vandranje?
— Si se preskrbo s hranov? — Ga je pitao vandraš, gda si je dol seo poleg njega.
— Mam krüh i malo kisilaka (sira).
— To je imenitno. Daj mi polovico; ar nikaj nesem dobo v vesi. Jaz pa ti dam za to žganico.
— Huj, te ne bom pio; — je pravo Elemér.
— Kak ne. Ne včiniš prav. Če po njoj piješ vodo, bolše gasi žejo, kak kašteč drügo.
   — Žganica ?
— Ta ja — je razlagao nadale vandraš. Pa še kak! Samo probaj. Jaz že znam. Vsigdar od nje živim. Potom pa maš še dugo pot. Te ne premagas, če se ne pokrepčaš. Tüdi vino je dobro; a za sirmaškoga človeka drago.
Tak dugo je gučao dečki, da je koštao.
— Še več srkni; — ga je nagučavao. Boš dobro spao potom to v senci. Če senca tüdi odide, nikaj ne škodi. Mene lehko peče sunce: se prav dobro počütim. Listje zadrži njegovo moč. Tak boš spao, kak mleko.
— A kak pridem potom v Palabányo ?
— Na to ne misli. Jaz ne bom spao duže, samo kam do štrte vüre, gda se sunce že začne nagibati. Sem se navado. Te že zbüdim. Zadosta časa ti ostane, da lehko prideš ta. No pa boš tüdi leži hodo, če si spočineš i se okrepčaš.
2
N O V I N E
7. juni 1925.
Paveo Radič je ravnateo glavne zadruge radičovskih kmečkih zadrug, a ta nema penez. Od ked pa dobi peneze, če ne iz Belgrada? Števan Radič pa se je naselo v grofoskoj palači, šteroj je, da namazao narodi oči, dao ime kmečki dom, a tüdi za to palačo falijo še miljoni. Kmetje nemajo, naši amerkanci več ne pošilajo, zato pa hajdi po pare v Belgrad. Belgrajsko kašo pa čuva sera brada, zato radičovim voditelom ne preostane drügo, kak da se ponizijo i poplüjejo republiko za Pašičovo plačo.“ — Josip Mravunac, kmet.
„Iz nekdašnjega srditoga habsburskoga kralevca je postao londonski i moskovski republikanec, a iz mirotvornoga republikanca belgrajski kralevec . . . Tak zgleda Radičova politika, če jo zdaj opazüjemo. Njeni uspehi se edino v tom, da je Radič zagiftao naš narod z blatenjom katoličanske vere i dühovnikov, da je razrüšo ugled vere, a pomagao, da se podigne nasilje, korupcija, brezverstvo, kapitalizem i stotine drügoga hüdoga, šterih nevol se hrvatski narod, hvala Radiči, jako žmetno reši.“ — Franjo Pfef-fer, kmet.
Radičove zdašnje politike pa ne obsojajo same kmetje, nego tüdi inteligenti. O postopanji voditelov Radičove stranke je na priliko pravo Št. Barič, predsednik hrvatske ljüdske stranke sledeče: „Narodni zastopniki, štere je hrvatski narod volo 8. februara, da se borijo za hrvatske pravice, so sramotno vügnoli šinjek i napravili vsem Hrvatom sramoto, kakše ne pomni naša zgodovina.“
Najhüša sodba za Radiča pa so bile občinske volitve v Zagrebi. Od zadnjih volitev je zgübo do 7000 glasov, več kak polovica volilcov pa niti ne šlo voliti. Izpovedali so najmre sledeče: „Za varalice, krivo prisežnike ne damo svojih glasov; počakamo kak se bo razvijala ta nova komedija z radičovci i zajedničari i te zgovorimo svojo javno reč, za zdaj pa bomo protesterali proti varalicam s svojim zadržanjom.“
Hrvatje so sprevideli, da Radič ne tisti človek, ki bi svoja obečanja spuno. Za lasten hasek je pripravlen vse včiniti i vse zavrči, ka je prle glaso. — Ali pridejo do toga spoznanja tüdi naši „radičovci ?“
Glasi,
Slovenska Krajina.
Nova meša v Črensovcih. V Črensovcih bo darovao 19. julija novo sv. mešo bogoslovec misijonske drüžbe Jožef Godina z D. Bistrice.
Naročnikom ! „Novine“ so izšle dve strani. Kda izide M, List, te so vseli „Novine“ na dve strani. Ar pa so bili mlnoli tjeden risaoski svetki smo tiskali „Novine“ na štiri strani, čiravno je izšo tüdi „M. List.“ Za mesec april so vse številke „Novin“ bile na štiri strani, tüdi kda je bio „M. List“, zato zdaj dve številki „Novin“ moramo edno za drügov tiskati samo na dve strani. — Radi bi dali vsigdar na štiri strani, a naročnina je mala, stroški pa velikanski zato nam je to nemogoče.
Boj bo, boj! Tak se strašijo lüdje po naših vesaj. Zakaj? Ar se morejo popisati vsi moški od 20 do 50 leta. — Ne trebe ešče posebe povdarjati, ka je takše govorenje brez podlage. Vsi vojni obvezniki morajo biti popisani vsigdar i biti razporedjeni, kama što spada v slučaji mobilizacije. Nega zato vzroka se vznemirjati.
Trnje. Čüdne čase doživlamo že dnes den, tüdi pri nas v Trnji se godijo čüdne i zanimive stvari. Lansko leto v adventi je bila vkradjena žganica -— 10 litrov — pri Brglezovij, žandarje so meli puno posla pa vse zabadav, krivca so ne mogli dobiti. Zdaj pa se je krivec na skrivnom oglaso sam. Poslao je najmre po pošti 300 dinarov za žganico. Pisao je tüdi pismo, gde pravi, da je on krivec, naj nedužnih lüdi ne mantrajo i krivijo. Napravo je lepo račun: 10 litrov zganice po 60 ranjški, to je 600 ranjški, stem je pošteno plačano, a palasko pa ob priliki tüdi vrne. Vse je bilo na pošto dano v Lendavi. — Eden značilen pojav, šteri ešče nema para.
Domača politika.
Briga za invalide. Jako lep primer, što se briga za invalide, za vojne sirote i dovice, je bila edna seja narodne sküpščine. Davidovičova Vlada je vzela na svoj program dela med prvimi invalidski zakon, da bi tak pomagala kak najprle tem najvekšim siromakom, a mogla je odstopiti. Zdaj pa je celoküpna opozicija te zakon predložila pa narodnoj skupščini, da bi se njemi pripoznala potreba kak najhitrejše rešitve. Prišlo je na glašüvanje i čüdno vladine stranke radikali i samostalni demokrati so glastlvali proti hitroj rešitvi toga zakona. Tak skrbijo za invalide demokrati (Žerjav i Pivko) zdaj, kda pa so agiterali pa so obečavali vse mogoče I nemogoče.
V MEDJIMURJI
se proda že 30 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, z jajci, z točilnicov po ugodnoj ceni zavolo preselitve. Oda se tüdi v najem. Železniška postaja. — Naslov v tiskarni (B) BALKÁNYI, D Lendava.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
küpite najfalej iz stalne zaloge od najpogostejše do najfinejše kakovosti, delam tüdi po naročbi i po lastnom risanji po najugodnejših cenah.
Mijo Hohenberger Cakovec
(B) Strossmajerova ul. 10.
v MURSKOJ SOBOTI
3 hiže, 2 travnika, 1 njivia
v Maribori
2 za trgovino primerni večji lejpi hiži. Inforinacije daje pisarna
dr. ŠÖMENA, odvetnika
v MURSKOJ SOBOTI.
vajenec iz poštene družine v pekarijo
FRANC DERKAČ na CANKOVI.
Za obleko je oskrbljeno.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dojarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja imprevzema bančne garancije.
Malo lepo posestvo
oddaljeno od Gor. Radgone
eno ura pri okrajni cesti v zelo milemo kraju, preorano 8 do 12 oralov površja i sicer njive, travniki velik sadonosnik, šuma (gozd) zidana hiša, hlev, šupa pokrito s opeko v bližini veleposestva se po ugodni ceni proda. — Pojasnila pri gosp.
FISCHER
Plitvički vrh pri Gornji Radgoni.
Pozor
kovači, zidari!
Zaloga najbolšega angleškoga kovačkoga voglenja, šteroga do zdaj ešče nindri ne dobite, kak tüdi vapna i portlandcementa. Črep i cigeo iz radgonske i borejske opekarna na kolodvori v Beltinci.
Martin Brumen, železna trgovina Beltinci.
HRANILNICA
	i	
POSOJILNICA
v BELTINCIH d.z.z.n.z.
uradüje vsako sredo i soboto        od 8. do l2. ure.
Navadne hranilne vloge obrestuje po 8%; vezane vloge proti šest mesečni odpovedi nad 5000 Din po 9% vezane vloge od 6000 Din više pa po 9½%, Kmetje, zavüpajte novo ustanovljenoj krščanskoj posojilnici peneze i jih pridno vlagajte, za štere dobro stojijo naši kmetje z celov svojov vrednostjov. Čim več bote vložili, tem več se bo lehko pomagalo siromakom na fal intereš Oni, šteri majo ešče knjižice od stare beltinske hranilnice (kase), naj je prinašajo, da se jim ali izplačajo njihove vloge, ali pa prepišejo kot nove vloge ilaše krščanske posojilnice. Imejte zavüpanje do nove hranilnice in posojilnice, kak ste imeli zavüpanje prle do stare.
|-a porilandcement-, zagorsko apno , opeko , črep-, kovaški premog-, deske-, late-,. štaffelne-, tesan les-, traverze- .i t. d.
se dobijo letos po čudovito nizki ceni z vseh žel. postaj v Prekmurju   ---- Stalna —:   zaloga vedno pri :---
V. BRATINA
KRIŽEVCI pri LJUTOMERU,
ki je glavni zastopnik stavbenega materijala za Prekmurje.
se je dečkec iz Črensovec, pri komi je naj ga javi v Črensovci pri Uradništvi.
celo, več gosli v dobrom stanji i edna flauta po jako ugodnoj ceni. Spremem tüdi vse vrste popravila instrumentov. MAUČEC MARTIN RENKOVCI.
V Dolnjoj Lendavi se je začnola regulacija Črnca. Delavci dobijo delo po kubičnom metri. Pogoj se zvedijo pri podjetniki Ivani Toplak v Dolnjoj Lendavi.	(B)
Posestvo obstoječe iz 15 oralov njiv in travnikov, poslopje v dobrom stanji z dvojimi koli i živinov vred po jako ugodnoj ceni proda. — Pita se pri GLANZ JOHANI Žepovci 52. Apače.
fabrikat Hofherr Schrantz ešče skoro nova se ugodno oda. Ogleda in vpraša se pri Francu Hamler, posestniku v Sratovcih št. 9. pošla Slatina-Radenci.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.