Posamezna steviiKa zo stollnk
tetR^H XIV!
izhaja — izvzemši ponedeljek - vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — pZdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol Kta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
ljudstvo, ohrani svoio politično oliko!
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 stJt.. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t.—, o^hsl dcna.nili zavodov t mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv'. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Voliivni boji so še vedno mogočno burkali ljudske strasti. Vse kar loci, razdvaja in trže narazen poedine skupi* e naroda, pride v teh odločilnih tre* fiotkih z nezadržano silo na dan. Ljud^ ktvo se razdeli v sovražne tabore, od* ločna, trdovratna vojska pretresa ljud* *ki organizem. Težko je v tiakih trenut* kih premagovanje. V bojnm vrvenju, fered*; oglušujočega krika bitke ni lahko Se zatajevati. Visoko so bili čislani na* frodi. ki so v najljutejšem političnem bo» ju znali varovati dobrine svoje politične kulture in so se držali do zadnjega brez* pogojno v oblasti. Za nobeno ceno, v nobenem slučaju niso hoteli in niso ma* rali segati po orožju, ki ni;.h ni bilo vredno. Če se je posameznik spozabil, so bili njegovi lastni pristaši prvi, ki so padli po njem in ga odločno obsodili. V slučaju surovega žaljenja so v najbolj trdovratnem, najbolj ljutem bojnem metežu na mah izginile vse razlike med strankami in človeška. oHka, človeški čut. ki je bil skuipni kulturni zaklad vseh strank, se je vzdignil in branil z vso odločnostjo krivično žaljenega. Kako lepo, kako elegantno so se vršili v teh naro* dih pol itičnt* boji! S kakšnim občudovan njem. s kakšno zavistjo so gledali vsi narodi na politično kulturo Anglije!
Primorsko slovensko ljudstvo ni spa* dalo pred vojno med politično nezrele narode. To ljudstvo je bilo majhno, je bilo revno, zapostavljeno, zatirano, a njegova srčna kultura je bfla lepa. Zdelo se je, da so primorski Slovenci od zgo? dovine poklicani, da zanesejo med jugo* slovenski ntairod pametne, trezne, do* stoj ne pofrtične metode iin izdatno pri* pomorejo k razvoju politične kulture Jugoslovenov. Volivni boj, ki se danes bije na Primorskem, nam je pa odkril, da politična kultura primorskih Sloven* cev upada. Stojimo pred nevarnostjo, da se surove in nekulturne politične mc» kode, ki so v novi državi udomačene,
prenesejo naj našo zemljo. Italijanska komunistična stranka, kil je zajela tudi del našega Ijudlstva v svoje or0Mza> cije, utegne zanesti med naše ljudstvo politične manire, ki morejo potisniti našo politično kulturo za desetletja nazaj.
V nedeljo smo priredili v Steverjanu politični shod, ki nas je prepričal o tej nevarnosti. Globoka resnost m velika žalost nam je zmračila dušo, ko smo opazili med našim ljudstvom pojave politične surovosti. Bolelo nas je, da se je to prigodilo v Steverjanu, tem pred* vojnem središčui ljusdke prosvete. Kako je blestelo iime Steverjan preko cele goriške dežele! Ali ni to oni! .Steverjan, v katerem je deloval eden na.jvzornejših drama/tičnih odsekov Goriške? Ali ni to oni Steverjan, ki se je dičil s krasnim •izobraževalnim društvom s prelepun •pevskim zborom, s cvetočim orlovskem odsekom? Ali ni ta števerjamska zemlja nosila v svojem naročju mlademško o<r* ganizaci'jo, ki je slovela daleč na okrog no svojii izobrazbi, svoji disciplini, svoji požrtvovalnosti? Kje so boljše uspevale govorniške vaje kjikor v Steverjanu? Ali se niso v tej lopi vasi vršili sociaaau tečaji za cela Brda? Če se v vasi s tako preteklostjo pojavllja poliltična surovost, potem moramo postati resni! kako je to, da se vtisne na celo vas Steverjan madež surovostii, kako je to, da pade ta* k a vas s svoje višftne! Žalost se nus lote* ve o.b misli, da srečujemo med komuni* sti lj ludi, ki jih čislamo 'in s katerimi so nam skupni naijlepši spomini uz pretek*
losti Steverjana.
Tem jasneje in določneje nam stopa zato pred oči nevarnost, ki grozi s ko* munizmem naši deželi. Italijanska ko* munistična stranka pomeni težak udarec politični kulturi primorskih Slovencev. Najvišji interesi izobrazbe in omike slovenskega ljudstva zahtevajo, da do* živi 15. maja komunistična stranka na naši zemlji popoln poraz._
Čehoslovaška
Izza kulis politike Nemcev na Čeho* slovaškem
PRAGA, 4. Pred lekoliiko dnevi je predsednik Masaryk sprejel zastopnika nemške parlamentarne zveze poslanca Krepka. Poslanec Krepek je po spreje* mu poročal o svojem pogovoru z Masa* rvkom. Parlamentarna zveza je tedaj sklenila, da se ne bo več odzivala vabi* lom predsednika Masarvka k sestan* kom. List »Deutsche Landespost«, urad* no glasilo nemških agrareev, pa javlja sedaj nekatere podrobnosti pogovora z Masarvkom. Predsednik Masarvk je — glasom omenjenega lista — rekel Kren* Iciiu dai se bodo Nemcem ponudila tri mesta v deželnem svetu, mesto sekcij* skega načelnika v poljedelskem ministr* stvu in eno mesto v uradniškem odboru. Nato je predsednik Masarvk vprašal poslanca Krepka, kaij bodo Nemci dah v zameno za to, nakar je poslanec Kre* pek odgovorit da nič. M-asarvk je potem samo še izrazil želijo, da bi ga prišli obi* sk-at tudi drugi nemški politiki.
Te vesti so izzvale v nemškem tisku veliko vznemirjenje. L&B strogo obsojajo zadržanje parlamentarne zveze pod političnim vodstvom postemca Lodg* man na.
Zunanja trgovina čehoslovaške republike
PRAGA, 4. Trgovska pogodba med Francijo in Čehoslovaško je stopala vče* raj v veljavo. Naičrt zaikona o novih ca* rinskih tarifah se predloži parlamentu najbrže v (juniju mesecu t. 1. List »Pra* ger Presse« javlja, da so priprave za sklenitev trgovinske pogodbe z Ogrsko že končane, tako da se bodo tozadevna pogajanja začela že tekom tega meseca.
Aftgliia Londonska konferenca končana
Nesoglasje med Anglijo in Francijo se vleče skozi vse seje
LONDON, 4. »Times« piše, da, je grof Sforza na seji odbora^ za sestavo ultimatuma podpiral stališče Brianda, ki 'je zahteval, nao se ultimatum sestavi v ostrih besedah. Nasproti temu pa je Lord Curzon kazal nagnenje do blagih izrazov. Tudi na, sejii vrhovnega sveta je frof Sforza v prilog Franciii. Rekel je, da so njene zahteve popolnoma ute*
meljene.	f ^ .
Pariški list »Echo de Pans« daj a sle* deče podrobnosti o najnevarnejših no soglasjih, ki so se pojavila tekom raz* piw o inačiinu nastopa proti Nemčiji: Dne 3. t. m. predpoildne se je še zdelo, da bo sporazum šel po vodi. Lord C ur* zon je predložil svoje ugovore, ki so bili deloma utemeljeni. Bilo mu je predvsem na tem, da se versailleska mirovna po* godba do pičice upošteva. Na njegov predlog je bilo sklenjeno, da reparacij* ska komisija ne bo sporočila v Berlin nič takšnega, kar se v sklepih zavezni* kov nanaša n-a ijiamstva in na zasedbo ruhrske kotline. Lord Gurzon je želel, da se točno določijo vse podrobnosti zasedbe, ker bi sicer bilo videti, da je zasedba že gotovo dejstvo. Briand je pr! tej priči rekel, da ne bi mogel več ostati v vladi, aiko bi moral iti po tej poti, in da
bi moral prepustiti svojo nalogo komu drugemu.
Se bolj resen je bil incident, ki se je pojavil spričo vprašanja, koliko časa bi trajala zasedba. Lord Curzon je svojega francoskega tovariša svečano povabil, naj obljubi, da bo Francij«ai takoj umek* nila svoje vojaštvo iz ruhrske kotline, ako Nemčija sprejme zahteve zaveznic kov. Minister Briand Ije odvrnil — pri tem ga je podpiral tnudi grof Sforza — da bi ultimatum zgubil vsalko veljavo, ako bi bila v njem takšna izjava. Le težko se je Briandu posrečilo pridobiti Lorda Curzona, da je potrdil kompromisno be* sedilo ultimatuma.
Sporazum se je kljub velikim težko* čam vendarle dosegel. Konferenca je naznanila to s sledečim uradnim poro č;i!om od 3. t. m.: Vrhovni svet se je se stal danes popoldne. Seija ije trajala od 15 do 20. Dosegel se je popoln sporazum o sporočilu, ki se bo poslalo nemški vla* di. Ustanovil se je odbor za sestavo te listine.
S tem je delo londonske konference v glavnem končano. Listi poročajo, da bo Briand odpotoval iz Londona že te* kom današnjega dneva, dočim je fran= coski* finančni minister odpotoval že snoči. Maršal Foch in general \Veygand sta odpotovala danes predpoldne.
Na svoji zadnji seji je vrhovni svet sklenil poklicati v London g. Loui-s Du* boisa, predsednika roparaci'jske komi* sije, in ravnotako tudi1 angleškega, itaili* ianskega in belgijskega zastopnika v tej komisiji. Omenjeni so prišli v London danes predopdlne ob KV20.
Zastopniki1 reparafcijske komisije bo* do sodelovali pri 'sestavi besedila »uiti* matuma«, kar je bilo kakor že omenje* no, poverjeno posebnemu odboru.
Zavezniki povabili Zedinjene države k sodelovanju
PARIZ, 4. Agenciji Havas poročajo iz Londona: Najvidnejši dogodek današ* njega dneva, je dejstvo, da so zavezniki povabili Zedinjene države, naj pošljejo svoje zastopnike na poslaniško konfe= renco in v reparacijsko komisijo. Ude* ležba Amerike bi mnogo olajšala delo za vzpostavitev miru na svetu.
Londonska konferenca ostane še dalje vkup, da reši vprašanje Gornje Šlezije?
Nemčija se bo uklonila?
LONDON, 4. Polj«ki< minister za zu* nanje zadeve knez Saipieha, ki se sedaj nahajja v Londonu, je imel pogovore z ministri zavezniških držav. Listi pravijo, da bi vrhovni svet znal nadaljevati delo, da bi rešil vprašanje Gornje Slezije. Na drugi strani pa je Von Tanar baje na* znanil Lordu) Curzonu, da bo sedanja nemška vlada odstopila, a na njeno me* sto da bo prišla druga vlada, ki bo spre* jela zahteve zaveznikov.
LONDON, 4. »Times« piše: Dobro poučene osebe so povedale danes pred* poldne, da so bile brzoja/vluene iz Berli* na nemškemu poslaniku v Parizu nove ponudbe nemške vlade. Vsebina teh novih predlogov ni natančno znana, to» da sodijo, da je Nemčija s temi pomud* bami skoraj popolnoma sprejela pariS* ke sklepe iz meseca januarja. »Times« dostavlja: Ker bo reparacijsJca komisija imela danes svojo sejjo, mislijo, da ji
bodo te ponudbe že sporočene in da jih bo predložila vrhovnemu] svetu rep ara* cijske komisije. _
Nemčija
Vstafa Poljakom ▼ Gornji Sležiji. — Proglašeno je obsedno stanje.
BERLIN, 4. Listom poročajo iz Beuthena: Včeraj predpoldne so gruče vstašev vdrle v mesto in so zasedle javne trge in pri tem ustavljal potnike. Francoske čete z nekoliko tanki so zasedle najvažnejše točke mesta. Iz hotela »Loramst« plapola belo-rdeča (poljska) zastava. V Kattowitzu so vstaši po nudi bitki zasedli vojašnice policije. V Willbrendu je bila vsa policija ujeta. Ena gruča vstašev je zasedla prefekturo. Pol ure pozneje jih je spodil oddelek francoskih varstvenih Čet. Med uporniki se nahaja mnogo vojakov Hallerjeve armade, t. j. bivših poljskih prostovoljcev, ki so se borili ob času vojne proti Nemčiji. Nemški redarji so pobegnili v nemške vasi v okolici. Od včeraj so prekinjene vse zveze s Plessom in Rybnikom. Vstaši so zasedli tudi Schron. V Kattowitzu so začeli okoli 8. ure kljub francoskim tankom po vsem mestu srdito streljati. Železnice in tramvaji ne vozijo. Pri Oberglo-gauu sta bila dva mosta pognana v zrak. Mesto Ćardersin je bilo tudi zavzeto in v njega okolici je kakih 300 vstašev, ki so oboroženi kakor ob času vojne. Obenem je bilo proglašena stavka v celem industrijskem okraju Gornje Šlezije. Od 65 rudnikov jih počiva 55.
V zvezi z dogodki, ki jih opisuje gornje poročilo iz nemškega vira, bo sledeča brzojavka agencije Štefani iz Pariza od 3. t. m.: Listu »Temps« poročajo iz Berlina, da je bil italijanski general, ki zastopa poveljnika medzavez-niških čet generala Leronda, poklican v Pariz in da je vsled splošne stavke -rudarjev sklenil proglasiti obsedno stanje.
BERLIN, 4. Iz Kattowitza poročajo, da je v mesto in okolici ustavljena vsa trgovina. Neka italijanska patrula je imela na postaiji v Kattowitzu boj s tre* mi vstaši', ki niso hoteli Izročiti orožja. Italijani so enega Poljaka ubili in so ranili- druga dva. Velika množica nava« ljuie na postajo, da bi se odpeljala. Neki vlak, ki je prišel iz Ratibora, je bil med potjo napaden s puškami in strojnicami. Več potnikov je bilo ranjenih.
OPPELN, 4. Medzavezniška komisija je izdala včeraj zvečer sledeči proglas: Neki ljudje poljske narodnosti iz Gornje Šlezije so v več okrajih ozemlja, ki je podvrženo ljudskemu glasovanju, za* krivili nasilja. Javni red je bil spravljen v resno nevarnost. Medzavezniška ko* misija se je odločila, da vzpostavi red v najkrajšem času. Vsled tega je komi* sija proglasila v okrajih, kljer divja vsta* j a, obsedno stanje. Medzavezniška ko* misija bo segla po vseh sredstvih, ki bo* do potrebna, da zagotovi oblast postave
Italija
Pogajanja za določitev mej reške države.
OPATIJA, 4. Danes je imela italijansko jugoslovenska komisija sejo, za določitev mej nove reške države. Sestanek odposlancev se je vršil zelo prijateljsko. Na današnji seji je bil določen načrt dela. Obe stranki želite, da bi se delo komisije vršilo čim hitreje. V italijanskem odposlanstvu so inženir Quartieri kot predsednik, inženir kom. Gullini in polkovnik Carlettl. Jugoslavijo zastopajo polkovnik Ka-lafatovič kot predsednik odposlanstva, neki drugi polkovnik in en kapitan. (Njuni imeni so v brzojavki nečitljivi. Op. ur.)
Oredbe proti kugi.
RIM, 4. Včeraj je bil izdan odlok, ki določa, da je vse, kar prihaja iz Aleksandrije v Egiptu, podvrženo odredbam proti kugi iz 1. 1907.
Fašisti iz Tržiča sežgali komunistični krožek v Fojanu
V	torek je šla skupina kakih 7*8 fa* šistov iz Tržiča v Fojan v »izvidnico^. V Fojanu so se mudili ves dan in so baje vršili preiskavo, da bi dognali, kdo je pred par dnevi ranil njihovega tovariša Galussa. Zvečer okoli desetih so se vra* čali domov. Bliziu Fojana so bili napa* deni. Neznani ljudje se nekolikokrat ustrelili proti njim. Ranjen ni bil nihče. Iz jeze so se fašisti povrnili v Fojan ter zažgali tamkajšnji komunistični krožek. Poslopje je popolnoma zgorelo.
Fašisti opustošili delavsko zbornico v Pisi
V	sredo so fašisti vdrli v delavsko zbornico v Pisi. Zmetali so vso opremo na ulico in jo sežgali. Nato so hoteli na> pasti tiskarno socialističnega lista »Ora Nostra«, toda policija jih je /zapodila nazaj.
En mrtev in dva ranjena v Precenicu.
V	nedeljo so priredili fašisti v videmski pokrajini več volivnih shodov. Oddelek, ki je ho tel prirediti zborovanje v Precenicu, je bil na paden, čim se je pokazal. Pri spopadu, ki je sledil, je bil ubit 13 letni deček Albert Giudice Dve drugi osebi ste bili ranjeni.
Fašisti odrezali brado županu v Sepolcretu
Fašisti iz Arezza so napravili pohod v Se-polcreto. Tam so prijeli župana Magonija in mu s škarjami odrezali njegovo lepo in dolgo brado. Župan je proti storilcem vložil tožbo.
Grška
Grška vlada zanikuje vesti o odstopu kralja Konstantina
ATENE, 4. Neka uradna nota grške vlade pravi, da je vest, ki so jo .razširili nekateri listi, Če& da bo ministrski pred* sodnik Gunaris takoj po svojem povrat; ku 1z Smirne šel v London se pogajat o odstopu kralja Konstantina, popolno ma neresnična._
Zakon o omejitvi Števila priseljencev sprejet
WASHINGTON, 4. Senat je enoglasno spre jel načrt zakona o omejitvi itevila tujcev, ki se smejo priseliti v Zedinjene države.
Azija
Krvavo praznovanje prvega maja v Siriji.
Smrtonosni boji med Judi in Arabci.
LONDON, 4. Glasom nekega poročila, ki ga je izdalo ministrstvo za naselbine, je prišlo v Jafi dne 1. maja do hudih neredov med judovskimi komunisti in drugimi delavci iz judovskega dela mesta. Dne 2. maja so se izgredi
ponovili in bilo je treba poklicati na pomoč vojaštvo in oklopne avtomobile. Ubitih je bilo okoli 40 oseb, med njimi 30 Judov in 10 Arabcev, ranjenih je bilo 142 Judov in 37 Arabcev. Nekoliko trgovin je bilo oropanih. Aretiranih je bilo 66 oseb. Red je bil vzpostavljen.
JERUZALEM, 4. Uradno. Bilo je proglašeno vojno stanje. Prišlo je le do par novih a neznatnih spopadov.
Poltreftja infiernacionala
Med vojno se je II. inretnacionala raz* drla. Kako tudi ne? Socialni demokrati so povsod — izvzemši Italijo — glaso* vali za vojne kredite. Nikjer se niso de* janski uprlii vojni, kakor bi se bilii po svojem programu morali. Po vojni se je osnovala III. internacionala s središčem v Moskvi. Zanimivo pa je dejstvo, da je le majhen del delavskih organizacij pri* stopfil k III. internaežomaJli. Za vstop v III. internacionalo se zahteva brezpo? go-jni in nepridržni sprejem vseh točk, ki j'2h je postavil Lenin, česar pa večina deLajvsi&ih voditeljev noče storiti. Tako se je zgodilo, da je proletariat razde* I j en v tri struje in stranke: v komuniste, socialne demokrate in reformiste. Med sabo se te stranke bolj sovražijo kakor so prej socialisti1 sovražili buržoa* zdijo. Naravnost klasičen zgled tega so? vraštva in nestrpnosti beremo v »Refors me sociale« iz Pariiza od 1. mayni!fca 1921. Dnevnik »L' Humanite« je prešel v roke komunistov. Pri) upravi tega čas* nika pta; služi)jo po mnogo let uradniki, ki se niso izrekli za III. internacionalo, pafč pa so p r Ciprčani s oc i a lite ti. Zadnje dni aprila je prejel tak upravni urndnik sledeče pismo od ravnatelja: »Dragi so-drug! Upravni svet je sklenili, da ne bo imel v službi; uradnikov, ki niso v ko* munistični stranki; zato Vam odpove* dujem službo s 15. majem. V upanju, da ta okolnost ne bo motila prijateljskih od* noša je v, ki obstajajo med Vami' in upra* vo lilsta; Vam pošiljam iskrene socialistične pozdrave.«
Značilno pismo za stranko, ki oz na* nja svobodo mišljenja. Osivelega urad* nika odslovijo, ker se ni mogel po vesti vpisati v III. internacfomalo.
Ta razkosanost se čuti) po vsem svetu, tudi mod pnilmorskimi Slovenci, ki1 v njih izhaja sociainodemokratiioni »Proleta» rec« v Gorici in pa »Delo«, ki bo v kratkem spet izhajalo v Trstu.
Ne(k delavec v Ajdovščini je prejel zaviltek »Proletarca«. V tem trenutku sta pristopila komunista Regent in Gu=> stinŽilČ, ka sta se nahajala isti dan v Ajdovščini, k delavcu in ko jima je po* kazal zavitek, sta razhujena vzlea zavoj, zapisala nanj »retour« in ga takoj od? poslala v Gorico.
In tako stoje stvari po vsem svetu. Večino imajo pa vendar socialni demo* kratil proti komunistom Če namreč iz* vzamemo Argentiniijo, se je večina de* lavstva izrekla proti boljševizmu: v Švl* ci, na Rumunskem, na Češkoslovaškem, na Španskem in zlasti na Angleškem. Še več.
Da bi se ojačili v odporu proti samo* hotnim zahtevam Leninovim, so se biLi koncem februarja zbrali na Dunaju odposlanci vseh neb olj še viških delav* skih strank. Zastopanilh je bilo deset ria* rodov. Sestanka so se udeležili' med dru* gimi znameniti socialisti' Renaudcl, L on* guet, Faure, Mistral, Bracke. Angleži in Nemci! so bili odposlali svoje najboljše socijalne demokrate: Crispien, Dittman, Hilferding, Burxton, \Vallhend. AvstriJ* ce sta zastopala Otto Bauer in Frider'lk Ad'ler, Švicarje Grdmm in Nalne, za Ru« se je govoril revolucionarec Martov.
Toda shod ni' rodil sadov, ki so si jih obetali sklicatelji. Pred vojno je obsto* jala, II. internacionalni, ki> jo je bila voj* na docela pokopala. Po vojni so boljše* v.iki ustanovili III. internacionalo. Šlo jo tedaj rt3i Dunaju zbrani'm zastopnikom, da bi ustanovili novo internacionalo, v katero bi šli levičarji druge in pa desni« carji tretje internnciofnale. Ker pa se IV. intemaciorvaia nr1 ustanovi?at, ina drugi strani pa tvorijo ti delavci vendarie svoijo internacionalo, ki pa tudi ni d»rru? ga, ker je bila lct& že davno pokopana, Bi jo smeli imenoval naijprikladnejŠe poltretjo internacionalo. Krst'.li so novo zvezo »Zvezo socialističnih strank«.
Poltretja internacionala zameta dikta« turo po ruskem vzorcu, a vendar hoče sb loma ustanoviti proletaTsko nadvlado. Čujmo njih izpoved v dotiičnem progla« su: » V deželah, kjer meščanstvo razpolaga z vojaškimi silami iin bo uporabljalo nasilna sredstva proti razširjevanj'u proletarske vlade, bo zamogel delavski razred zavoje vati oblast samo z direkt« no akcijo delavskih mas potom splošnih puntov in bo z orožjem obdržal dikta* torialno politiko vštric premagane bur« žoazije. Proletarska diktatura se mora izvrševati nai podlagi delavskih, voja3* kih in kmetskih svetov.«
V	čem se torej razločuje poltreja od tretje internacionale? Ako izvzamemo osebne spore, obstoja največja razlika — kakor se zdi — pač v dejstvu, da do« puščajo poltretiarji vsakemu narodu svo* bodo, da si izbere metodo in na£in, ki se mu bo zdel najprikladnej ši, dočim vsiljuje moskovska internacionala po* polno uinitformno&t v akciijl
V	tej borbi pa je proletarče prav mrk, ker ne pojmuje, ne razume, čemu se pro* letarski tabori med seboj smrtno sovra* žijo, mesto da bi delali vzajemno za upostavitev novega soetainega redas ki bo pravičnejši od sedanjega.
Viirgilij Šček.
Volili katekizem
(Nadaljevanje. — Glej št. 102.) 5. POTEK VOLITEV.
25. Kakšen je prostor za volitve?
Prostor ima en sam vhod in je raz* deljen v dva dela. Prednji del je čakalni* ca za volilce, v zadnjem delu se nahaja volMna komisija z zaupniki. Poleg tega sta napravljeni še dve celici, v katerih lahko izvrše volilci svojo dolžnost.
26. Kaj je treba poskrbeti do dneva volitev?
V	teku petih dni po razpisu volitev mora župan ugotoviti, če iima za posa^ mezna volišča dovolj žigov, glasovalnih skrinjic (žar) in miz in če so v dobrem stanju.
V	teku 10. dni po razpisu volitev mo* ra župan razposlati volilne izkaznice.
Zupan mora poskrbeti!, da dobi v so* boto popoldne pred volitvami predsed* nik volilne komisije v redu vse pred* mete, ki so za volitev potrebni.
Najpozneje na soboto pred volilno nedeljo morajo biti izvoljeni oz. imen o* vani člani volilnih komisij posameznih volišč. V soboto popoldne se morajo že vsi ti snitii v navzočnosti volilnega komi* sarja in izvoliti iz svoje srede predsed* nika in njegovega namestnika.
27. Kaj mora storiti volilna komisija, predno se otvori volitev?
Ob 7. uri se zberejo člani volilne ko* misije v volilnem lokalu. Nato proglasi izvoljeni predsednik volilno komisijo kot volilni urad, kii ostane od tedaj pa; do konca volitev kot nekaka oblast.
Nato se ugotovi z žrebom pet črk volilnega žiga in istofcako tekočo števil* ko volilne ovitka;, katera se zasnamuje.
Kako se odda glas?
Kakor hitro je volilcc pokazal svojo izkaznico in je ugotovljena njegova isto» vetnesst, vzame predsednik iz prve žare eno kuverto in jo da voliicu ter na nji zaznamovano številko glasno prečita.
To številko vpišejo v posebno kolono volilnega seznama.
Nato dobi lahko voliHec od zaupnika svoje stranke glasovnico, če je še nima.
Volilec se poda nato v volilno celico, vtaikne svod o glasovnico ne da bi^ jo vpognil v volilno kuverto in i o zapečati.
Potem zapusti volilec celico, odda ku* verto predsedniku, ki i o vrže v drugo žaro, ko je primerjal na kuverti zapisano število z ono v zapisniku in se je pre* pričal, da je kuverta ista.
29. Kako dokaže volilec svojo isto* vetnost?
Na ta način, da. ga pozna eden izmed članov komisijo ali1 eden izmed volilcev, ki je že volil. V obeh slučajih je treba to potrditi s podpisom v zapisniku.
Tudi zadostuje, če ima volilec kako s fotografijo opremljeno, od javne državne oblasti izstavljeno listino ali legi* timacijo, katera se vpiše v volilno listo.
Mogoče je dobiti tudi posebno volilno legitimacijo od županstva (s fotogra* fijo).
30. V kakšnem redu se glasuje?
Prvo kličejo volilce po imenu; kdor je navzoč, gre voliit; to traja do 11. ure, četudi niso vsa imena poklicana^ Nato glasuje, kdor je zraven, ne da bi jih kif* cali no imenu. To traja do 5. ure popoldne. Če so še volilcii na voJiŠČu, se sme volitev tudi nategniti; a ne čez 10. uro. 31. Ali lahko zastopa volilca kdo drugi?
Le v zelo izrednih slučajih, če je zdravniško dokazano, da ne more kdo o* sebno priti na volišče. V tem slučaju sme volilca zastopati kdo drugi, toda nje* g ovo ime se protokolifra.
32. Kaj se zgodi, če volilec svojo ku=
verto pokvari, ali če mu je bila že pokvarjena izročena?
V	tem slučaju lahko volilec kuverto vrne in zahteva novo. Če pokvari še to, ne more več dobiti tretje.
Poškodovane kuverte mora komisija skrbno hraniti.
33. Kaj se zgodi, če volilec ne vrne izro» čene mu kuverte?
V	tem slučaju izgubi pravico volitve in je kaznovan poleg tega še s 100 lirami globe.	(»Gor. Straža«.)
Vsem voBilcem!
Županstva so že začela razpošiljati volilne Izkaznice (legitimacije). Volilci ohranite izkaznice skrbno ! Kdor ne bo imel izkaznice, ne bode mogel voliti!
It
PEOIN OST«
V Trstu, dne 5. maja 1921.
Ali m „rao souraltuo"?!
Te dni smo videli na neki hiši na tr* žaškem Borznem trgu veliko karikatur ro, ki je predstavljala Jugoslavijo. Pod sliko je stal napis v velikih črkah: Več; ni sovražnik Italije! (Neinico eterno). Radi ene karikature bi se sicer ne spla* čalo pisati v našem listu in mi nočemo biti malenkostni; vendar odgovarja ta volivna propaganda do pičice duhu strank, ki so se združile preti nam v enoten narodni blok. Ako čitamo tisk vseh teh strank, opažamo, da se vsi ra^ logi in misli, ki »jih razvijajo proti našemi ljudstvu, dajo najbolje in naj* bolj jedrnato izraziti s karikaturo na Borznem trgu. Italija je v nevarnosti, italijanstvo se bori za svoj obstoj, veli; ki italijanski nared je ogrožen v svojih temeljih, sovražniki Italije se vzdi.au? jejo proti največjim svetinjam italijanskega ljudstva, Jugoslavija je in ostane večen sovražnik Italftje! Vse. kar itaii; jansld čuti-, se mora v tem odločilnem trenutku združiti in vreči ob tla zagrize; nega in ljutega sovražnika, ki je le orodje peklenske Jugoslavije.
Istočssno pa je glasilo italijanske vla* de »Tribuna« priobčilo članek, v kate; j tem je naglašalo, da Reka potrebuje; mir in je posredovanje italijanskih čet} (po volitvah na Reki) preprečilo hude spopade. Položaj se ne sme prepuščati sam sebi, marveč ga je treba dovesti do rešitve, v okvirju rapalske pogodbe! Mesto mora najti pot do normalnega ž hijen jal po zakonih, ki si jih je samo j dalo. »Tribuna« naglasa nadalje, da jej posredovanje italijanske vlade le začas; j no, ter priznava, da je postopanje jugo=( 6lovenske vlade ob tej priliki biio pev; j sem lojalnb in iskreno, tako da gre ta ( pravilnost celo preko strogih določil ras | pallske pogodbe, na podlagi katere bi mogla Jugoslavija zahtevati od Italije, j naj se is ogne vsakemu posredovanju j povodom dogodkov na Reki. Jugoslavija j da se izogiba vsemu, kar bi kazalo, da; noče posredovati v reški krizi ter da j priznava posebno avtonomijo Reke: j »Tribuna« zaključuje: »Ta dokaz pri;| srčnosti in zaupanje nam daje najboljše j nade za trajne prijateljske odnosaje; med obema državama«.
Komu ne pade v oči protislovje med i duhom omenjene karikature in temi iz;; v£ anji vkbdaega tfksila?! Eni kriče o »večnem sovražniku«, drugi pa prizna? vajo iskrenost in pravilnost v postopa; nju jni%cslcvenske I Iside ter izvaja «az tega »jisjboljšc prijateljske odnošaje«!! j
Ksealo bi torej, da nam je opraviti z i dvoino italijansko poiltiko. Z oficielno! in neofieielno politiko. Opravičeno bit smeli vprašati: keko je razmerje med! tema dvema politikama?! Katera je! močnejša-, katera odločilna?! In dalje: kako je to, da eni o-znsčajo kot »večnega j sovražnika« tistega, ki mu' drugi prizna; vajo pravilnost postopanja in govore, da treba iskati prijateljstva z njim?! K a; ko more biti kdo hkra-tu »večen so^ vražnik« in prijatelj v bodočnosti?! Eno ali drugo, ker eno neizprosno iz* ključu je drugo!!
Tu bi bilo res nujno potrebno, da se stvsr pojasni. Kajti s tako dvolično po* litiko se ne odpirajo poti do dobrega in trajnega prijateljstva in se ne ust var* j a jo podlage za dobre odnosa je. Ali so; vražnik — ali prijatelj! Obojno hkratu ie izključeno. Ali dc-očuje smeri politih ke slepi fanatizem, ki se ne meni za dejstva, ali pa zdrav računajoči razum, ki smotreno zasleduje svoje interese! In zdravemu razumu menda ni treba še Ie pripovedovati, kako potrebno in ko; ristno je za države prijateljstvo in kako potrebni so velikemu trgovskemu me; stu dobri odnoeaji z zaledjem. Le slepa strast more prepovedovat i večno so* vraštvo! Za »večno sovraštvo« se more razvnemati le tisti, ki nima ničeear vcc, kar bi mogel izguibiti, ali pa nespamet; než, ki ne pozna ne svojega lastnega po; ložaja ne svoje koristi.
Ne, besede »večnega sovraštva« ne sme poznati slovar državne politike. »Tribuna«, glasilo italijanske vlade, si; cer priznava z vso odkritostjo, da Ita; lija mora želeti prijateljstva z Jugosla; vijo. Je;li potemtakem prijatelj Italije,
kdor propoveduje »večno sovraštvo«? Pri tem se niti ne oziramo na dejstvo, da je propovedovanje »večnega so* vraštva« protikultv«rno in nečloveško!
Kronik® E?asl§stev
Izsiljevanje. 20. aprila t. L so fašisti v Žminju opustošili1 hrvatsko ljudsko šolo, vzeli otrokom knjige ter jih zažgali in prepodili iz vasi obe učiteljici. Učiteljici pa sta sc vrnili in poučevali dalje. Vče; raj, 3. maja, pa so fašisti šolo zopet na; padli i'n prisilili učiteljici, da sta podpi; sali sledečo izjavo: »Po nasvetu delega? tov istrske fašistovske zveze ne bom podpisana poučevala več hrvatskega je= zika v ŽmJnju«.
vesli
Vsi na volišče, to je Vaša dolžnost. Te dni
smo videli po zidovih mesta lepak, podpisan od strank, ki sestavljajo »narodni blok*. Na lepakih se opozarjajo meščani z velikimi črkami, da bo vsak gias, ki ga ne bodo oddali za blok, oddan za — Slovane! V istem zmislu roti tudi »Era Nuova« meščane, naj za božjo voljo vsi glasujejo za kandidate bloka. Kajti — tako pravi izrecno — vsak glas, ki se ne odda za te kandidate, bo prišel v prilog Slovanom in komunistom. Hoče reči torej, da narodna dolžnost zahteva, naj vsi disciplinirano glasujejo za svoje kandidate. Narodna dolžnost nad vse! Istočasno pa skušajo naši nasprotniki dokazati, da že lojalnost napram državi zahteva od našega ljudstva, naj bo »apolitično«. Oni zahtevajo od našega ljudstva, naj se ne udeleži volitev! Ali, gospoda, vedite, da to, kar je prav na vaši strani, je dobro tudi na naši strani! Če je vam narodna dolžnost nad vse, vam rečemo, da poznamo tudi mi svojo nnredno dolžnost. Tudi naš človek je dolžan vrniti svojo narodno dolžnost. Če vi istočasno, ko govorite svojemu ljudstvu o zapovedih narodne dolžnosti, zahtevate, naj naš človek ne vrši teh dolžnosti, je to znamenje, da se brezvestno igrate z najvzvišenejšemi načeli. Zato naj čujejo naši ljudje: vsak naš glas. Id hi tc odtegni! volišču, bo v resnici oddan v pri-o^ nasprotnim kandidatom! Zato pa: vsi na volišče, ker vsakdo je dolžan, da vrši svojo dolžnost!!
Ci *a E3vednost! Rimski poročevalec tržaških listov ne ve, kako bi neljube mu stranke in Kandidate očrnil, in skuša celo lopniti po dveh muhah z enim vdarcem, Med drugim se je spravil ta dopisnik na Bombaccija, ki ga kandira tukajšnja komunistična stranka ra prvem m?stu, in pri tej priliki pripoveduje mo z vso resnostjo, da se za tega revolucionarnega kandidata poteguje le — slovanski delavci v Trstu! Mi no raoretro prisoditi temu časnikarju tolike žurnalistične in politične spretnosti, da je namenoma spravil tako debelo raco v svet, ker predobro poznamo, kako grozna je nevednost teh ljudi ^lede primorskih ra^^ner sploh in slovenskih še posebej! O ne! Ti klepetavci poznajo le predobro svoje še bolj nevedne bralce in jim natvezajo največje neumnosti. Tako jim lahko prikrivajo z zavijanji in gostobesednimi frazami neprijetno dejstvo, da nasipa slovenski živelj v tržaškem volilnem okrožju s svojimi domačimi kandidati. To pa je za marsikoga zlasti radi tega neprijetno, ker so si nr*vreč izposodile vse druge tukajšnje sf ranke vseh barv svoj;; ('lavne kandidate od drugje! In tako so res določili tudi komunisti za svojega glavnega kandidata ro-maniola Bombaccija. Njega pa, naj si bo šc tako internacionalen ali revolucionaren, slevenski delavec v Trstu gotovo ne bo volil; za Bombaccija naj se potegujejo oni, ki niso tu — doma! Primorci pa potrebujemo poslance, ki poznajo našo deželo in naše potrebe iz naj-globie lastne izkušnje in poznanja od rojstva sem!
Evviva i popolaril Dočim je don Sturzo proglasil intransigenco pri ^Tžavnozborskih volitvah, dočim so fašisti ponekod prav pošteno natepli pristaše ljudske stranke, dočim je v programu popolarijev napisano: ^Pravica vsem narodom«, pri nas na Primorskem izganjajo popolari naš jezik iz cerkve in so se zvezali s fašisti. Pardon, ne zveaaH, zakaj voliti morajo prav vse štiri kandidate, ki so vsi antikrščan-ski. Kakor kužki so se udaK »bloku« in njegovim zahtevani. »Popolo« je pred včerajšnjim pisal o »legendi Kristusovega mučeništva«, isti dan so fašisti napisali stavek o »anarhizmu krščanske stranke«, popolari pa volijo fašiste. Fašisti so bili med prvimi, ki so zahtevali na shodih odpravo veronauka iz šol, Slovenci so bili kompaktno za versko poučevanje; zato je čisto dosledno, da se je s-krščanski« partito popclare združil in se usužnil fašistom proti Slovencem. Evviva i popolari! V lepi družbi se nahajajo! Evviva!
Vprašanje rešitve Južne železnice. Kakor smo*poročali, se je sestala v Rimu konferenca zastopnikov Južne želcznice in italijanske vlade. Namen konference je bil, pojasniti razmerje mej obema činiteljema, zlasti pa denarno vprašanje. Konferenca se je razšla brez vsakih sklepov, ker se ni dal doseči sporazum. Znano
je, da železnice
je Italija dolžna plačevati upravi Južne; vse dobrine, ki jih ustvarja država svo= ice takozvane anuitete, to je letna od- podložnikom im one, ki so jej nekaki
plačila za yse železniško omrežje ki ,e pri- pofeitnovi, neprijetni vsiljenci, od katerih
padlo Italiji, ko je zasedla bemesko ravnino. ,	• r ~i •___•
Italija, oz. njeni zastopniki so trdili, da sme j ^ ^ m ^jtevala fapobjevanje država glasom 249. člena svetogermanske po-lr3«11, dolžnosti, ne bo pa Jim nudila ni* godbe zaseči del teh letnih odplačil v svrho' kakih pravic, vsaj v polni meri ne! Mecr obnovitve porušenih dežel, čemur so se za-' te pastorke spadamo mi, primorski Ju* stopniki Južne železnice odločno protivili.1 gosloveni. Dokazovati te trditve po sko* Zato so zahtevali zastopniki Južne železnice,; raj triletnem življenju v novih razmerah da končno odloči o zadevi razsodišče.	menda ni treba. Dogodki vsakega dne
Birmanke in boterce! Bliža sc čas birme in;nam pri^j0 0 tem. Država je priča na,
marsikatero mlado srce Z^t^ff	ki se po načrtu izvršuje na našem i
pričakovanju tistega dolgo zazeljenega dne.: J ' _' .	.J . t ,
Cerkvena slavnost, škof, kolači, darilce in 0b-|^K>du, pnea je vsem mukam katerim! leka, — vse to se vrti v meglenem neredu v SO izpostavljeni nase kmetje, delavci, du* mladi glavici. — Toda ne le birmankam, tudi hovniiki in učitelji. Država ne gane z kumicam in materam povzroča birma nebroj mezincem. Strahovlada se vrši v mno~ skrbi. Predvsem radi obleke. Posebno manj gjh slučajih celo pod njenim prikritim premožni sioji stoje pred težko uganko: kako Varstvom, njeni organi -posegajo narav* obleči svojo birmanko, da bo lepa m da ne bo nost y ncčloveŠko delo, ki; se izvaja na!
pjevec stroskov. - Kako	našem ljudstvu. Nam kot Jugoslovenom:
Matere, kumice, ah ste ze mislile na prelepo. . . J „	. . .	? --j
našo narodno nošo? Ali se še spominjate, ka-1 ni zajamčena niti naijelementarncjsa dr,
ko lepe ste bile ve v svojem belem, našktob-1 zavljanska pravica: osebna svoboda.: ljenem krilcu, z belim predpasnikom, belo Smo državljani drugega reda, nad kate*! pečo na glavi, be! robec okrog vratu, bel šo-1 rimi sme vsakdo poljubno izvrševati pek v rokah. Si morete sploh misliti kaj lep-, vsakovrstne policijske posle. Tako se je šega? Če same nimate narodne noše za svojo prenes]a oblast, ki bi jo Smela, iizvrševati birmanko, izposodite si jo pri znancih, saji je,. dill05]e	na neodaovorne rame
hvala Bogu še doka, narodnih nojj v c»kolici , ^ ^ .q izyajajo z neprimerm> preJ
i^^i nai^n^n^o^ ste^te to! Saj^ioša nI Te j	J01 m vztrajnostjo. Niti toliko
za enkrat, tudi ne za eno leto ali dve. Deklet- moči ne najde država vec v sebi, da bi
Materija, 141. Vodice, 142. Tatre; 143., 144. Moščenice; 145. Volosko.
Vsa Istra ima torej 145 volišč.
V zmislu čl. 14. volilnega zakona so volišča določena po občinah, i-n sicer v razmerju, da jc na vsako volišče upisanih k večjem 800 volil cev.
skušala dati temu boju. vsaj obliko kub
turnosti in človečnostii. Smo državljani
ce lahko nosi eno nošo ves čas, dokler ne do raste: za birmo, pri procesijah, pri Sv. obba jilu. Posebno kjer je več deklic v družini, se drugega Teda! Tega se zavedamo in po; lahko opravi vse birme in sv. obhajila z enim f-em se hočemo ravnati! Naš boj bodi samim stroškom — koliko je že to vredno — usmerjen k cilju: iz brezprr\*nih polsinov Toraj birmanke, matere in kumicej obudite hočcmo pcetati pokiovrcdnL državljani,
soet nekdanjo lepo navado: vsaka deklica,' _ , K .	.	,	--_;
vsaka zavedna Slovenka pojdi k birmi, v Pro- H bodo Sicer izpolnjevali po zakonu jim cesiio, k prvemu sv. obhajilu le v svoji lePi nalagane dolžnosti, C. bodo uživali tudi' beli narodni noši!! v pol^j meri svoje socialne, poli/tične m *---| kulturne pravice. Za ta cilj smo se bo^
fr^lllfe^SI^ SlVlISllIS rTlli v Avs^i stoletja, borili se bomo
tiTdi v Italijil Boritli; se bomo zainj, Tatvina, Pred včerajšnjim so pri belem dne- vcmo jc vreden boja, da je do=
cisli. Lastnik je naznanil tatvino policijskemu KOma.1!
kou-*isariafe.i v ulici dei Bachi
Nereda* koleser. Včeraj ejutraj okoli S ure jc bil zdravnik rešilne postaje telefonično pozvan v kavarno »Transalpina«. Tam je potre-3 i i>o- al zdravniške pomoči 75 letna Ursola Zct-?! ter, katero je bil v ulici Massimiliana podrl neki nerodni kolesar. Imela je večjo rano na 'roki. Zdravnik ji je dal prvo pomoč ter jo nato odpeljal na njen dom v ulici Vicolo deli Oih-
cina št. 8.	,
Žena ga je nabila. Čestokrat se prigodi, da nabije mož svojo ženo, ali to pot je nabila žena svojega moža. Ta nesreča je doletela včeraj popoldne 56 letnega Josipa Flailana, stanu-jočetfa v ulici Benvenuto Cellini št. 1. Ni nam slecv znano, zakaj jih je dobil, pač pa vemo, da si je moral tkati pomoči na rešilni postaji. Njegova ljubezniva ženica ga je bila namreč dobro zdelala. Udarila ga je tako močno po ;?!av?, da je imel vso krvavo. Na rešilni postaji je debil prvo pomoč. Nato se je vrnil v domaČo »oskrbo«.
m
sat* svo?
Državljani prvega drugega reda
V Avstriji je bil ta pojav čisto v danji. Državniška modrost, ki je v jih dneh kraljevala, na Dunaju, ije v svoji vsemogočnosti delila vse prebivalstvo stare monarhije v dva razreda. Imeli smo državljane, ki so izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti m uživali pri tem tudi v polni meri svoje pratvice. To so bili državljani prvega reda: Nemci ai Madžari. Vsi dragi narodi so pa bili. eni v večji in drugi v manjši meri, državljan i druj>e^a reda; bili -pclsinovi, predani! na milost in nemilost mačehi s državi, ki jih je vsikdar poznala, ko je bilo treba pcdložniškega davka v nikdar sito dr? živno žrelo. Izpolnjevati so morali pač do pičice sta. še preko te mere vse dol^ žno&ti, pravic pa niso imeli nobenih, ali pa le v najmanjši meri. Ponižno so mo* rali čakali pri polno obloženi mizi na drobtine, ki 60 včasih padale v naj s skromnejši meri iz rok Nemca in Mad? Tsko so bili vsi slovanski narodi
In tedai utegnemo doživeti tudi ml, da bi se k eda j tudi za n^is iz Rima. sli^j šal glas, kakor jE?a» ie vrgla v svet »Ste? f?nfic< c priliki izgredov na Tirolskem: Vlsjdh hoče, da se ne ponovijo več taki, obsodbe vredni slučaji; ter bo krivce, ki so Z2i>je odgovorni, kaznovala.
zara.
monarhije državljani drugega reda. Ta igra se je maščevala, čas je izrekel svojo obsodbo.
Stara avstrijska igra, delitev-državlja? šica, 130. vele Mune; nov v dve skvupini, se je prenesla v Ita* "
lijo. E>ft, tuidi v Italiji imamo cfcvoje vrst . ^	T
državljanov: one, ki uživajo v polni« meri. Nova Krsčina; 138., 139. Lovran; l-iO.
V
I. Poreškc glavarstvo. I. s 3. Poreč, 4. T ar, 5. vežbališče v Po* reču; 6. * 7. Buje, 8. Momjan; 9. Novi* gred; 10. Grožnjan, ll. Podgorje; 12. * 14. Motovun; 15. Vrsar. 16. Sv. Lovreč; 17., IS. Oprtal j; 19. ^21. Umag; 22. Verte= ^e^Ho (Črni vrh); 23., 24. Višnjan; 2d. Vižiuada, 26. Legina šola pri Kašteliru. II. Koprsko glavarstvo. 27.00. Kopar; 31. Dekani, 32. Sv. An. ten, 33. Predioka.; 34. Dolina, 3d. Boršt, 36. Osp; 37. ? 39. Isola; 40. Marezige, 41. Truške; 42., 43. Milje, 44. Voltra, 45. Bo* žici, 46. šola Škofije; 47. Klanec; 48. Pomjan, 49. Ko rte; 50. So čer g a, 51. Draguč, 52. Vrh, 53. Štrpcd, 54. Lanlišće; 55. Klenovšćak, 56. Buzet; 57. s 59. Piran, 60. Portorose, 61. Siciole, 62, Kaštel; 63. Roč, 64. Gorenje.
III. Lošinjsko glavarstvo. 65. s 67. Cres, 68 Bele j: 69. Veli Lošinj; 70., 71. Mali Lošinj, 72. Susak, 73. Unije, 74. Ćunski; 75. Nerezine, 76. Osor. IV. Pazinsko glavarstvo. 77. s 81. Labinj; 82. Tinjan, 83. Sv. Pe* tar v Šumi; 84. Boljun, 85. Paz; 86.^88. Plomin; 89.^91. Žminj; 92.^94. Pazin, 95. Lin d ar, 96. Pičan, 97. Gračišče, 98. Cerovi je.
V. Pulsko glavarstvo. 99. Bcrbfcn, 100. Hrdjio:1; 101. Kan* fanar; 102., 103. Vodnjan, 104. Marčana s Krnico, 105. Filipana z Roverijo; 106. s 114. Pula, 115. Fažana, 116. Galežana, 117. Altura, 118. Sišan, 119. Medulin, 120. Po* mer; 121. s 124. Rovinj; 125. Sv. Vinčenat; 126. Bale.
VI. Volosko glavarstvo. 127. Veprinac; 128. Podgrad, 129. Hru*
131. Perenići p.
Vasii iz CScaišfce
V Dol. Trebuši se je vršil pretočeno nedeljo dobro obiskan shod, na katerem »ta govorila dva govornika iz Goricc in obrazložila pomen današnjih volitev za primorsko ljudstvo. Dasi je bil shod napovedan ob neugodnem času, se ga je vendar udeležilo toliko število volilcev, da je bil zborovalni prostor naravnost premajhen. Četudi je volišče na strmi Šentviški £ori, so bili vendar vsi navzoči enega trdnega sklepa, da gredo na volišče do zadnjega mož.:.
Prvi majnik smo praznovali v Gorici na tako čuden način, kot ga nismo praznovali še nikoli. Vse mesto je bilo rdeče, a ne od zastav, ampak od rdečih plakatov, 4ti so jih nalepili v prvi vrsti Italijani, in sicer nacionalisti proti socialistom. Socialisti se niso upali na dan in so le v poznih nočnih urah tu pa lam nalepili par plakatov in plakatičev. Gotovo je in jasno, da je bilo mnogo tega papirja potrganega na tla. Dan je v Gorici potekel še precej mirno, le proti večeru se je sprentenilo mesto v torišče divjih pohodov. Okrog 80—100 fašistov se je zbralo okrog pete ure popoldne. Vsi so bili oboroženi s samokresi in železnimi palicami. Ti ljudje so potem izvajali po ulicah najhujši teror. Ustavljali so ljudi, tudi posameznike; če je bil ta ali oni socialist ali Slovenec, so ga neusmiljeno pretepli in ga končno tudi aittirali. Na par mestih so se krva-vo spopadli. Počili sl tudi streli. Neki naš. človek iz gora jc prestreljen skozi vrat, drugi skozi roko. Aretirali so med drugimi tudi več Slovencev, ki so jih šele v pondeljek opoldne izpustili. Znamenito je to, da so fašisti aretirali tudi vojake, ki so se pre-drznili se zgražati nad njih početjem. Nekega maršala so v ulici Carducci pretepli, ker ji iti je ugovarjal. Zvečer je bil po mestu zopet red, le sumljive gruče so se sprehajale po cestah. Tudi močne patrule so bile vidne po mestu. Tako je praznovala prvi majnik reakcija, ki nima primere v zgodovini boja proti proleta-riatu.
Dolžnost Italijanov jer da glasujejo za blokove listo, pravi »La voce« in kriči o veliki premoči Slovanov, ki se družijo edino okrog Ij^di, ki so proti Italijanom in proti Italiji. — Čudno je res, da nas včasih nič ni, da je vsa dežela italijanska, a kar naenkrat stojimo ta v ogromni premoči in smo nevarni cclo Halij". Nevarni celo tedaj, ko ne mislimo storiti drugega, kot oddati svoje glasove in s tem priznati italijansko državljanstvo in italijanske zakone. Seveda, ko je treba slikati nevarnost, da navdušijo svoje vrste, tedaj je Slovencev kot listja in trave in vsi skupaj sc jim zdijo vse premalo iredentistični in še vse premalo nevarni, da bi lahko naslikali svojim čitateljem tem groznejšo sliko.
Bralno in pevsko društvo »Zarja« v Koprivi vabi na veliko pevsko slavnost, ki jo prired^ povodom proslave svoje 25 letnice s sodelovanjem sledečih br. pev. društev: Pevsk. dr. »Štanjel « iz Štanjela, pev. dr. >Tomai - iz To-maja in pev. dr. »Venčck« iz Dutovelj. Slavnost se bo vršila 8. maja 1921. ca dvorišču jt A. Lavrenčiča hšt. 23. — Začetek točno ob 15. uri. — Spored: 1. Slavnostni govor, goveri g. predsednik K. Turk. 2. V. Šmigovc: V gaju : poje mešan zbor dr. * Zarje - iz Koprive. 3. J. Aliaž: »Naša zvezda«, poje moški zbor dr, »Štanjel« iz Štanjela. 4. Dr. Gustav Ipavec: »Milada«, poje mešan zbor dr. »Toranj < iz To^ maja. 5. J. Aljaž: »Na bregu«, poje moški zbot| dr. »Zarje« iz Koprive. 6. F. Ste^nar: »Dneva nam pripelji žar«, poje mešan zbor dr. »Ven-ček« iz Dutovelj. 7. F. S. Vilhar: »Nis bisera sa Balkana«, venec hrvatskih nar. pesmi, pojt mešan zbor dr. »Zarje« iz Koprive. Po končanem sporedu se vrši ples in prosta zabava Med sporedom in pri plesu svira pomnože im godba iz Sežane pod vodstvom kapelnika F. Majcena. — K obilni udeležbi uljudno va^>
Odbor.
Kastav, 132. Breza, 133. Klana, 134. .Tu* Sići, 135. Vel. Brgud; 136. Jelšane, 137.
Vastš is Bstre
Kastav. Tatje v kastavski okolici, o katerih sem zadnjič poročal, so že pod ključem. Strah aprovizacij in trgovin je torej nehal. Kaj imaj«, ptički vse na vesti, se bo dognalo šele tekom preiskave. Predrzni so bili do skrajnosti, a tudi siloviti in sverepi. — Nekaj je zanimivo« brat harambaše je bil zaprt pri orožmikh y Kastvu. Pri belem dnevu jim je ušel. Stirjr orožniki so sicer siražili vhod, a lopov je po begnil čez vrt in po strehi telovadnice učiteljišča. Tako je srečno odnesel pete. Siccr pa jit je še osemnajst ostalo v zaporih. Ja, plevel y teh časih kinematografov in detektivskih ro manov kaj hitro raste. Seveda, če vsak šmr kavec sme trditi, da ni Boga.... — (Čitalnica * Kastvu) je oživela. Dolgo je trajalo, končna se je vendar zopet vzdramila. Bilo srečno1 Naj jo to začetek živega narodnega delovanja
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
(36)
Blanušić in Dragan sta obračala svoje poglede na oder samo tedaj, ko so se ženske prikazale na njem. Oba mlada, odlično oblečena, z finimi boteljkami na mizi, sta obračala pozornost nase tudi teh žensk, ki so jima metale koketne poglede, s katerimi pa niso skopuha-rile tudi za drugo občinstvo. Ena je prišla z lorguonom in kakor da si je izbrala Dragana in starega gospoda kot cilj svojega opazovanja. Nosila je belo krilo do kolena, od strani prerezano do boka, tako, da se ji je pri kretnjah videla noga v modrem tricotu. Roke, prsa, rame in pleča so bila decoletirana in so blestela kot alabaster. Lici sti bili rdeči in vsled tega sti ji očesi široko in blesteče gledali na občinstvo. Govorila je zagrljenim glasom neki kuplet, ki mu je vsebina obstajala v neumnem ironiziranju starca, ki plačuje dekie, ki ljubi mladeniča. »Stari — to je firma, mladi njegov tajni družabnik« — je bil refren, a vsakokrat je krasotica pri besedi »stari« obračala s porednim nasmehom svoj lorguon na starega gospoda, pri besedi ;>mlaai« pa na Dragana. Občinstvo se je zvijalo od smeha, stari gospod je bil blažen, a njegova žena se je smehljala kislo. Tudi Dragana, ki mu je vino že precej razgrelo možgane, je laskala stvar in je zopet obžaloval, da je danes zaigral svojih štirideset goldinarjev.
V glavi mu je začelo šumeti, a istočasno se mu je kri živejše pretakala in kakor da ga je ščegetala ood kožo. Začel \z napeto gledati
v častnike z namero, da bi izrazil prepir. Blanušić je, boječ se neprijetnosti — bil je trez-nejši — miril Dragana in da bi njegovo pozornost obrnil od častniške mize, ga je vprašal, ali ne pojde k Sofiji. Dragan je pogledal na uro
—	bila je ena — taer rekel:
— Sedaj je že doma — a rekel sem, da nocoj ne pridem.
Resnica pa je bila, da je Sofija njeamu rekla, da nocoj ne pride in da je bolna. To je bila kasirka v »Veliki kavarni«, ki je do polu-noči sedela za buffetom. Ko se je Klinar zaljubil v Ivanko, je prekinil svoje razmerje s Sofijo, a naslednik mu je bil Dragan. Kazala je, kakor da jako ljubi Dragana in da jo je sama čista ljubezen navezala na tega, z tri leta mlajšega dečka. Ni sprejemala od njega ničesar razun cvetja — denarja pa nikoli. Ali šampanjca je pila žnjim strastno rada. S početka se je zaplel žnjo le iz domišljije: videl je, da drugi delajo tako, neki častnik in neki trgovec — Žid sta tekmovala žnjim za Sofiji-no milost, izbrala pa je njega, njega edinega, kakor je prisegala. V kratkem času mu je to razmerje postalo potreba in sta bila njegov mir in njegovo zadovoljstvo odvisna od muhavosti tega dekleta. Malone solze ga je stala njena krutost, s katero mu je prepovedala o-biskovati jo več nego dvakrat na teden. Vidiva se vsak dan v kavarni — mu je govorila odločno — a za prijateljski razgovor zadoščata dvakratna sestanka na teden. Pogostejše ni hotela nikakor iz ozirov na svoje dolžnosti itd. Danes je bil zopet prepovedan dan in Dragan — ker ga je Blanušić spomnil Sofije
—	se je razljutil, ker ne more v tem času k nji. Obraz se mu je razgrel še bolj, vidal je
nervozno dim svoje cigarete ter, podprši ote-želo glavo ob roko, mrmljal je poluglasno:
— In jo hočem videti — gram, pak bom zvonil na hišnih vratih. Blanušić — pojdiva!
Ko sta stopila ven na sveži zimski zrak, se jc pokazalo kmalu, da Draganova namera ni' izvedljiva. V prvi hip se ga je bila prejela objestnost; začel je poskakovati in vsklikati, se zaletel z anekim psom, vrge lza njim svoj dežnik, a ko je stopil, da bi ga pobral, se je; svaki sredi ulice. Blanušić je gledal in se smejal na ves glas. »Drži ga, drži!« — je klical Draganu, ko je letel za psom, a, ko je padel, mu je zaklicai: »Pojdi sem, da te vzdignem!« Blanušić ni bil toliko pijan kakor Dragan, vendar dobro nakresan. Dragan se je mučil prilično dolgo, da se je spravil na noge. Te so mu odrekle pokorščino in glava kakor da mu je pretežka za njih. Slednjič se je dvignil in se privlekel do Blanušića. Ta je iz začetka mislil, da se Dragan pretvarja, ali, kmalu se je uveril, da je v resnici pijan. Vzel ga je pod roko in ga vlekel tako seboj proti Gajevi ulici.
Na oglu je začul v pivarni glasbo in vsklika-nje. Blanušić je pogledal skozi odprtino v zastoru in opazil med ljudmi nekega slugo z vseučilišča., — »Moramo plačati Jošku liter vinal« — je rekel in potegnil Dragana seboj v lokal.
Tu se je gnetlo občinstva: bel je nedeljski ples. Kuharice, pestunje, perice in služkinje vsake vrsti so plesale prepotene, opite, raz-kuštrane, deloma tudi raztrgane, s pijanimi ko-cijaži in slugami. Vročina in dim sta bila kakor v peklu: iri-do štiristo glav se je motalo tu ob cviljenju tamburic.
(Dalje.)
Maj aMejpesi rudnika
V hiši št. 82 — sedanje župnišče — je stanoval »Fizilcus«, t. j. rudniški zdrav* nik, Hafner. Pri njemu* se je nastanilo kar 7 vojakov. Izbrali so r.i najlepše so* be in kar je premogla kuhinja in klet, je bilo njihova last. Ksafcfar niso imeft službe in so bili doma, so bili skoraj vedno pijani, zabavljali čez slabo postrežbo ter grozili z noži in velikanskega potrpljenja je bilo treba, da so jih do* maiči potolažili. Zdravnik jim je dal, kar je imel.
Pri skladišču na Doleh je imel največ škode Valentin Mlinar. K njemu so več* krat prijezdili razni oddelki. Prej so mu naši vozniki, ki so pri njemu nakladali, pobrali seno, krompir, repo, kruh, oro* d je, celo obleko. Ko so odšli naši voz> niki, je mislil, da bo sedo»j na varnem. Zaklal je 2 prešiča in usolil špeh in meso. A to zavoha oddelek francoskih jezdecev. Vzamejo mu vse, razdele si tečne krače pred hišo ter odjahajo.
Najhujše je pa prestal rudniški ra.v> natelj pl. Gersdorf. Že leta 1797. je ve; liko pretrpel. To pot ga je pa vzel na piko adjutant Srbuet. Nobena reč mu ni bila všeč, vedno je grozil, da zažge Idrijo. Gersdorf je bil rudniku z vsem svojim srcem vdan. Bil je zelo blag, a občutljiv mož. Mož je obolel na pljuč?
niči in 12. februarja 1806 ob 5 popoldne je umrl. Značilna 'je njegova poslovite >' od tovarišev. Uradniku Salfundu jc narekoval dan pred smrtjo: S težkim srcem se Vam vsem zahvaljujem za vso vda* nost, zvestobo in gorečnost v službi, k; ste jo vedno kazali. Radi tega smo take lepo v slogi živeli. S težkim srcem pro* vim, ker bi se rad od Vas poslovil o-sebno, a moje slabotno stanje te^a n<4 dopušča. Trudili smo se skupno, da O' branimo rudnik. In če nismo vsega do: segli, ni naša krivda. Ko človek umira, ne laže. Resnica je, da smo sveto žzpoli njevali svoje dolžnosti. To moram Vam vsem priznati, s to zavestjo grem \ grob. Moje srcc bije še sedaj od hva ležnosti do Vas, če tudi že omaguje.
Pri pogrebu 13. februarja je bila ske ra>j vsa Idrija zbrana, celo francosk' stotnik Galliot je peljal posadko za tnif go. in na grobu je Galliot govoril &vo* jim vojakom. Rekel jim je, da so ifkfli zali zadnjo čast možu kremenitega zruv* čaja, ki je vedno točno in neustrafcmot spolnjeval težke svoje dolžnosti, ki Jq pa omagal kot žrtev vojnih britkosti, silnih napadanj in Tzkoriščevanj. Kra* sen zgled vojakom!
Idrijčani so mu napravili kameni* spomenik, ki še danes stoji. Napis pave^ da ga je postavila hvaležna Idrija j emu ljubljenemu rudniškemu svetniku.
't--
V Trfttu, dne 5. maja
►EDINOST«
turan ni;
Vesti iz Notranjske
Iz Idrije. Izjava. Po Idriji se širijo govorice, da sem spodaj podpisani zabranil, da se ni letošnji velikonočni teden pripeljalo meso iz Jugoslavije (Žirov) v Idrijo. Primoran sem se opravičiti. Godi se mi krivica, zato sem pripravljen takoj izplačati 1000 lir onemu, ki mi te očitke dokaže. Z obrekovalci pa bom postopal sodnijskim potom. Uvoz mesa v zasedeno ozemlje prepovedal je gen. civ. komi-sariat z dnem 16. marca t. 1. pod št. 769—150 (Reparto Veterinario Autonomo). — Idrija, 2. maja 1921. — Ignacij Treven.
Ob stoletnici Mgonouesmrii
t 5. maja 1821.
Skoraj vsako stoletje zaznamuje v zgodovini človeškega pehanja in neha* nja posebno velike dogodke, ki pretre? sajo širna ozemlja, poderejo državne in naravne meje med posameznimi narodi ter tvorijo novo razdobje v svetovni zgodovini.
K takim velikim epohalnim dogod? kom smemo prištevati francosko revolu? ciijo koncem 18. stoletja in njene posle* dice, iz katerih je izšel človek, ki je sko? raj dve 10?letji strahoval vso Evropo ter s svojimi zmagovitimi vojnimi pohodi v največji meri tz>aidostiI svoji osebni am? biciji in imperializmu svoje dežele. Ta mož je bil Napoleon Bonaparte, cesar Francilje po lastni volji in moči, ne pa »po božji milosti in volji naroda«, ka* kor beremo v občajnih vladarskih na» si ovi h.
Napoleon se je rodil 15. avgusta 1769. na otoku Korsiki v mestu Ajaccio, kot sin priprostega odvetnika. Zgo? daj se je posvetil vojaškemu poklicu in že s 25. letom je postal brigadni povelj« nik. Od tu dalje gre njegova vojaška 6lava naglo navzgor.
V	pr\*i koalicijski vojni se je mladi general z velikim uspehom boril v Italiji proti Avstriji, ki je morala odstopiti Franciji v miru sklenjenem v Campu Formio, Lombardijo, Belgijo in Luxem? burg. Po teh začetnih velikih uspehih je začel Napoleon posegati v politično živ? ljenje svoje dežele in ker je postal vla? daj oči stranki v Parizu prenevaren, so ga poslali v Egipt, da bi se g>at na lep način odkrižali. Toda v Egiptu se je mladi Na* poleon še * le izvežbal v bojevanju ter z nekaterimi sijajnimi vojnimi zmagami raznesel skvo francoskega orožja. Med tem časom pa se je francoskim četam v Italiji slabo godilo. Druga koalicijska vejna je združiila Avstrijo, Rusijo, Por* tugalsko in Turčijo proti Franciji in Na? poleonove prdobitve v Italiji so bile v nevarnosti.
V	tem kritičnem času se je povrnil Napoleon z nekaterimi spremljevalci iz Egipta v Pariz, odstavil direktorij in zbornico ter se pustil voliti za takoz^va? negai prvega konzula za dobo 10 let. Ta* ko je postal Napoleon resnični vladar Francije ter kot tak pokazal velik dr? žavniški talent. Z izpremenjeno ustavo in novo državno upravo je uvedel urejene razmere v deželi, ki je bila še raz* burkana po revoluciji. L. 1802 se je dal izvoliti za dosmrtnega konzula, a 1. 1804. se je dal kronati s svojo soprogo Josi? pino Beauharnais za. cesarja Francozov.
Ne moremo tu naštevati vseh njego? vih zmagovitih pohodov, s katerimi si jc podvrgel malone vso Evropo v dobi do? brih deset let, zakaj o tem so napisane debele knjige. Njegova osebna ambicl? ja je dobila največje zadoščenje, ko je dobil avstrijsko cesaričino Marijo Lu* izo, hčerko cesarja Franca I., za ženo, potem ko se je ločil od svoje pr? ve žene (1. 1810.).
Začetek konca njegove slave in moči pa je bil nesrečni vojni pohod v Rusijo 1. 1812. Iz vseh krajev Evrope je zbral prevzetni vojskovodja velikansko arma? do 600.000 mož ter se podal v obširne ti ske planjave, da bi prisilil tudi ruske> ga samodržca, da bi se pokoril njegovim željam. Toda huda zima ga je dohitela v širni Rusiji. Neizmerne ruske plan j a? ve so požrle ogromno vojsko in slavo njenega vojskovodje. V romanu »Vojna in mir« opisuje Tolstoj na zanimiv na? čin ta pohod Napoleonov in polom njegove armade. Značilno je, da Tolstoj
[zelo omalovažuje Napoleonov vojaški j talent.
Z neznatno peščico vojakov so se pri* vlekli posamezni generali zopet iz Ru? sije, Napoleon sam je moral neslavno bežati iz ogromne dežele, ki je pokazala, da je tudi ta »strah« Evrope ranljiv. , Zdaj je šlo hitro navzdol z Napoleon Inom. L. 1813. so ga združeni Avstrijci, Rusi in Nemci v tridnevni bitki pri Lip? iskcm na Saškem odločilno premagali. Po tej bitki so se začeli podjarmljeni narodi dvigati proti francoskim posad? kam v Avstrijii, Nemčiji in tudi drugod. Njegovi nasprotniki pa so ga zasledo? vali kakor ranjeno divjačino ter v rano? goštevilnih zmagovitih bitkah vkorakal!-31. marca 1814. v Pariz. Napoleon se je moral odpovedati vladarski oblasti in vladarskemu naslovu. Zavezniki so mu odkazali otok Elbo in gotovo svoto de? narja na leto. Francija pa je izgubila vse po Napoleonu priborjene dežele in pra? vice.
Tako se je zdelo, da je konec Napo? leonovim vojnam, evropski vladarji in držarvniki' so sc oddahnili in se priprav? Ijali, da vtaknejo meč v nožnico, ko se je Napoleon nenadoma pojavil na Fran? coskcm. L. 1815. v marcu se mu je po? srečilo pobegniti iz Elbe. Kmalu je bil v Parizu in gospodar Francoske, ker se je vceina. vojaštva pridružila svojemu nek? danjemu slavnemu vojskovodji. Toda le še 100 dni je bilo soiieno vladati Na? polconu. V bitki pri Waterloo v Belgiji so gaj zavezniki 18. junija 1815. prema? gali. Kmalu zal tem so ga Angleži ujeli in ga peljali na Angleško, odkoder so ga na sklep združenih vlastii pregnali na pust, osamljen in zelo oddaljen otok sv. Helene (v Atlantskem ocesnu za? padno od severnega afriškega obrežja). Tu je živel Napoleon še 6 let ter pisal svoje spomine. Umrl je na želodčnem raku 5. maja 1. 1821.
Osebnost tega znamenitega* moža, ki se je od nič povzpel do najvišje socialne stopnje z lastno močjo in po zaslugi svo? jih darov, je silno zanimala- in zanima še danes vse njegove občudovalce, nje? gove prijatelje in sovražnike.
Njegovi veliki uspehi na bojnem po? lju ga delajo zanimivega zlasti vojaškim strokovnjakom. Vojna znanost, ako jo smemo tako imenovati, se obširno bavi z Napoleonom in proučuje Napoleona kot vojaka, organizatorja velikih armad in velikega vojskovodjo.
Dasi je bila temelj Napoleoonve moči v njegovih zmagovitih armadah, vendar mu ne moremo odrekaiti velikih držav* niških sposobnosti, ki jih je pokazal pri upravi zasedenih dežel. Vsepovsod je Napoleon ustanavljal kraljevine, pokrajine in dežele, ki so bile dasi kolikortoli? ko avtonomne, vendar v službi enega samega naroda t. j. francoskega. Vkljub tej decentralistični upravi ogromnih ozemelj, je bilo nekaj enotnega iti ce? lotnega v vsej tej mešanici raznih naro? dov iin gospodarskih enot.
Francoska uprava v zasedenih pokra? jinah je v precejšnji meri stremela za kulturno povzdigo dotičnega prebival? stva, zlasti so skrbeli Francozi za dobre ccste in urejene prometne in poštne raz? mere. Kajpak, da je bilo vse to stremlje? nje pred vsem podrejeno vojaškim in strateškim interesom Napoleonovega in francoskega imperializma.
Toda Napoleon je končno le produkt svojega časa in tedanje družbe. Franc-os? ka revolucija je strla starodavni fevdat? ni družabni red in ustvarila meščanstvo, toda revolucionalno valoven je je grozi? lo, da pogrezne deželo v anarhizem. No? bena stranka ni mogla ustvariti) trdne vlade, ne državne .avtoritete. V takih razdrapanih razmerah je Francozom dobrodošel energičen mož, ki je vzel v roke usodo svojega naroda. Le tako mo? remo razumeti, da je mogel Napoleon tako absolutno zavladati nad svojim na* rodom.
Njegove sijajne zmage so prijale fran* coskemu samoijubjui, a bile so tudi po? trebne za sanacijo obupnih finančnih razmer v Franciji. Podjarmljene dežele so morale donašati velikanske dohodke, da ni prišlo do ponovnega gospodarske* ga poloma. In tako je Napoleon upregel
v voz svoje osebne častilakomnosti in vlastiželjnosti najprej francosko ljud?
stvo.
Čim bolj pa so se množile zasedene dežele, tem več krvnega in denarnega davka je potreboval brezobzirni vojsko? vodja. Poleg denarnega davka je začel Napoleon od podjarmljenih narodov zahtevati tudi krvni1 davek. Vojaški na? bori za njegove nikdar zadostne armad? ne zbore so se vršili po vseh deželah, ki jih je imel v oblasti ta mogočnež.
Pozabiti ne smemo, da je marsikatera Napoleonova zmaga bila mogoča vsled socialnih razmer v tedanji evropski družbi. Francoska revolucija je idejno prekoračila meje francoske države. Od? por proti gospodujoči šlahti, ki je bila poleg tega v vednem prepiru med seboj (kalkor n. pr. na Nemškem ib v Italiji), je našel odduška, če ne drugače pa v pasivni resistenci ljudstva pri vpadu armad tistega naroda, ki je strmoglavil krailja, predstavnika fevdalnega absolu? tiizma, pod katerim je večina evropskih narodov še nadalje ječala.
Iz tega stališča nam je presojati Na^ poleonove uspehe, dasi mu ne bo nihče odrekal ogtovih velikih potez.
In nasprotno si zamoremo Napoleo* nov nagli padec tolmačiti le s tem, da si je Napoleon s svojimi nezaslišanimi gmotnimi in krvnimi zahtevami nakopal sovraštvo tistih narodov in ljudstev', ki so ga spočetka morda občudovali in vsaj brezbrižno trpeli francosko nad? vlaidje. Napoleon je bil preveč brezob? ziren sebičinež in si ni znal ustvariti stal? nih ljudiskiih simpatij zase in za svoj narod.
Dokler mu je bila sreča na bojnem polju mila, so ta ljudstva mirno opaž o? vala Napoleonove geste, toda ko se je pokazalo, da je tudi ta strahoviti fran* ccski samodržec ranljiv, so se ti narodi dejansko udeležili boja ter pespešili ko? nec zadnjega dejanja Napoleonove dol? gotrajne svetovne tragedije.
Tudi Slovenci so prenašali nekaj let francoski »jarem« pod Napoleonom, to? da tal jarem ni bil spočetka niti tako hud kot habsburški. Napoleonova doba po? meni za nekatere kulturne panoge naše* ga razvoja velik plus. V ilirskem kra^ ijestvu združeni bi bili začeli že tedaj naglo kulturno življenje, žal da je bila francoska zasedba prekratkotrajna.
Z navdušenjem je zetpel tedaj naš prvi pesnik Valentiin Vodnik svoljo »Ilirijo oživljeno« ter si pridobil za tedanje pri? četke slovenskega šolstva v Sloveniji ve? like zasluge. Za to svoje navdušenje se je moral pozneje bridko pokoriti. Krat? ka doba Napoleonove vlade na Sloven? skern je žarek v temni noči slovenskega kulturnega življenja, še?le po dolgih letih za Napoleonom smo dobili v Pre? šernu na^nJicv^a Vodnikovega dela. Zato sc	i se danes spominijamo
Napoleona in njegvovega vladanja pri nas brez grenkobe in sovraštva.
FR. UŠAN:
E^šekai o naših plesih
Zadnje čase sta naša časnika »Edi? nest« in »Goriška Straža« že p ar krat sva? rila slovensko ljudstvo pred1 večnimi ple? si. Na zadnjem občnem zboru v Divači je tudi! naš prvoboritelj dr. Wilfan op o? zcril na to našo bolezen, ki1 je bila zlasti prvo leto po vojni prav huda. Mogoče bi se dalo k tem besedam o naših tjav? nih plesih in njih posledicah še kaj pri? pomniti.
Odkod javni plesil? Ali je zrastel ta običaj na naš'iih domačih tleh? Ne! Javni plesi so prišli iz tujine, iin sicer iz roman? škilil dežel; nastali; niso na slovanskih tleh. Govorimo vedno,^da smo Jugoslo* veni in priporočamo često, da se je treba poprijeti narodnih običajev in na? rodnih navad, a ti! javni plesi so ravno itdijanska šega, zato pač tuijega izvora. Naši Jugosloveni n. plr. Srbi ne poznajo te vrste plesov, poznajo le jugosloven? sko »kolo«. Lansko leto so v Velikih Žabljah po krasni veselici nastopili tudi s »kolom« in zdelo se mi je, da sem bil zopet na jugoslovanskih tleh, dočim se mi naši javni plesi!1 zdiljo kot tujina. Za? to se mi čisto čudno zdi, kako se mo?
rejo Jugosloveni, ki hočojo biti zavedni, navduševati za to tujo šego. Zlasti bi bila dolžnost naših ljudskih voditeljev: učijteljev in duhovnikov, da se borijo proti tej tuiji navadi. Če že moramo ple? sati, plešimo raje jugoslovensko »kolo«-.
A to še ni edini razlog, ki govori proti javnim plesom. Javni plesi naše fjudstvo naravnost ubijajo. To priznavajo resni možje povsod. Kjer je veliko plesov, gine veselje za kulturne prireditve, kakor so gledališke predstave, gine tudi veselje do izobrazbe in beriva. Ljudstvo narav? nost otopi Že med vojsko sem čul več? krat od tujcev, da bi bilo naše kmetij? stvo v teh krajih na višji stopinji kot je v resnici. Važen vzrok, da temu ni ta? ko, tiči v veseljačenju, posebno v javnih plesih, ki ubijajo v nas duševni napre? dek. Poglejte naše sosede Nemce! Ne? deljske popoldneve porabijo za preda? vanja, zarazne kulturne prireditve, telo? vadbo, šport, petje, za izobraževalna društva itd. Kako porabljamo mi naše nedelje od velike noči do jeseni? Naša mladina leta vsako nedeljo cd kraja do kraja na plesišča in se vrača domov brez višjih misli1, brez žmisla za, napredek. Ča? kajo nas težki časi, ko bo treba zbrati vse narodne moči, da vzdržimo in ohra? nimo ta košček zemlje našim potomcem. Vztrajati in kljubovati znajo pa dandanes samo kulturni narodi. Poglej? mo Koroško in Gor. Šlezijo! Kdo je pravzaprav zmagal pri ljudskem glaso? vanju? Zmagala je višja kultura. Koro? škil Slovenci in Poljaki se v izobrazbi nc morejo kosati z Nemci. Večni plesi so ubili v nas zavednost, narodno moč, spodkopali so korenine našega naroda. Zato bi imenovali te plese veliko oviro za napredek našega naroda; plesi so so? vražnik in grobokop Slovencev. — A kaj naj delamo ob nedeljah popoldne? Ali naj sedemo v kot in se držimo ža? lostno? Ne! Poprimimo se petja in za? pojmo naše narodne pesmi, ki so tako lepe; nastopimo s predavanji, delajmo izlete, gojimo pametni šport ali telovad? bo, priredimo veselice, ki nas bodo nav? duševale za našo domovino in za vse, kar je lepega in dostojnega. A kaj naj naredimo iz naših godb, ki so tako stare in tako razširjene, saj vendar morajo kaj zaslužiti? — Godbe so tudi po Jugosla? Viiji, a se dajo uporabiti v kulturne svr* he; nastopajo lahko pri naših kulturnih prireditvah in bodo služile tako lepšemu namenu. Sicer pa mora blagor narodov biti višji kakor blagor posameznikov in če bi kakšna godba kje zamrla, bi nam to ne bilo v veliko škodo.
Nedavno sem govoril z nekim davčnim uraxinikom, ki mi je rekel, da prinesejo plesi v vipavski dolini davkariji na leto 50.000 L! Torej državi; plačujemo samo v tej dolini od plesOv 50.000 L! Letos na velikonočni ponedeljek ie bil javen ples nekje v tej dolini in faintje so pro* dali samo vstopnic za ples za 4000 L. Vedno vzdihujemo, da so davki nežnost ni, a samo za ples plačuije mladina strašne vsote državi. Kaj bi se vse dalo napraviti iz teh 50.000 L! Če bi jih obr? nili za naše knjižnice, bi itmeli bogato berilo, ki bi prinašalo občnega sadu! O? brnili bi jih lahko tudi v narodne svrhe in vzdrževali bi lahko več šol v obmej? nih krajih; če bi jih obrnili v naše za? družne ali gospodarske namene, bi sc vi? del lahko že velik napredek v vipavski dolini. Iz svot, ki jih je plačalo naše ljudstvo tekom desetletij v občinah za plese, bi si lahko povsod postavili krasen dom za zborovanja, društvene prireditve in predstave.
Plesi pa prinašajo še drugo zlo. Nikjer se denar tako< ne razsiplje, kakor na ple? sih. Vse hoče imeti novo obleko in gorje staršem, če imajo več deklet. Za ples gre zadnji vinar in če treba, si gre? do izposodit, ker zai ples mora biti denar! Tako se množijo brez potrebe dolgovi in zdi se, da bo naše kmečko ljudstvo kmalu zopet tam, kjer je bilo pred voj? no. Zaradi' plesa moraijo trpeti večkrat vsi drugi Člani družine pomanjkanje.
Iz plesov izvira tudi alkoholizem in pijančevanje, ki je zelo velika rana na našem narodu. Napredni Amerikanci in severni narodi se skušajo rešiti tega so? vražnika celo s hudimi postavami; pri nas pa se zdi, da lezemo vedno bolj
notri. Trezni na/rodi gredo naprej, drugI zaostajajo. Javni plesi so Sola itn pri$ikj| obilnemu pijančevanju. Takrat mora biti vse pijano. Zgodilo »e je, da. so celd otroci v starosti 7 let zahtevali pol litra v gostilni. Kaj bo s rodom, ki mu že v mladosti alkohol zamori vse boljše iri višje misli! Pri kulturnih prireditvah nJ te nevarnosti.
Včasih objavljajo fantje v listih oglas, ki se glasi: Velik ples. Mogoče se kdo pri tem veseli, da sc bo spet zavrtel, mo* goče mislijo, da so lahko ponosni, kc* znajo prirediti celo ples. Lepše bi bilo, če bi stal v listu oglas: Veselica s pet* jem, godbo, igro in deklamacijo. Ples prirediti ni nikaka umetnost ali napre? dek. Tak oglas jc nasprotno spričevalo duševne zaostalosti, ker kaže, da ne morejo prirediti nič boljšega in lepšega kot javni ples. Vsaj ponosni naj bi nc bili; na take reči! Natisniti bi morah prav za prav sledeči oglas: »Ker žalibog ne niGremo drugega prirediti, maramu prirediti, javni ples.« — Veliko občin je že, ki sc sramujejo plesov, jih odklanja* jo in se zbirajo raje v dvoranah, da scf vadijo za pametne prireditve.
Treba je resnosti v našem času! Pra* vijo, da smo izgubili domovino, da nam j c umrla. A mi rajamo in sc vrtimo, ka/ kor bi; obhajali vesele dneve. Zdi sc, ka* kor da bi plesali in se vrteli na grobu svoje matere. Bojim se, da bomo zaple* sali vse: zavednost, poštenost, zdravje in narodno imetje. Saj nas je iako mulo! Spodobilo bi sc več resnosti!
Poglejmo nemške Tirolce, ki • < :ali pod Italijo. Polovico manj m- 1 ':< r nas, a kako čvrsto, zavedno n • io!> So pač krepak, zdrav, naprcJv i n, ;od', ki ne pozna teh večnih plesov. Imaj?) ze* lo razvito organizacijo in razvit uru* štveno življenje. Ljubijo svojo zemljo k celim srcem, vera in domovinska ljube* zen sta tesno spojena! Imajo pa tudi dobre voditelje, ki vodriijo narod pa zdravih potih. In takih voditeljev rabi* mo tudi mi Ne smejo sc laskati ljud* skim strastem, ker s tem bi postali nje* govi grobokopi! Sprva se sicer ne bomo ljudstvu prikupili. Vendar mu bomo ne izmerno koristili.
Mogoče sc bo kdo oglasil h kritiki1. Svo* bodno mu, ker »Edinost« jc zai vse in vsak lahko pove svoje misli. Napisal sem zavoljo tega, ker hočem koristiti svojemu narodu. Hotel s^m povedati sa» mo svojo misel, 'ki je ta: Manj javnih plesov in, če kdaj ravno moramo ple* sati, plešimo raje jugoslovensko >kolo«. Manj plesov, a več kult urnih prireditev! V tem je tudi naša rešitev.
P®z©r
volilci 0 Trstu in oKclici!
Prejeli ste že ali boste prejeli te dni od tržaškega municipija volilno izkaz* nico ali legitimacijo (Certificato d' iseri* zione). Ta dokument je vsakemu volilcu potreben za volitev; brez njega ne more oddati svojega glasu. Pozvani ste bili zato že opetovano, da izkaznico skrbno čuvate.
Opozarjamo Vas še na ne« kaj važnega: Vsaka izkaznica mo* ra imeti pečat tržaškega muni* c i p i j a; drugače ni veljavna. Vzemite torej takoj svojo izkaznico v roko ter preglejte, ali ima na prvi strani v leveir spodnjem kotu omenjeni pečat. Vsled pomote nekega uradnika so se namreč za nekatere sekcije tržaškega volilnega okrožja razposlale volilcem izkaznice brez pečata. Kdor ima tako izkaznico, naj jo takoj nese v telovadnico, Via della Valle, kjer dobi brez drugega manjkajoči pečat. Kdor nima časa, da ta sam odpravi, naj prinese izkaznico v naše uredništvo, Via S. Francesco 20, I. Volilni odbori so naprošeni, da izkaz« niee brez pečata zberejo ter preskrbijo za vse skupaj manjkajoči pečat.
ŠSHi?i „EDiNOST"
Nekaj podatkov o delavstvu.
V glavnem navodilu za idrijski rudnik iz leta 1969. je rečeno, da smejo rudarji le v rudarski obleki, to se pravi v hlačah brez žepov, na delo. To velja vedno, naj delajo v jami ali na prostem. Zunanje delo sc je opravljalo od sv. Jurija do sv. Mihaela od 5. ure zjutraj do 7. zvečer. Odmor so imeli delavci dvakrat, od 8. do 9. ure predpoldne in od 1. do 2. ure popoldne. V zimski dobi, od sv. Mihaela do sv. Jurija, pa se je delalo od 7. zju? traj do 5. popoldne z istimi odmori. Da se blagoslov božji že 200 let staremu rudniku ohrani, naj se vsakemu delavcu omogoči, da se službe božje udeležuje. Ker večina hiš takrat ni imela obokane kuhinje in pravilnega dimnika, se zau? kaže, naj se ta nedostatek odpravi. Brezposelni prebivalci naj se pa iz Idri? je, če ne zlepa, pa s silo odpravijo. Leta 1717. se zadnji ukaz zopet ponovi in za^ pisnik poroča, da so 8 zakonskih z otroci vred izgnali, dalje še 34 samskih, 5 mo? ških in 29 žensk. Brezposelnosti pa le niso odpravili. 27. januarja 1. 1737. pa je uradnik Janez Vidic po božji službi na trgu jtavno razglasil, naj tisti, ki imajo obilo prostega časa, iščejo rudo. Kdor pa kaj ravnateljstvu prinese, dobi zato primerno nagrado v denarju. Povod temu razglasu je bil sledeči!: v Idriji navzoči komisar je zvedel, da je več oseb pri
rudniku, ki nimajo nobenega dela ne za? služka. Hotel jim je s tem pomagati. In res jc to leto prineslo 14 mož, ki niso bili zaposleni, rudo. Prejeli so zato na* grade 7 gl., 22 kr. — Dve leti pozneje pa je zopet gosposka ukazala, naj se tuji in brezposelni ljudje iz Idrije odpravijo. Obenem se je hišnikom strogo prepo? vedalo, tujce jemati na hrano ali sploh pod streho.
Vsled ces. odredbe 11. maja 1. 1718. ni smela rudniška uprava nobenega ru? darja več v delo sprejeti, dokler njih število od 356 ne pade na 330. Takrat so namreč na Sedmograškem več rude pri? delali in v Amsterdamu je bilo 7000 sod? čkov v zalogi, ki jih niso mogli prodati.
Leta 1728. se je cesar mudil na Vrh? niki. Rudarji sklenejo poslati, cesarju pismeno prošnjo. Prošnjo je izročil ce? saruu župnik Kolin ikz Spodnje Idrije. V tej prošnji so rudarji prosili: naj za umr? Jim očetom dobi pri rudniku sin delo, naj se daj a žito čisto, naj seženj drv stane le 1 gl. kakor prej, za popravilo hiš naij se daj a potrebni! les zastonj ali vsaj po znižani ceni, naj se delavni čas skrajša, vsak rudar naij dobi kakor prej po trikrat na leto za velike praznike pol goldinarja »milostnega denarja« poleg zaslužka in neporaibne vrvi naj se le ru? dar jem odstopijo proti primernemu pla? čilu.
I Ko je šel ccsar s spremstvom na Vrh? I niki v cerkev, je vprašal neki vojak te? lesne straže — Trabanten ? Leibgardrst — tam stoječe rudarje, če kedo od njih razume nemški. Ko so nekateri pristo> pili k njemju, jim ije povedal, da je cesar daroval rudarjem 1000 gl., katere je bla? ga j nik izplačal.
Dne 26. septembra I. 1728. je rudniški predstojnik res prinesel v Idrijo cesar? jev dar. Trinajst rudarjev je šlo takoj, iko se je to zvedelo, k sodniku Fauten?u in ga prosilo, naj se denar takoj razdeli med rudarje. Sodnik jim odgovori, da bo na vsaikega rudarja komaij po en gld. prišlo, ker pridejo Tazen rudarjev tu)di drugi v poštev. Ta izjava je izzvala med delavstvom veliko razočaranje. Delavci so namreč mislili, tla je ves dar le ru? dar jem namenjen, še hujše je postalo razburjenje, ko se jim je povedalo, da je le 700 gl. za Idrijo namenjenih. Na skupnem posvetovanju oklenejo poslati dva rudarja, Gregorija Pušarja in Luko Burjo, naravnost na cesarski dvor v Gra? dec. Tam naj poizvesta, komu je denar prisojen in obednem naj poizvesta, ali se bode ugodilo onim točkam, ki so bile navedene v oiddani prošnji. Poslanca sta zaihtevala od itidtoiskega vodstva potne liste. A vodstvo je vprašalo v Gradec, aH M bila rudarja na dvor sploh sprejeta^ in ko je dobilo negativen odg o* vor, nI izročilo rudarjem potnih listov.
Vkljub temu sta poslanca odpotovala. Ko pa nista v Gradcu dobila cesarja, sta se vrnila v Idrijo. Spodnje ? idrijski žup? nik Kolin je nameraval sam spremlja? ti zastopnika rudarjev, a ker je bil rudniški kapelan Vihtelič odsoten, ni mogel niti on pustiti ljudi brez duhov* na. Posledica takega upornega postopa* nja je bila v februarju 1. 1729. preiskava. Kako se je končala, pa ni znano.
Dve leti pozneje je razburilo rudarje pomanjkanje denarja. Država, je imela veliko stroškov. Idrija pa je tako daleč od Dunaja. Denar je le neredno prihajal in vedno ga je prišlo premalo. Leta 1918. so izračunali, da je treba izplačati rudarjem 14.105 gld., v blagajni pa ni bilo nič denarja, da bi plačali.
Druga sitnost je bila, leta 1731. Neka* teri delavci so rudo posebej žgali in po* tem odstopili srebro rudniku. Ker jim rudnik ni plačeval redno, je narasel dolg na 3100 gl. Delavci so se vsled tega za> dolžali1 in upniki so težko čakali na pla? čilo. Na zadnje je denar vendar došel, a sam drobiž. Ker pa je bil denar čisto nove vrste, ga v celem okraju ni nihče poznaL Krčmar j ii niso hoteli za ta denar vina točiti, mesarji niso mogli s tem de? narjem kupiti živine, celo v Ljubljani niso marali zanj, niti v trgovskih hišah niti v menjahiieajh. Te ga niso hotele zamenjati, ker ga je hilo preveč. Rudarji so imeli naiveč škode, ker za 2 »cva*
j ar j a« so prijeli' 3 vinarje, medtem ko so sami c vaj ao^je kupili za 4 vinarje. Dvor' na kamora pa je potom političnih obla*1 stev stvar uredila. — L. 1739. se je poda* lo vsled dvornega ukaza '140 rudarjev v Belgrad, da bi tam naznušili trdnjavo. Vodil jih je ura/dnik Ignacij Serovic, po» magala pa sta mu 2 azi&tenta, Leopoldi Čik in Jakob Žigon. A ta dva sta so kmalu vrnila, ker ni bilo za nju dovoJjl opravila. Šerovic je dobil mesečno 43 gld., rudarji po 18 gl. V Belgrad so šli čez Aloribor, Gradec, Dunaj. 14. novem* bra 1. 1739. je pisal general pl. Smetan iz Belgrad a rudniškemu predstojniku Steinbergu, da so rudarji došli in da je z njimi prav zadovol'en, ker so pridni ljudje in vajeni dela. Da,-pa žene in otro* ci, ki so ostali doma, niso bili brez sred* stev, dovolili so jim, dia> si smejo poiskati namestnika — poj ser j a— ki bo mesta odišlega moža oziroma očeti* hodil na delo in za nje skrbel. Ali ti namestniki so bili skora'j sami otroci. Eden todeai so jih še pustili pri delu, a ko so videli, da jim težko opravilo ne gre ifzponi rok, so jih odslovili. Tedaj pa so z»a\;ele žan-» ske godrnjati in da bi' jih potolažili, so jim nakazali 25? 50 kr. tedenske pod* pore. Na Dunaju pa so skrčili svoto in določili za vse ednako podporo, po> 37 M: kr.
(Dalje prih.)
StVan IV.
IVAN BALOH:
hoje večerne misli
lina kan! j a dežja še ni znamenje ne* pilile, kakor ne sme biti ena razžaljiva beseda znamenje sovraštva.
O domovina moja, ko bi te mogel ob jeti z obema rokama, kakor segaš v ši rokost in velikost sedaj, kako rad bi— a ne morem, ne smem, celo nočem, zato jih tiho sklenem skupaj za tebe —• v tiho molitev in molčim.
•
Ni je gore tako visoke, ne vode tako široke, ki bi rekla: Stoj, ti Misel do ljub* ijene duše.
*
Kadar ti zarja večerna zahaja, ne po* zabi, da ti zora jutranjega dne še ni go tova.
*
V enem stavku se lahko pove več resnice, kot v najdaljšem članku.
»EDINOST«
V Trstu, cJne 5. maja 1921,
Naročen nagrobni govor je slabši ka* v<>z svežega mesa, ak ose izvrši izvoz v celih
Če si je mnogi želel izpiti kelih trplje* nia do dna, je bil bridko razočaran, ko je na dnu še ostala najbridkejša kaplja, katere izpiti ni mogel, ker je bila pre*
grenka.
Ko je zaostala v mojih očeh zadnja fcoiza ob odprtem grobu mojega očeta, zdi se mi, da je bila to najlepša »Li* bera«, ki je šla kedaj preko mojih ust.
Tatovi so si večkrat največji pobra* d mi med seboj.
O domovina! Ko bi te mogel pokriti vso s črnim pajčolanom in na njem na* saditi vse bele planinke, ki bodo cvetele in venele in svoje glavice klonile doli na vrhovih naših najvišjih planin, to bi bila žalostinka, da bi jo strmeč občudoval vesoljni cvet!
Vsa Evropa je kakor star, raztrgan ievelj. Če se na enem koncu zašije, pa poči na drugem.
s
Cvetica brez duha je kot človek brez
srca.
*
Ako hočeš varno potovati, vzemi raz* trgano obleko in se vsedi v tretji raz* red, bodi trezen in čuječ, pa imaš lahko veliko denarja pri sebi.
Berača, ki te v obraz zelo hvali, trdo primi, pa bo kmalu drugače govoril in
pokazal drugačen obraz.
*
Cvetica se mi zdi, kakor mlada Iju* bežen Izsrka vso moč iz zemlje in po>
tem ovene in usahne.
*
Ko bi bila vsa pota gladka in lepa, bi človek vedno gledal kvišku, ker bi se
ne bal, da pade.
Disakordi v nesrečnem srcu se ne dajo uglasbiti v lepo harmonijo.
Beseda da je po končani poroki več* krat pustila grenko kesanje.
kor vesela napitnica.
*
Na trdi skali se ložje odpočije trpin kot v mehkem naslonjaču, ker se mu ni potreba gugati.
*
Mrliču neznanemu, kateremu nisem dal nič cvetja, ampak se tiho in molčeče priklonil pred njim, sem daroval naj s lepšo daritev.
komadih ali pa v polovicah in k večjemu v četrtinah, nikakor pa ne v manjših delih.
Borzna poročila.
Tečaji:
Trst, dne 4. maja 1921.
Jadranska banka..............300
Cosullch..................380
Dalmatia ......................285
Gerolimich ................ 1400
Libera Triestina......................547
LIoyd .. .................1650
Lussino ...#. ...... ....... 1025
Martinolich.............................230
Oceania ..................364
Premuda..................409
Tripcovich .................360
Ampelea..................602
Cement Dalmatia . •............345
Cement Spalato...............368
Tuja valuta na tržaškem trgu:
NeprepeČatene krone . . avstrijsko-nemške krone , češkoslovaške krone . . dinarji ....
leji......
marke .... dolarji .... trancoski franki švicirski franki
• • • . •
. . 4.--5.—
. . 3.25- 4.—
. . 28.-- 29.—
. . 60.50— 61.50
. . 33.- 33 50
. . 31.--31 50
. . 20.20— 20.30
. . 161.--162.—
. . 360.--365.—
80.50- 81.—
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 3. Lira 27'55, marka 9'30, avstr. krona 1'70 angl. funt 225175, fr. frank 44'5125, dolar 5'85.
To in ono
Dvorni vlak kralja Petra. Kakor javljajo iz Belgrada, sa našli sedaj vozove dvornega vlaka, ki so ga bili svojčas povodom umika srbske vojske odpeljali Nemci in Bolgari. En voz so našli na Bolgarskem, kjer so ga imeli skritega. Služil je generalu Šekovu kot premično stanovanje. Ostalih 7 vozov so našli v Nemčiji na različnih krajih in v žalostnem stanju. So pač plenili in kradli, kar jim je prišlo pod roko.
Dolga brada. V mestecu Terre Haute ob reki Wabashi v državi Illionis v ameriških Zedinjenih državah je pred nedavnim časom umrl mizar Frank Sherman, ki je daleč na
okoli slovel radi svoje izredno dolge brade, i ____________ ....
Brada njegova je bila res nekaj posebnega, angleški funti papirnati . _ . . .
kakor poročajo ameriški listi. Merila je meter anŠlc5ki funti, zlati........ 100.--102.—
in pol dolžine. Da ga pri delu ni ovirala, si jo Iubl\ * ............. --—
je opasal okoli bokov. Pravijo tudi, da je naPoleom - • • — > • '/.'.V« * -
imel neznansko dolge obrvi. Te si je česal čez glavo, da so se združili z lasmi, ker bi mu drugače viseli čez vse lice. Brke si je moral zavihati čez ušesa, potem parkrat okoli glave, nazadnje splesti v kito, ki mu je visela na hrbtu dol do križa. Moža so venomer nadlegovali fotografi, ki so potem slike drago prodajali tovarnam za razna rast lasi pospešujoča mazila. Dobri mož se ni v resnici prav nič mazal; še v glavo mu ni padlo, da bi bujno floro na svojem telesu še pospeševal, sicer bi nastala nevarnost, da se zaduši; vendar se je dal radovoljno slikati in še zahvale in priznanja za mazila je pisal in podpisal.
Brez konkurence. V nekem ameriškem slovenskem dnevniku čitamo sledeči oglas: Prva slovenska Spiritualistična CERKEV
se zbere v nedeljo ob 2. uri popold. v Congregational C h u r c h, E. 27 nd. St. in St. Clair Ave.
Rev. Marie Struna, župnik Predava Dr. Silvius. Vsi dobrodošli! Vstopnina prosta. Rev. Struna je regularno posvečen duhoven in ima pravico poročevati, krščevati in obdr-žavati pogrebne obrede.
Župnikovo bivališče 1153 E. 60. Street Pujsek z dvema glavama. Posestniku H. Freche v Bockradenu je povrgla prašiča pujska, ki jc imel dve glavi, dva gobca, in dva para oči. 2ival je kmalu poginila. — Kovaču Beckerju v Brenkenu pa je povrgla pujska z dvema popolnoma razvitima zadnjima deloma.
UEIRALEC in popravljalec glasovirjev in liar-monijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad.	(701)
44 leten udovec, samostojen obrtnik, že!i znanja v svrho ženitve z resnim dekletom ali udovo od 35—40 let. Le resne ponudbe pod »Jesen« na upravništvo.	729
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 r iazza Garibaldi 3 (p;ei Bimera)
URADNICO, popolnoma veščo strojepisja, sprejme takoj inšpektorat »Fondiarie« in »Vzajemne zavarovalnice« v Barkovljah.
738
SLUŽKINJA za prenašanje mleka in vrtnarska dela iščeta zakonca. Toroš, via Com-merciale 272, pod gostilno »Panorama«. Plača po dogovoru.	741
KROJAČNICA Avgust Štutar, ui. S. Francesco D Assisi št. 34, III. nad. je. erih:a dobroznana krojačiAca v Trstu.	23
Največjo izbero daril za birmo dobile samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera)
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem p^leg delavnice odprla tudi salon za izgetovljene zim- j ske obleke in letne plašče ter raznovrstne ob- j leke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3.	586

I
IZJAVA
Za dolgove, ki jih dela moja žena na moj račun, izjavljam tem potom, da nisem jaz plačnik.
343	Peter Gašperšič, Prem 18.
Gospodarstvo
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
ZAHVALA.
Podpisani globoko ginjeni po tolikih dokazih iskrenega sočutja ob prebridki izgubi preljubljenega
SAVA JUSTA
izrekamo vsem onim cenjenim osebam, ki so bodisi
z darovanjem cvetja, s spremstvom k večnemu počitku ali na katerikoli drugi način hoteli počastiti spomin predragega pokokojnika, tem potom najpri-srčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala gospej babici Viktoriji Raguseo in družinam Tofolon, Tossini, Nasiguerra.
TRST, 4. aprila 1921.
BRiNJEVEC jamčeuo naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek.	34
i KDOR HOČE KAJ KUPITI i KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
■MMga-SSSS^raŽJ
344
Družine: Mauri£-Lor«dan.

— Pojasnila glede prepovedi izvoza žita in krme iz Jugoslavije. • Na zadnji seji finačno-gospodarskega komiteja v Belgradu je bilo
sklenjeno, da se sme koruza izvažati. Glede I se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša
MALI OGLASI
rvo se oglasi edini večerni zvon, ou? jem iz njega čudne besede:
Potrpite, molčite! Zopet bom. pel še s svojimi bratci in zapel veselo: Alelujo!
s
Juda Iškarijot je postal nepozaben po svojem imenu. Oh, ko bi on zamogel izdati dandanes knjigo vseh svojih nas
slednikov!
D
csna roka mnogih ljudi bo motila dati enkrat odgovor od tega, kar je sto*
rila in napisala. In prav je tako! $
Molk na. vprašanje ni vedno znamenje nevednosti.
Zastori niso zato, da se zakrije, kar jc zunaj, ampak, kar je znotraj.
a
Življenje naše vedno je ločitev — živ* ljenje naše sama je selitev.
ostale robe pa veljajo sledeče določbe: Pre povedan je izvoz sledečih predmetov: pšenice, rži, ječmena in ovsa ter moke iz teh vrst žita, nadalje otrobov, sena in slame. Ako pa se dokaže, da so bili ti predmeti natovorjeni pred 3. aprilom t. L, se mora dovoliti izvoz. Smatra se, da je roba natovorjena, ako je roba ekspedirana iz mesta, kjer je bila natovorjena za kako jugoslovensko postajo, na kateri se ima pretovoriti ali ocariniti. V tem slučaju pa se mora doprinesti dokaz, da je
pristojbina L 2'—, Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
AKVIZITERJI z znanjem tudi italijanskega ali nemškega jezika išče za glavne okraje zavarovalna družba na življenje. Visoka provizija. Ponudbe pod »Zavarovanje« na upravništvo.	753
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
ul. Pier Luigi da Palestrina št. 4, I. n, ^
sprejema hranilna vloga od £L 1 flaUe.
Navadne vloge obrestuje po
4 V o, večje po dožo»oru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1-
a. se Masi s <s.
Mavricija Wackvitza nasledniki
Trst, ul. Torre Dianca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnih in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet
Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13
L	10'—
«	6'20
« «	5'— j ——
«	1520
«	3*25
<t	6 —
«	7'—
«	350
«	1'50
«	3'—
«	12'—
«	6'— R*
«	o —— 11'—
«	10'—
«	6 —
	5'—
«	1'—
«	3'50
a	5*20
«	280
«	2'SO
«	3'—
«	4'—
«	7'70
«	1050
«	2'80
«	9 —
«	850
«	85C
«	85C
«	8*50
«	9*70
«	960
bila za tako robo osigurana valuta in da e	sevP° iako "godni ceni, radi selitve,
bila natovorjena pred 3. aprilom. Glede ovsa1 gostilna. Naslov ulica del Bosco št. 36. 754
velja določba, da se sme oves eksportirati, KONSUMNO tudi če ne bi bil natovorjen do 3. aprila, in
in kmetijsko društvo v Gabro-vici pri Prošeku išče krčmarja. Podrobnosti se poizve pri odboru.	750
sicer tedaj, ako je bilo do tega datuma odstopljenih vojnemu ministrstvu 10% od nameravanega izvoza. V takih slučajih se sme oves izvoziti ne glede na to, kedaj je bil natovorjen. V vsakem slučaju pa mora biti izvoz dovršen do najkasneje koncem junija t. 1. Do tega dne mora iti roba preko granice.
— Predpis glede izvoza goveje živine in v .	A *-: . , ---j-77—.-
svežega mesa iz Jugoslavije. Jugoslovensko , P?ODA''1° tri hls?» z gospodarskimi po-
plinov toke, drsa m peči in štedilnike
KVALIFICIRANEGA praktikanta, veščega hrvatskega ali slovenskega in italijanskega jezika sprejme s početno plačo Podružnica »Croatie«. Predstaviti se osebno via Lava-toio št. 1, I.f od 10—12	75i
I išli!
Nobena čaša ni tako globoka, da mogel vanjo vse vtopiti, kar te boli.
bi
Vsakdo, pa naj si bo še tako omejen, hoče slišati besedo iz ust svojega bliž?
njega: Brat, ali sestra, jaz te ljubim.
*
Rosa pada vsako mlado jutro na cvetje pomladi. — potrebna jo tudi, da pada hladna na novo brazdo mladega zakona.
a
Tudi železna vrata, železna okna in zelezni zapahi ne morejo reči: Stoj, svobodna misel!
«
Najlepša slika me ne gane, ako vidim, da na njej niso naši obrazi.
slepij, zemljiščem ali brez, pripravne za vsako obrt, v zelo prometnem trgu tik državne ceste Trst—Ljubljana. Pojasnila daje A. Laurič, Planina pri Rakeku.	749;
finančno minislEstvo je poslalo carinarnicam sledeči predpis glede izvoza govedi in svežega mesa: Izvoz govedi (bivolov) v živem stanju je dovoljen, in sicer ako tehtajo komadi
Krave	vrhu tega INVALID star 24 let, ooročen, z malo hibo,
preko 8 let stare, a biki cez 3 leta. Dovoljen veša slovenščine, italijanščine in nemščine,
Li / ti SVeZ^Š? g<?ve>e/a (bivol,ega) išče primerne službe. fjasiov pove upravni-mesa od zaklane, očiščene in odrte govedi, ali §tvo	r-	t- ^
ne po kilogramih nego po komadih. Radi tega -^__._
se morejo v zaklanem, očiščenem in odrtem POZOR! Srebrne krone po najvišjih ccnah plačuje stanju izvažati samo taki komadi, ki se smejo edini grosist Belelli Vito, via Madonnma 10, I. 389
izvažati tudi v živem stanju. Sicer se mora-----
plačati carina po komadu brez ozira na težo KOLESA po L 600 ter vse v to stroko spada-mesa, ker se izvozna carina za živo govedo j joče predmete ima v zalogi po tovarniških plačuje po komadih brez ozira na težo. Radij cenah Trgovina dvokolse in šivalnih strojev tega bodo carinarnice dovolile samo tedaj iz-j Opčine.	710
strešniki, nauodnn epska, cement Pcrtlant! 1. urste
ZALOGI: 2»
Via Coroneo 25 telefon 13-08 Viale XX. setiembre 94 ielef. m
99'
mtlm um MmM đeh točno in solidno Prostori tiskarno se Ajajo v ulici Sv. Frančiška Asiškgga JL 20
LlufiljonsKa Kreditna banlin
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
1 Celje, Mje, Gorica. Saraj.. Split .Trst, Maribor Ptuj.
Delniška glavnica K 50.000.0Q0. Reserva K 45.000.000
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3\M°Jr ni,rottnuj,nfq na žiro-račune proti 3% On^MOJU Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
|Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13j
s
Gorica ■ Montoun Hiša - gorica
ima v zalogi sledeče knjige:
Valjavec, Ital-slovenski slovar Baroni-Jerovšek, Učna knjiga in berilo laškga jezika Marica Stepančičeva, Slovensko-ita-
lijanska slovnica Breznik, Francoska slovnica Crafenauer, kratka zgodovina slovenskega slovstva Dr. A. Breznik, Slovenski pravopis Slovensko-angleška slovnica Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa Zbirka domačih zdravil kakor jih
rabi slovenski narod Dr. Brecelj, Jeiiki — boj. Opis ljudske bolezni in obrambe Romih, Obrtno knjigovodstvo Podkrajšek, Veliki slovenski spisov-nik. Zbirka pisem listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike Dolžan, Knjiga uradnih vlog Majdič, Nasveti za Hišo in dom Knjiga o lepem vedenju Remec, Varčna kuharica Legvart, Govedoreja Pevc, Mlekarstvo s črticami o živinoreji
Dr. Cesnik, Pogodba. Burka s petjem
v dveh dejanjih Sardenko, Nedeljske ure Ksaver Meško, Mati Jurčič-Cesnik, Domen Narodna igra v petih dejanjih Fin-
žgar, Divji lovec Zbirka ljudskih iger L zvezek vsebina Lovski tat, Erazem Predjam-ski
Leonid Andrejev, Anfisa Shakespeare, Sen kresne noči vez. Shakespeare, Macheth, prevedel O-
ton Župančič vez. Leonid Andrejev, Gaudeamus, poslovenil dr. Joža Glonar broš. Anton Novačan, Veleja. drama Sneguljčica* Trnjoljčica* Pepelka* Rdeča kapica
Ivan Albreht, »Mlada greda«* lika \Vaschtetova, »Pravljice«* Pavšič, Našim malčkom!, zbirka naj-priljubnejših slovenskih šolskih pesmic za klavir Fr. Roječ, Tončkove sanje, mladinska igra s petjem v 3 dejanjih Josip Jurčič uredil dr. Ivan Prijatelj I. zvezek, »Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, " Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo in bogastvo, Jesensko noč med slovenskimi polharji, Juri Kozjak, Domen«
II. zvezek, Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženi-tev, grad Rojinje Uredil dr. Ivan Grafenauer:
IV.	zvezek, Cvet in sad, Hči mestnega sodnika, Kozlovska sodba v Višnji gori, Dva brata;
V.	zvezek, Sosedov sin, Sin kmet-skega cesarja, Mej dvema stoloma;
VI.	Doktor Zober, Tugomcr, cena mehko vezanim zvezkom
cena trdo vezanim zvezkom Ante Debeljak, Solnce in sence Dr Ivan Prijatelj, Stritarjeva antologija # ,
F. M. Dostojevski j Besi roman I.
II. zvezek »Tri novele« iz španščine preložil
dr. Ivo Šorli, trdo vezana F. Bourget »Zmisel smrti« iz francoščine prevedel Andrej Kopitar Rene Bazin »Gruda umira« iz francoščine prevedel Izidor Cankar Meško »Dve sliki« Coloma »Malenkosti« roman v 4
delih	<
Feigel »Tik za fronto«	<
Cankar »Moje življenje«, trdo vez. < Alešovec ^Petelinov Janez	<
Dostojevskij »Bele noči«, : Mali junak«, trdo vez.	« Coloma-Poljanec »Kraljica mučeni- .
ca«, zgod. roman	«
Puškin »Pikova dama«, poslovenil
dr. Borštnik	«
Marija Kmetova »Bilke«
Razen tega velika izber še drugih leposlovnih, učnih in masnih knjig. — Poštna naročila izvršujemo le proti predplačilu. Poštnina za vsako knjigo je 1 lira.
10'— 550
8'—■
8'—
4'— 6'50 520
6'—
1350
4'50
4 80
4'80 2 50
7'50 8'— 5'40 4*80
450
7'—
2'50 2'SO
Knjige za mladino z barvanimi ilustracijami trdo vezane.


| Beograd, Celje, Mim% Kotor, Kranj, LjuD-
---- ----------------- i liana, Mnrf^, HsikGuic, Sarajevo,
sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro fn Krase vi ose pođ naliissđneištei pogojL! Split, JlUenin, Mar, l Trst, ©len.
Prevzema vse bančne nesle no d na,WnHn*iSimi no™ a -sbss J postne zuezezMluecjinii Krojil/tu-In Inozemstva