65. številka.
Ljubljana, v soboto 21. marca.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan ivrirr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogcrsku dcžole za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 tfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 3u kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila^plačnjo se od čctiristopue petit-vrste po H kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in n p r a v n i S t. vo je v Gospodskih  ulicah St. 12. U pravu i St, vu naj sr blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Bodoči državni zbor. ~-
n
Danes vrše se zadnje volitve za državni zbor v velikem posestvu dalmatinskem, in skoro hode mogoče prav natančno povedati razmerje bodočih strank in frakcij državnozborskih, iz katerih se bode sestavila večina, oziroma, iz katerih bode skušal sestaviti jo ministerski predsednik gof Taaffe.
Kdo se bode čudil temu, da pri nas vladajo vse drugačni nazori o parlamentarnem življenji, nego v državah, kjer je parlamentarizem globoko ukoreninjen v vseh slojevih naroda. Mladi smo še v ustavnem življenji, ne upamo se še prav postaviti se na lastne noge in radi se damo voditi, namesto da bi, kar bi bilo povsem naravno, vodili mi sami. Posebno karakteristična sestava našega avstrijskega parlamenta pa pospešuje izvanredno to čudno prikazen, da ne delajo večine ministrov, nego da ministri delajo večine.
In tako vidimo, kako se vrše pogajanja mi-nisterskega predsednika grofa Taaffeja z voditelji raznih strank, da bi se iz njih sestavila bodoča večina. Dan za dnevom menjava se situvacija, kakor v kaleidoskopu, a jasnega, konečnega rezultata do zdaj še ne moremo zagledati. Položaj je bolj nejasen, kakor jo bil kedaj poprej, razna deloma prav nasprotna poročila pobijajo se jedno  z drugim.
Ko je odstopil Dunajevski, šlo je veselje po nemškem Izraelu levičarjev, kajti rodila se je misel v njih, da zdaj je prišel njih čas, zdaj bode prišla vrsta zopet nanje. Ponovilo se je to veselje, ko je na tako nečuven način podlegla sta-ročeška stranka pri volitvah v kmetskih občinah in v mestih na Češkem. Ponosno začela je dvigati glavo ona stranka, kateri je bil Dunajevski najbolj črten član vsega ministerstva, akoprain je baŠ v svoji stroki si pridobil tacih zaslug za uredbo naših financ, katerih mu ne more odrekati nikdo, katerih bi mu ne smel odrekati niti najhuji njegov sovražnik. A dovolj temu, da je bil Slovan, tega mu liberalna nemška levica ni nikdar odpustila, in ko ie padel, priredili so baš organi nemško levice upravo huronski divji ples, kakor ga napravljajo divjaki okolu svoje žrtve!
Ohladilo se je to divje veselje še le, ko so Dunajske volitve pokazale, kakor že poprej one v kmetskih občinah na Nižjem Avstrijskem, in pozneje v nekaterih gornje štajerskih mestih, da velik del nemškega naroda sam ne mara za gospodarstvo nemške levice, katera si je že domišljala, da jej ne more več izpodleteti, da mora priti na krmilo. V tem porazu nemške levice leži velika inoralična po-memba, katere nikakor ne odvaga to, da je ona navidezno obdržala pač število svojih poslancev skoraj nespremenjeno in vstopi v novo zbornico skoro jednako močna, nego je bila v staroj. Bolj ko kje drugod, velja tu, da glasove treba ne samo šteti nego tudi tehtati.
Da ne bi dajal krivični Schmerlingov volilni red bas tej stranki toliko neopravičene zaslombe in toliko predpravic, pač bi bile njene vrste mnogo redkeje, kar bi pa bilo popolnoma pravično in bi razmerje bilo primerno faktičnim odnošajem. V oholosti svojej stavili so pri pogajanjih, katere je pričel grof Taaffe ž njimi, take pogoje, da so se obravnave, vsaj začasno, popolnoma ustavile in je ministerski predsednik sam sprevidel, da je levici le za to, da bi prišla do gospodarstva. Njej ni na tem, da bi bila del nove večine, katera bi se sestavljala iz raznih skupin, del velike veČine, kakor jo je nameraval skupaj spraviti g it-1" Taaffe, ne ona hotela bi biti večina v večini, gospodovati neomejeno. Priklopila bi si bila samo Poljake in srednjo stranko, da bi baš za silo imela večino in tako mogla odločevati v vseh važnih uprašanjih. A na srečo Slovanov in drugih narodov avstrijskih se vsaj dozdaj ta kombinacija še ni posrečila.
Poljaki postopali so dozdaj korektno, kajti, akoravno nemaj o onih visoeih nazorov o slovanski vzajemnosti, kakor jih nahajamo pri Cehih, in se dado le raje voditi po lastnih interesih, priznati moramo vendar, da ne kažejo posebnega nagnenja navezati so tako tesno na stranko, ki se je vedno kazala Slovanom sovražna. Dobro jim je tudi v spominu, kako se je obnašala baš nemška levica v vprašanji, ki jo bilo tako globoko segajočega pomena za Poljake, kakor tudi za vso državo, kakor je bilo vprašanje ob odpisu gališkega zemljiško-odveznega dolga. Preteklo soboto izrazil so je o tem tudi precej
jasno dozdanji predsednik poljskega kluba, poslanec Javorski, ki je posebno poudarjal, da bi Poljaki nikdar ne dovolili, da bi Nemci imeli prevago, ali kako hegemonijo v državi. Program nemško liberalne stranke imenoval je skozi in skozi centralističen, tako centralističen, da bi se smelo misliti, da je osnovan v dobi, ko je bil centralizem v najlepšem cvetu Poljaki pridružijo se radi vsem onim, ki sft ozirajo na zahteve avtonomije, skup njo z njimi hočejo Poljaki vedno delati, pod njimi nikdar. O skupnem delovanji na podlagi gori omenjenega programa nemške liberalne stranke ne more biti govora. Poljski klub podpiral je vlado v zavesti, da je ta podpora bila potrebna, ker bi drugače nastopila nemška supremacija.
Tako blizu izjavil se je mož, ki velja za vodjo Poljakov, in ta njegov jasni govor ni nikakor po volji levičarskim organom, ki so že mislili, da bode grof Taaffe moral kar nepogojno kapitulirati pred njimi. Siij je jedno vnanjih nemških glasil izreklo kategorično : Grof Taaffe neme drugo voliti, nego da se podvrže Nemcem ali pa da odstopi. Kakor pa kažejo dosedanje obravnave, se ne bode zgodilo niti jedno niti drugo, ker tako daleč, hvala Dogu, v Avstriji še vender nesrno prišli, da bi se sploh moglo misliti, da jeden ur rod bi mogel še kedaj tako apodiktično gospodariti nad vsemi drugimi. Narodna zavednost mej slovanskimi narodi se je preveč razvila, in ne bode pripuščala, da bi na dolgo mogla nad njimi gospodariti nemška levica.
Mi nesmo nikdar prikrivali, da se ne naudu-šujemo baš za grofa Taaffeja vlado, posebno kakor se je pokazala nam izvan Kranjske ob periferijah slovenskih, to pa vendar lojalno radi priznamo, da ne pričakujemo, da bi se državnik, kakor je on, ki uživa najvišje zaupanje, udal pretiranim zahtev;un one stranke, od katero bi nam Slovanom ne bilo pričakovati nič dobrega, če pride do neomejenega gospodarstva. Kakor pa vse kaže, se to morda vender ne bode zgodilo še, tako hitro. O važnem vprašanji, kako stališče bodo zavzemali Mladočehi v novem državnem zboru, govoriti hočemo v bodočem članku.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Navadno se govori, da nihče ni pal učen z nebes. V isti napi pa treba dostaviti, da ni pravila brez izjeme. Taka izjema pa je „lepi gospod Ivan" v starodavnem Kranji. On pal je izvestno jako učen z nebes, kajti, dasi je bil mlad krščen in najbrže za kožo tudi krvav, razkoračil se je v „Slovenci", kakor je dolg in širok in svetuje nasprotnikom svojim „nekoliko ponižnosti." S tem, da je rekel „nekoliko", izrekel je že ob jednem, da njegovi nasprotniki žo imajo nekaj gramov ponižnosti in po-hlevnosti, česar bi pa o njem no mogel trditi. Takoj po tem priporočanji piše namreč doslovno: „Bodite si svesti, da še malo veste. Vi menite, ko ste pogledali nekoliko v skrivnosti sveta, da sto vzeli že vso modrost za se v najem, da več znate, kakor vsakdo drugi. Ta vaš napuh je nam nadležen in vam samim zelo škodljiv. Ne silite se svojimi nazori v vsako hišo, ne trdite, da je le vaše mnenje pravo in resnišno. Pri vaši mali duševni zmožnosti vam to kaj malo pristoji".
Blagorodni čitatelj je v teh vrsticah takoj zadel v črno. „Lepi gospod Ivan" priporoča v prvem stavku ponižnost, v naslednjih pa žo kriči, kakor petelin na gnojišči. 0 ponižnosti ni niti govora več, nasprotniki1 kar škropi liki z blagoslovljeno vodo z „m a 1 o duševno zmožnostjo", in očita jim napuh, kateri pa očivestno vejo iz vsake vrstice njegove.
Lepi gospodine Ivane! nikarte pisariti tako! Blamirali ali pa hlamovali — kar Vam jo ljubše, — bodete se vsekdar. Kdor priporoča ponižnost, ne sme sam biti napihnjen in v količkaj pošteni družbi ni običajno, da se politiškemu nasprotniku očita „mala duševna zmožnost", da se črno na belo tiska: Vi malo veste. Koliko pa veste Vi? Mej nasprotniki Vašimi so juristi, trgovci, spoštovani meščanje. ki so že kaj sveta skusili in imajo, dasi nošo pohajali črno šole, več praktičnega vida nego Vi, kateri so z Vami poskusijo lahko v vsacom oziru, morda le v čudni, a no bas elegantni agitaciji ne. Mej nasprotniki Vašimi so najboljše obitelji, gospodje, ki so Vam vsaj do „kolarja" dorasli, zatorej bilo bi taktno, da bi njim nasproti pisali malo bolj ponižno in brez napuha, kajti „Qui bene distinguit, bene docet".
S temi besedami sem menda dovoljno dokazal, da nobeno pravilo ni brez izjeme in da tudi n lepi gospod Ivan" ni učen padel z nebes, ali vsaj to, da ponižnost v njem še ni glavna čednost, marveč, da mora dan na dan na vsa usta hvalili Boga, da napuh nema bolečin.
Kakor je »lepi gospod Ivan" mej Kokro in Sa\o izredna izjema, tako je tudi Anžonova Liza v Trnovem, v predmestji Ljubljanskem. Ona živi in gori za svojega gospoda Andreja, ona je bojevita kakor češka Vlasta, huda pa, kakor so njene vrstnice ob idilični CJradaščici.
Anžonova Liza ima sedaj mej kri lnati m svetom v Trnovem veliko besedo. Povedal bi o njuj lahko še kai, a s tem pripisoval bi jej preveč važnosti. Vsake pesmi mora biti jedenkrat konec in Bog že skrbi, da drevesa ne rasto v nebo, 00 tudi vO*, zakaj je kozi rog zakrivil. Zato som Lizo le mimogrede omenil, nekaj zaradi lepšega, nekaj pa v večerno zabavo vsem onim, ki zahajajo v Ber-gantovo, v kratkem zaslulo gostilno.
Tihi teden imamo sedaj. Po cerkvah zavita so razpela v črno tančico, in celo tiči so tak teden tako trdijo, bolj molčeči. Klerikalni moj kolega pa ne pozna lihega tedna, ali se vsaj ne ozira nanj,
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 21. marca. S položajem naše notranje politike se mnogo bavijo vsi listi. Levičarski seveda neao prav nič zadovoljni, da se razvoj stvarij ni zasukal njim ugodno, ter se tolažijo z izjavami nekaterih poljskih listov, ki mislijo, da se grofa Taaffea politika večine „od slučaja do slučaja" ne bode mogla dolgo vzdržati, ter da pride že pri adresni ali pa pri budgetni debati do poloma. V nanje nemško časopisje se tudi izrazujo o tej zadevi, ter pravijo nekateri, Ja se utegne grof Taaffe inoi dvema stoloma UBesti na tla. Pravijo, da grof Taaffe .sam no želi zveze Poljakov z nemško levico, drugače bi se mu že posrečilo dognati jo, ker ima velik upliv na Pol|ake.
O dogovorih grofa Taaffe a s Plenerjem donaša Krakovski „Czas" nekatere zanimivo podrobnosti. Plener se je baje kazal s početka trd in |e stavil pogoje, katerih grof Taaffe, ko se je obrnil na najvišjo instanco, ni vsprejel. Na to je baje grof Taaffe vprašal Plener j a kategorično, je li ima on (Plener) zagotovljeno večino v zbornici.
V tem slučaji, izjavil je grof Taaffe, da hoče odstopiti. Plener je pripnznal, da ni računati na večino, če Poljaki ne pritrdijo m pogojno večini. Nato je izjavil Taaffe, da v turih okolščiuah ostane in da bode njegova skrb, da omogoči vlado. Plener so je baje izrazil, da ne bode delal opozicije. Sklenilo so je torej nekako primirje in se hode poskušalo z večino od slučaja do slučaja.
Shod Ktaupnih mož moravske   narodne  stranke   sklical je v Brnu dr. Šrom  na   danes  soboto.    Tega  shoda udeležili se bodo tudi češki poslanci iz Moravske, da se posvetujejo o položaji.
Shod poljskega kluba
sklical se bode, kakor se poroča iz Krakova, da se jasno odloči, kako se ima postopati vzlic situvaciji, kakeršua je nastala po dovršenih državuozborskih volitvah. Zaradi važnosti, vabili se bodo po pravilih poljskega kluba tudi poljski člani gospodske zbornic«. Poslanec Javorski podal so bode o veliki noči na Dunaj, da se natanko iufonnuje o položaji.
V Levovu so bila te dni že posvetovanja o seda-niem parlamentarnem položaji, katerih se je udeležil tudi podpredsedn k poljskega kluba Czerknvfski. Ta posvetovanja so dozdaj še tajna ia se o njih torej še ni nič zvedelo v javnosti.
I>an, kila j M snide državni zbor, menda navzlic nasprotnim trditvam še ni natauko določen, kakor se poroča z dobro poučene straui. Niti to ni gotovo, kako doigo bodo zboroval po ve liki noči. To je odvisno od tega, se li bodo sešle riVlegacMe le junija meseca, ali pa še le v jeseni, kakor želi ogerska vlada. Odločilo se v tej zadevi še ni nič.
/>r. llieger pri papeža. Kakor se poroča iz Rima, bila sta dr. Itieger in njegova soproga dne 15. t. m. vsprejeta v j>ri-vatni avdijenci pri sv. očetu, ki je z zanimanjem povpraševal po avstrijskih in čeških razmerah „Mo-ruteur de Kome" govori v uvodnem članku o Hiegru in njegovi sedanji osodi.
V nanje države«
Avstrijski generalni konzul v i"hite. Vla.ia v Chile odvzela je ekHekvatur avstrijskemu generalnemu konzulu Linicbu, katerega je obdolžila, da je posredoval pri korespondencah na korist ustajuikom Jo li to ohdolženie utemeljeno, v trenotku ni mogoče razsojati, ker nelostajajo na-tančneja poročila, storili pa so s* vsi potrebni ko-laki, da se stvar razjasni. Je li L'uieha vlada Chi-lenska res iztirala, tudi to ni gotovo. Da ne bodo avstrijski podloftniki v burnih odnossjih, kakor so
kar priča njegov podlistek „Kandidat", ki je vreden, da ga vsakdo dvakrat in pazno prečita. Vreden zaradi tega, da se spozna taktika dotične gospode. Vajeni smo že, da volilce skušajo loviti na svoje limanice z jeremijadami o velikih bremenih, naloženih davkoplačevalcem Ljubljanskim, dasi bi prišli v hudo zagato, ko bi morali našteti le par mest, kjer so tako nizke priklade, kakor baš v Ljubljani, — sedaj so se spravili še nad okrajne eodnike, ter bi iz jednega slučaja radi za svoje namene delali kapital. A dosegli bodo nasprotno. Ko bi napominaui slučaj tudi bil istinit, kar pa dvomimo, bi gospodje vender morali pomisliti, kako bi jih peklo, ko bi se sulica obrnila in kakšen njihov član na tak način začel vrteti na ražnu. Pomisliti bi morali dalje, kakšna so pravila gostoljubnosti in kako nelep značaj se pojavlja v tem, koga nagovarjati k temu ali onemu, potem pa pisati, da je to bilo le "malo šale". Tako ne <lela resen možak, ampak le kak predpustni godec. Ali se pa ta obrt ujema z dotičnikovo obleko, je pa upra&anje, katerega nečem rešiti baš sedaj, — ko je tihi teden. s.
zdaj v Chile trpeli škode, naprosil je g. Linicb takoj svojega nemškega tovariša, da prevzame varstvo avstrijsko ogerskih podložnikov, kar se je tudi zgodilo.
Srbska skupščina. Dosedanji prvi podpredsednik Katic voljen je predsednikom,  Vukovič prvim  in Milija Milanovič drugim podpredsednikom. Voljeni so torej sami ra-dikalci.
Nove ruske železnice. Rusija dobro spoznava voliko važnost dobro urejenih železnic, posebno na meji. Po najnovejših poročilih se bodo še to leto pričele graditi tri nove strategiške proge v zapadnih mejnih okrajih. Posebno važna je proga Orodno Grajevo proti vzhodui pruski meji, katere grajenje nemškim listom ni kaj po volji. — Dalje se bode pričelo graditi že meseca maja železnica iz Vladikavkaza do pristanišča Petrovsk na Kaspišk^m morji, katere zgradbo je nedavno sklenil ministerski sovet.
Rum unska vlada dela na vse kriplje, kakor se poroča iz Bukurešta, da si pridobi garancije za dober uspeh splošnih vo litev za zbornico. Posebno si prizadeva pridobiti privržence poprejšnjih ministrov  Manu   iu Labovarjr, kar se ji je baje posrečilo.
Smrt princa Napoleona nikakor ne upliva na politične odnošaje francoske, ker bonapartizem v notranji politi francoski nema skoro nobene veljave, odkar je propalu boulanger-stvo. Morda nikdar ni bila Napoleonska legenda tako na slabem, nego baš sedaj. Seveda nt izkliu-čena nogočost, da so stvar zasuče, a za zdaj se tega nikakor ni bati.
Vlada severoameriških z jedi n jenih držav je v veliki zadregi zaradi dogodkov v New-Orlo-ansu. Ruda bi pokazala Italiji nasproti vsaj dobro voljo in kaj storila, na drugi strani pa ne more ničesar opraviti, ker so v justičuih zadevah posamične države avtonomne. Tako torej v tej zadevi nema veliko upliva na državo Louisiauu, v kateri so se godile grozovitosti. Jedino, kar je torej zvezna vlada mogla storiti, je bil telegram državnega tajnika Blaina guvernerju Louisiane, ki je opominjal, da se spoštujejo pravice podložnikov tujih držav, zabrani daljne prelivanje krvi, in pozove krivce na odgovor.
Društvo „3LafJia" v Netr-Orleansu poslalo je baje odvetniku Parkeraonu, ki je bil vodja množice, ki je „linehovala" Italijane, pretilno pismo s podpisom „Maffia". V tem pismu se mu grozi, da ga bodo umorili, njegovo rodbino pa zastrupili. Tako počeujanje gotovo ne bode pripomoglo, da bi se povrnil mir. Guverner dobil je sicer ukaz kazuovati one, ki bo se udeležili groznih dejanj, katere smo popisali, a pri splošui razburjenosti je dvomljivo, hode li to mogel izvesti. Nad 700 Italijanov je Žo zajiustilo mesto.
Dopisi.
Iz I jultlJMUMlte oltollce, pod 16. febru-varja [lzv. dop.] v št. 39 časopisa „Slovenski Narod1* iz dne 18 februarja 1891 priobčeni dopis prosimo na poilagi § 19. tiskonega zakona popraviti sledeče, na istem mestu, ker je bil priobčen dotični dopis :
1. ) Ni res kar trdi dopis da ,kakor podrobne točke tega računa kažejo, z denarjem ni štedil, kajti sami nadzorovalni troški znašajo 700 gld. brez tu sem spadajočih pritiklin", a res je pa da znašajo navedeni troški le 600 gld., kar za pokritje troškov nadzorovanja največjega cestnega okraja na Krajskem pač ni preveliko
2. ) Ni res: „da izpiRek iz dnevnika kaže, da je to leto cestni odbor posebno na to mislil, kako bi župane in pri volitvah meroiajue osebe zadovoljil".
3. ) Ni roB*. ,, Odborniki imeli so od načelnika denar na razpolago", kar bodo potrdili vsi odborniki cestnega odbora okolice ljubljanske, ampak res je da so nekateri cestni odborniki, zakladali iz lastnega premoženja cestna dela v njih okrožji celo leto ali vsaj pol leta.
4) Ni res: .da je cestni odbor brez nadzorstva pokladat cestno račune, ne zmeneč se za zakon, kateri strogo veleva, da odborniki na svojo roko nikakega dela prevzeti ne smejo, in ako dela odbor izjemoma kako delo v svojem delokrogu, morajo biti troški po dotičnem županstvu potrjeni."
H--s je pa da bo cestni odborniki prevzeli le zgolj zelo nujna dela, katerih ni kazalo odložiti, kakor na pr. kak potrt moBt, držaji pri nevarnih krajih kake ceste, za kar ni kazalo klicati v ta namen Rejo sedmerih odbornikov in zato uspravljati troške, kateri bi veljali trikrat več, ko vsa namer-javana naprava.
5. ) Ni res: „da bi odbornik (Ižanski) in njegov cestar polagala računa brez županovega potrdila", kajti res je le, da Ižanski cestar ni nikdar polagal nikakih računov, pač pa prinesel vsaki mesce pobotnico v svoji mezdi, katero je Ižanski župan potrdil.
6. ) Ni res: „da iz teh računov se mora sklepati, da je korake čez hišni prag storjene zaručunal (Ižanski odbornik) cestnemu odboru, ako je pri tem
le mislil da je cestni odbornik. Kes je: da je ižanski cestni odbornik Jarnej Toni, kateri ima nadzorovati največji rajon (okraj) v največjem cestnem okraji dežele Kranjske, namreč šest županij, ker so same okrajne ceste, za celo leto zaračunil le 70 gld. kar je gotova borna svota za jednega cestnega odbornika se tolikim opravilom.
7.) Ni res: „da se je cestni odbor dalje posebno milostivoga kazal taistim krajem, kjer stanujejo njegovi zaupni možje, — Dobrava, Smarije in Grosuplje se s tem posebno odlikujejo", res je pa da cestni odbor ljubljanske okolice dela iu poprave le tam izvršil, kjer so bile  nujno potrebne.
8) Ni res: „da ima načelnik cestnega odbora razun družin človeških slabostij tudi to, da se o računih moti, kaže št. 225. Tu zaračuna Medvod-skega cestarja mezdo za mesec november 1890, akopram se odbornik Kavčič pod tek. št. 211 izkaže da je mezdo tega cestarja vse leto poravnal in da se ta napaka zasleduje se kakih par mesecev nazaj; a res je pa da je gospod Kavčič pač plačeval cestarja, predstojnik cestnega odbora okolice ljubljanske mu je pa ta izdani denar seveda iz blagajnice cestnega okraja povrnil in se je svota 216 gld. Za Modvodskega cestarja od glavnega računa odteguila.
9) Ni res: „da meseca oktobra pride načelniku ua misel, da bi bilo potrebno most čez Ljub-Ijauico Podpečjo popraviti. V to sverho skliče kar dva voza odbornikov, kateri so po dolgi razpravi doguali, da je skrajni čas popruviti most. Da se vse v domačem okvirji naredi, zaukaže se Dobrov-skem odborniku, da prevzame vso dobavo hrastovega lesa ne ceneje ko po 90 kr. kubični čevelj. Ta les bi se bi po očitni dražbi gotovo po tretjini ceneje dobil, ko bi so hotelo štediti, a štedeuja nema okrajni cestni odbor na svojem praporu. V pozuo jesen se je začel most popravljati, kakor da bi poprej nihče o potrebi popravo ne vedel, in izdalo se je 776 gld. 40 kr. ne da bi bila zgradba na pol storjena." Ues pa je da je prišlo v istini šest odbornikov in en župan na lice mesta, ali so prišli ua dveh ali treh vozeh, je popolnem ireva-lantno, po domače rečeno nima nikakega pomena, da so si ogledali most čez Ljubljanico pri Podpeču, kar je popoloem v smislu postave bilo, a tudi zaradi po deželnem odboru novo uvršteno okrajno cesto z Dobrove skozi Horjul v Biezje. Popravljati ali delati pa se ni mogel ta most preje kakor v Božiču pretečetiega leta, ko je bila Ljubljanica najmanjša, most pa v veliki nevarnosti, kakor tudi ni res da se je Dobrovskem odborniku zaukazalo kaj, ampak naročilo se mu je zgolj kot veščaku, naj poskrbi potrebni les za most, ker se baš dobi v njegovem okraji za građenje mostu les najbolj ceneje, i u ga uikdo po 90 kr. kubični čevelj ni hotel dati, iu bi se pri očitni dražbi tudi nikakor ne bila dosegla manjša cena.
10) Ni res da se „hvaležno spominja račun tudi zaslug nekaterih okrajnih slug, kajti dobili so razun nagrade za volilno agitacijo tudi še plačila za neke nepotrebne oklice.
Res pa j e da nikdo od šesterih okrajnih slug c k. okrajnega glavarstva ni dobil niti krajcarja za volilno agitacijo, ker iste sploh potreba m bilo, še manj pa za nepotrebne, tako po dopisniku zvano oklice, ker so vsi po § 36 odstavek 111 deželne cestne postave utemeljeni in predpisani.
11. ) Res je pa da je Andrej Knez zaračunil 75 gld. 65 kr. a ne za ko var u i co, ampak za lepo sobo ki služi za pisarno iu poleg tega za druge pisarne potrebščine, kar gotovo ni pretirana svota za največji cestni okraj na Kranjskem. Kar dopisnik „iz Ljubljauske okolice" govori o treskih in preostanku mu povemo, da se je isti nad 875 gld. 23 kr. pomnožil še za svoto 216 gld. in da ima cestni odbor dobiti še ne malo svoto pri c. k. davkariji v Ljubljani tedaj gotovo zoameuje da se je dobro gospodarilo.
12. ) Ni res: „da tudi ni izkazauo, jeli dolg 1000 gld. kmetijski hraniluici izplačan ali hodi tisočak senožeti in njive kupovati."
Res pa je, da je priložena računu bila meni ira o tem dolgu iu to uničena, da se je dolg kmetijski hranilnici Ljubljanske okolice izplačal vže meseca julija 1890. Predstojnik cestnega odbora pa ni prej ni slej kupoval za tisočak cestnega odbora senožeti in njive, sploh vže na svoj račun vže pet let ni kupil pedi zemlje. Prav mirno pričakuje cestni odbor Ljubljansko okolice, razsodbo deželnega od bora o pritožbi katera se je uložila v njegovem poslovanji, kakor sploh v vsih druzih zadevah njegovega ravnanju, kajti gotovo pristni dokaz je da so izvoljeni člani četnega odbora ljubljanske okolice večinoma skoraj preko petnajst let in so bili pri zadnji volit vi 21. februarja skoraj jednoglasno izvoljeni zopet po najbolj odličnik iu zauplivih možeh tega okraja — da vsaj ne gospodarijo Blabo — in to naj si dopisnik „Iz ljubljanske okolice" tudi za dobo daljših let zapomni!
V Ljubljani 19. marca 1891.
Se spoštovanjem Za cestni odbor ljubljanske okolice: Predstojnik: Namestnik:
And. Knez. Jakob Matltiau.
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu* Bt 65, dnć 21. marca 1891.
Pravda Einspieler-Foresti.
Is Celovca, 15. marca.
(Dalje.)
Rainer (Forestijeva priča), notar Poiklo-fitrom, pripoveduje, da bo začeli za udovo Šojer nabirati: v ta namen se je članek sestavil na podlagi govorjenja raznih ljudij, o katerih se je mislilo, da resnico govorijo. Tudi je Foresti prosil za tako poročilo.
Predsedn ik prebere Rainerjevo poročilo, ki ima pa mnogo neresničnega v sebi.
Rainer nadalje pripoveduje, da se je Ein-Bpieler okolu vozil zaradi agitacije, tudi ga je mnogokrat na železnici videl. (!!) Trdi, da se je raz-por naredil mej prebivalstvom, prej so ga Slovenci prijazno pozdravljali, zdaj ga (Rainerja) pa grdo gledajo. Da bi se bil župnik branil, Šojerja deti v sv. olje, tega sam ne ve, to je le od župana slišal. Zaradi zvonenja pa prizna, da se je zmotil, ko je Forestiju poročal, da župnik tega ni dopustil. On (Rainer) kot Celovčan ni vedel, da mrtvaški zvonček Podkloštrom ni v navadi. Sicer pa pristavi, da poročila Forestiju ni zato poslal, da bi se v listu priobčilo, ampak le, da bi Foresti vedel, v kakem redu so se reči po vrsti godile.
Dr. Porzer: „Ker ste pristaš liberalne stranke, ste gotovo le to v poročilo zapisali, kar ste slišali od liberalnih pristašev."
R a i n e r pritrdi.
Dr. Porzer: »Potem se je bati, da je tudi poročilo pristransko."
Dr. A b u j a : „Ali ste Forestiju pisali, da je vse to gotova resnica?"
Rainer:  „Saj je tudi sam ljudi izpraševal."
Grum (Forestijeva priča), župan Podkloštrom, pove na uprašanje, kako more on dokazati, da se je župnik branil priti k umirajočemu Šojerju, da je ou (župan) ljudem rekel, naj gre kdo po župnika, da se je pa na to slišal glas nekega študenta: „Saj je že nekdo tam bil, pa župnik neče priti." (Zakaj pa tega študenta niso za pričo pripeljali?" — Op-poroč.) — Kaj je Janez Majer župniku rekel, tega on ni slišal, pa od dr. Platzerja je izvedel, da je Majer župniku rekel j „Te nesreče ste vi krivi." Tudi pravi, da je Einspieler veliko agitoval in malo doma bil, da je zanemarjal (?) svoje dolžnosti. Priča pravi nadalje, da je bilo »Mirovo" poročilo o dogodkih Podkloštrom neresnično, Forestijevo pa resnično, zato so on, Brugger, Henrik Majer iu AvguBt Majer podpisali neko izjavo, v kateri pravijo, da je v »Mirovem" poročilu vbo jpblno lažij, kar pa je pisala »Deutsche Allgemeine Zeitung", da je gola resnica. Na uprašanje, kaj si on misli pri besedi »hujskanje11, odgovori, da to, če kdo okolu hodi in agituje. Zastran mrtvaškega zvončka potrdi, da Podkloštrom n i v navadi.
Dr. Porzer: „Kako morete Vi reči, da je bilo poročilo v „Miru" vse zlagano, saj sami niste bili pri tepeži pričujoči ?"
G r u m : „Sein pa od drugih slišal."
Dr. Porzer: »Kdor sam ni videl, ne more nič pričati.*
Predsednik: vAli je res, da ste bili že pred Einspielerjevim prihodom dve stranki Podkloštrom?"
Grum: „To je res; že prej ste bili dve stranki."
Henrik Majer (Forestijeva priča) je tudi podpisal tisto izjavo, da je v „Miru" vse zlagano, čeravno ni bil sam priča tepeža. On pa potrdi, da ste bili že prej dve stranki Podkloštrom, tudi ue more reči, da bi bil župnik posebno ščuval ali kako zdražbo naredil. To pa je izvedel od učitelja, da je župnik parkrat šolo zamudil.
Dr. Porzer: „Če niste bili traven, kako ste mogli podpisati tisto izjavo?"
Priča molči.
Dr. Porzer: »Kolikokrat je župnik šolo zamudil V"
II. Maior: „Kake tri- ali štirikrat."
F i n s p i e 1 e r omeni, da on skrbno drži šolske ure, če ga pa kedaj kako uuino opravilo šoli odtegne, nadomesti tisto uro drugikrat Zavoljo agitacije pa ni še zamudil nobene Šolske ure.
Jauez Brugger (Forestijeva priča) izpove jako ostro in strastno zoper župnika. On pravi, da je slišal, ko jo Majer Župniku rekel: „Tega ste vi krivi!" Da se je župnik tresel, ker ga je vest pekla. Da je slišal govoriti, da župnik ni hotel priti k umirajočemu Šojerju. Da je tudi on tisto izjavo podpisal.
Predsednik: »Kako pa hočete pričati, kako se je tepež vršil, saj niste bili zraven?"
Brugger: „Izjavo smo pisali, da bi nasprotnikom usta zamašili in ker se je stvar res tako pripovedovala, kakor je stalo v „Deutsche Allgemeine Zeitung". Priča misli, da je bilo župni-kovo hujskanje krivo tega umora. Ou trdi, da je župnik po vseli hišah agitoval.
E i n s p i e 1 e r : »Povejte mi tiste hiše, po katerih sem agitoval."
Brugger: »Govorilo se je, da so Vam morali v Pečah vsi roko dati, da bodo z Vami volili."
Boštjan Zollner (Forestijeva priča), hlapec pri Grumu, je slišal, da je natakarica Grumu pravila, kaj je župnik rekel: »nista vredna, da ju
zemlja nosi" ; da bi bila pravila pa tudi o r nemških psih", tega ni slišal.
Jurij Majer (Forestijeva priča), davkarski kontrolor Podkloštrom, pove, da je njegova žena natakarico izpraševala, kako je bilo pri tepeži, in da je natakarica ženi pravila, kaj je župnik govoril : »Vse je tako lepo, samo dva sta, ki nista vredna, da ju zemlja nosi, naj se pogrezneta, kjer stojita, ta nemška psa." Krčmar Ermakora pa je bojda rekel: »Jaz sem oštir, ne sinem nič govoriti." Tudi priča pove, da je Einspieler veliko agitoval; da bi pa zanemarjal svoje dolžnosti, o tem ni kaj posebnega slišal. Priča potrdi, da je to res, kar je Foresti pisal o tepeži.
Dr. Porzer: 9Ali ste VI videli celi tepež?"
Priča zanika.
Dr. Porzer: „ Tedaj ne morete nič potrditi, ali je Foresti resuico pisal ali ue."
Dr. Abuja: »Ali ste ob času volitev župnika večkrat videli, da je šel na železnico?"
Priča: „Skoraj vsaki dan.*4
Emilija Majer, žena prejšnjega, pravi, da je njej točarica trikrat zatrdila, da ju Einspieler rekel: »Nemški psi uaj se v zemljo pogreznejo." Tudi je župnika večkrat videla iti n»i železnico."
Dr. Abuja: „Vi gotovo pogosto v cerkev hodite. Ali ste kedaj slišali župnika pri pridigi po-htikovati?"
Dr. Porzer: „Župnik ni dolžen, od svoje politike tukaj  račun dajati.   Tega ue dopuščam!"
Predsednik: „Pustimo to reč; saj za obravnavo nema tolike važnosti".
Ana Pavlic (Forestijeva priča), natakarica pri Danijelu, pravi, da so na vrtu peli, pa pesmi ne pozna, tudi ni imela časa, se za to brigati. Samo to ve, da je župnik rekel: „Vsi smo dobre volje, samo dva nista vredna, da ju zemlja nosi, naj se pogrezneta, kjer stojita". Ob istem času pa, da se je pelo. Da bi bil župnik pa tudi govoril od »uemških psov", tega se ne vespomi-nj at i.
Priseduik dr. Hren: »Morda ste pa le pesem slišali: „Orna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada", in da je tudi župnik to pel?"
Pavlic: „Ne, župnik je tiste besede govoril. Jaz že znam razločiti, kaj je petje in kaj govorjenje".
Predsednik: »Zdaj pravite, da zarad »nemških psov" se ne veste več spominjati? Pri prvi obravnavi ste pa odločno rekli, da teh besed niste slišali".
Priča pravi, da se ne more več spominjati.
Janez Maier (Forestijeva priča) izpove, da so Slovenci peli; da jim ni bilo prav, ko so prišli na vrt štirje liberalci. Da se je Šojer pritožil, zakaj mu župnik volitev očita. O »nemških psih" nič ni slišal. Pravi, da je župuik od jednega do druzega letal, kakor bi jih podpihoval; kaj jim je Župnik pravil, pa ne ve povedati. (Pri prvi obravnavi o tem nič ni govoril. — Op. poroč.) Trdi, da je župuiku rekel: „Tega ni bilo treba, tega sto Vi krivi", in da župnik na to nič ni odgovoril. (Tudi o tem Maier pri prvi obravnavi nič ni pravil.
— 0]> poroč.)
Einspieler: „Jaz le toliko vem, da je Maier mej delitvijo  sv. olja  nekaj  blebetal:   „Vse vem
— bom vse povedal — čemu to ščuvanje i. t. d." (Očita se župniku, da je molčal na Maierjevo očitanje: pa če bi bil Maier res tako Očitanje izrekel, ali se more župnik z njim prepirati mej delitvijo sv. olja? — Op. poroč.)
Na Forestijevo vprašanje pravi priča, da sta župuik in Kržič tepež zakrivila.
Einspieler prosi, naj se prebere zapisnik o tem, kako je Gašper Trupe začetek tepeža popisal.
Dr. Porzer podpre ta predlog, sodišče privoli, in zapisnik se prebere, iz katerega jo razvidno, da je Janez Maier tepež začel.
Prebere se izjava dr, Platzerja, ki pravi, da s i ■ je Janez Maier jokal in župniku rekel: ,Tega ste Vi krivi, ker ščujete, namesto, da bi ljubezen oznanovali". Tudi pravi, da mrtvaški zvonček Podkloštrom ui v navadi. Nadalje pove, da je župuik kmalu prišel umirajočemu delit poslednje sv. olje.
Podobno se glasi izjava trgovca Jožefa Ko m p o Š a.
Predsednik naznani, da zagovornik želi, nuj se prebere neki članek iz »Freie Stimmen", ki tudi Einspielerja obsoja v tej zadevi.
Dr. Porzer: »Temu se moram upreti, ker to ne spada k stvari iu bi pravdo le na politično polje zavleklo".
Dr. Abuja: »Želim in potrebuo je, da se članek prebere v dokaz, da so tudi drugi dogodke tako sodili, kakor Foresti, da je torej on v veri živel, da piše golo resnico". Zagovornik Be nadalje sklicu:*' na deželni zbor, kjer so Einspielerja obsodili kot „hujskača".
Dr. Porzer; »Porotniki imajo že sami dovolj razsodnosti in ne potrebujejo, da bi jim pri tem pomagali deželni poslanci".
Jože Dobe mik, urednik „Freie Stimmen", pravi, da je tudi on priobčil par člankov o tej zadevi, pa ne ve, ali je imel ForeBti ravno tiste ali druge poročevalce.
Dr. Abuja: »Tudi Vi ste pisali podobne članke zoper Einspielerja, pa on je molčal in Vas ni tožil".
Einspieler: »Ni res, da sem molčal. Poslal sem listu popravek „D.e Wahrheit".
Predsednik naznani, da je sodišče po želji zagovornika sklenilo, da se preberejo govori poslancev Plavca, Ublna, Oraša in dr. Abuje v deželnem zboru, kjer so mahali po Einspielerji, — ker sodišče noče zagovorniku krajšati pripomočkov za hrambo, čeravno deželni poslanci niso merodajni za razsodbo te pravde.
Dr. Porzer: „Zavoljo tega sklepa si pridrži m pravico, da prosim na višjem mestu, naj se cela pravda ovrže".
(Zdaj se preberejo ti govori. Pa kar je poslanec Einspieler na te govore odgovoril, in kar se je pozneje po časnikih kot neresnično popravilo, to se ni bralo.)
Preberejo se izjave provizorja Fr. Kolari ča in župnika V Krauta, da sta gosn. Einspielerja včasih nadomestovala, ter župnika Š. S točk I a v Št. Lenartu, da je res jedenkrat krstil otroka iz Podklošterske fare, ker župnika Einspielerja ni bilo doma.
Deželni poslanec Oraš izjavlja, da je zvedel, da je bil Einspieler na shodu v Klečah.
Deželna vlada izjavlja, da ne ve\ pri katerih shodih je bil Kiospieler.
Priča Fr. Treiber, mestni kaplan, pove, da je župnika Einspielerja dvakrat nadomestoval. Zavoljo krstov bo ne ve spominjati, ali se morajo napovedati.
Marija Schrott (Einspielerjeva priča), babica, potrdi, da se krsti napovedujejo. Će so je torej jeden otrok v Št. Lenartu krstil, gotovo krst ni bil župniku Einspielerju naznanjen, sicer bi bil ta že doma ostal. Sicer pa je bil otrok zdrav in bi bil lahko par dnij čakal na krst, pa kumici (bo-trinji) se je mudilo, zato ga je v Št. Lenart nesla.
Marija Sehultes (Einspielerjeva priča), babica, potrdi, da se morajo krsti napovedati.
Ker so mej tem časom zoper župnika Einspielerja še neko »zauemarjenje" iztakrnli, ki se je pa zgodilo še le pozneje, ko je bil Forestijev članek že davno pisan, predlaga dr. Abuja, naj se še ta reč na rešeto spravi.
Dr. Porzer pritrdi, da se bo vsaj pokazalo, da stvar ni taka, kakor so jo popisali nasprotniki. Rekli so namreč, da je neki posestnik brez spovedi in sv. popotnice umrl, ker ga je župnik Einspieler zamudil. Po izjavi prič je pa reč drugačna.
Gottfried Messner, kmetski siu iz Pod-kloštra, pove, da 2. oktobra župnika Einspielerja ni bilo doma, da je pa drugi dan takoj prišel njegovega očeta v sv. olje devat, spovedati pa se ni več mogel. Pa tudi prej ta dan bi se ne bil mogel spovedati, ker je bil že ob zavest.
Reza Messner, vdova za umrlim, pravi, da je bil župnik Kraut iz Brnce Podkloštrom in da je bil volje, bolnika v sv. olje djati, ako bi bilo treba. Čakali so pa rajši ua domačega župnika.
Hus (Einspielerjeva priča), cerkovnik Podkloštrom, izpove slovensko, da je prišla Reza Messner k cerhovnici prosit, naj pride delati pomagat, ker je mož na smrt bolan. Oerkovnica je rekla, naj ga da prevideti s sv. zakramenti, ker so gosp Kraut tukaj. Reza Messner je pa rekla, da hoče rajši 5e jeden dan čakati.
Zdaj bo bile vse priče zaslišano in sodišče se je umaknilo, da sestavi vprašanja na porotnike. Vseh vprašanj je bilo trinajst. Potem poprime za besedo zastopnik tožiteljev. (Daljo prlh.)
Domače stvari.
— (Povodom smrti deželnega glavarja d r. P o k I u k a r j a) došle so nastopne so-žalue izjave: Moje najodkritosrčneje sožalje na težki izgubi, ki je zadela deželo vsled smrti njenega deželnega glavarja. Poljedelski minister grof Fa I k e n-h ayn. — Deželni odbor štajerski izreka deželnemu zastopu kranjskemu povodom izgube njenega visoko« častitega deželnega glavarja svoje sožalje. V odsotnosti deželuega glavarja dr. Alojzij vitez Schreiner. — Obžalujem odkritosrčno z Vami smrt Vašega zaslužnega deželuega glavarja, ki mi je bil ljub političen prijatelj in kolega. Knez Jurij Lobkovic, vrhovni deželni maršal. — Goriški deželni odbor izreka naj topleje BOČUStvo povodom težke izgube, ki je sosedno deželo Kranjsko in častiti deželni odbor vsled smrti deželnega glavarja dr. Poklukarja zadela. Grof Gor on i ni. — Veleslavni deželni odbor vojvodine Kranjske prosim, da povodom smrti vele-zaslužnega in cenjenega gospoda deželnega glavarja dr. Poklukarja vsprejme moje najodkritosrčneje sožalje. Na Dunaji, due 18. marca 1891. Grof Schiin-born. — Povodom smrti tamošnjega deželnega glavarja, dr. Josipa Poklukarja prosi podpisani deželni odbor, "da se blagovoljno vsprejme izraz naj-toplejega sočuBtva na tem tužnera dogodku. Iz deželnega odbora koroškega. V Celovci, dne 18. marca 1891. Deželni glavar dr. Erwein. — Štajerski slovenski državni iu deželni poslanci izražajo svoje najglobeje sočutje zaradi nenadomestljive izgube
velezaslužeoega deželnega glavarja in izglednoga rodoljuba gospoda dr. Poklukarja. Vošnjak Mihael. — Slavnemu preBidiu zemskeho  vyboru  ve vodstvi Krajinv v Lublani! Dovoiujo sobč »lavnemu presidiu vvboru zemskćbo vvsloviti svoji nejhlubSi soustrast', že se Všemohoucimu libiti racilo povolati na večnost pana hejtmana zemskeho Ieh. Vysokorodi J. U. l)ra. Job. Poklukara, a pfeji sobe, rbv na misto jeho opet tak vzorov vlaBtenec a pfitel lidu, jakv on b^val, byi   povolan;  Znamenam se v nejhlubSi uctč od-dao v: Karel Šchindler, byvali poslanec na rade fiske a kolega, c. kr. vrchni  lesni rada, a fedltel statnich in fundacnich  statku  a lesu.   Ve Vidni 19./3. 1891. — Dalje so deželnemu odboru izrekli sožalovanje: Deželni odbor v Poreči, c kr. rudar-Bko ravnateljstvo v Idriji, c. kr. okr. glavarstvo v Novemmestu, vodstvo c. kr. višje realke v Ljubljani, odbor odvetniške kamore v Ljubljani, okrajna cestna odbora v Metliki in Radečah, županstva v Metliki, Bledu, Toplicah in Mozolju. Državni poslanec Spinčič. Klubu s 111 vi miš U Ui deželnih poslancev so došla sledeče pisma: V Praze, dne 18. III. 91, Slavny klube poslancu lidu slovinakeho! Isem strastne pfekvapeo a hluboce dojat zpravon o itiurti velevaženeho kol-lepv  našeho pana dr. J. Poklukara.   Večna škoda toho mužneho u nejsvmpathičr.f-jšiho zjevu mezi po* ■lanci Vašimi na fišske radč!  Jak  tčžko za noho naleznete D&hradv!   Poznal jsem ho uejen v plenu sm'movny, ale i pri prtici v kommissich. Dobre nam v pameti,  kterak on  mlin v  se mnou ve kvotove deputaci mel  zmužilo&t opirati se bezohledne me-thude b^valeho ministra Dunajevskeho a kterak v bernim vy*boru zastaval se interessu lidoveho proti pietensim vdikeho majetku pozemkoveho.   Mel ve* Iikou zkušonost parlamentarni, byl svedomitym pra-covnikem a vfebjfm pfitelem sveho lidu. My zacho-vavame jemu nejlepši,  pfatelskou, slovanskou lipo-minku a truchlime s Varni nad stevfenym hrobem jeho. Prot Dr. J. Kaizl, poslanec na fišske radč. — Klub poslancu slovinskych v Lublani. Nejhlubšim zalem uchvatila nas zvčst o limrti  osvčdčeneho a statečoeho spolubojovnika za ja?.yk a prava Slovanu v teto riži,   V doktoru Poklukarovi oplakavame s Vami, bratfi slovinšti, ro/hodneho, nadšeneho Slovana,   nadaneho,   pracoviteho  politika,  mileho a upiimneho druha.   Velika jest ztrata, kterou jate Btiženi a tožkj žal, ktery Vas sklicuje. Nechat' tiži jeho ulevi vedomi,  že my nad Vllavou s Vami je neseme! Imenetn češke narodni strauy svobodorovslne. Prof. Fr. T i 1 š e r. — Nad prerano izgubo zvestega voditelja in uzornega glavarja bratske   nam dežele žalujejo z vami Goriški Slovenci.  Slava njegovemu spominu.  Goriško narodno društvo. — Budite mojim tumačem gorke sučuti nad preminučem Poklukara, meni nezaboravnoga od saBtanka. Spinčič. — Hluboce   zarmonceni limrtim slovutneho vlastimila Poklukara odi lime   milymi Slovinci tčžkou ztratu velecteneho sondruha zachovame čest pamatee Jeho. Prijniote a vyridte srdečny  pozdrav. Dr. Pravoslav Trojan se svymi pjhiteh/.
— (Cesarica Elizabeta) došla jo na otok Kri, kakor se poroča od tam.
— (Novi kostumi za slovensko gledišče.) Pri nedeljski predstavi igre: »Materin blagoslov" imelo bode naše občinstvo priliko občudovati krasne nove kostume, ki si jih je omislilo Dra-matičuo društvo. Ti kostumi, v katerih nastopi igralno osebje v rečeni igri, narejeni so natančno po uzorcih d\ornega gledišča na Dunaji, od koder si je Dramatično društvo izposodilo uzorce, ter so sestavljeni po kostumih za vlade Ludovika XV Osobito nam je poudariti, da vse sodelujoče osobe komander, Andro, markiza, Marijeta, Marija, Chon-chon ter mnogoštevilni Savojci nastopajo v pristnih kostumih. Po pravici torej pravimo, da je Blovenako gledišče k::s svoji nalogi, ter le pričakujemo, da za velike žrtve, ki jih ima Dramatično društvo (vsi kostumi stanejo čez 200 gld.), tudi občinstvo svojo dolžnost stori. Naposled nam je omeniti pohvalno, da je vb6 kostume izdelal društveni krojač gosp. Aleksij Ekar, zelo ukusno, solidno in ceno.
— (Šolski koncert „Glasbene Ma tiče".) Opozarjamo še jedenkrat čitatelje naše na današnji koncert „Glasbene Matice". Vstop je prost članom "Glasbeno Matice" in drugih narodnih društev Prostovoljni doneski za pokritje stroškov se sprejemajo pri vhodu. Začetek je ob 7. uri. Ne dvomimo, da bode redutna dvoraua prav polna, kakor to zasluži zares lepi in zanimivi program.
— (Iz  pisarnice  Drama t. društva. V igri „Materin blagoslov", ki se bode pred
stavljala v nedeljo, razdeljene so glavne uloge ta-to-le: Markiza pl. Si vrv — gospa Danilova, Marijeta — gospica Slavčeva, Marija —• gospa Zvonar-jeva, Chonchoo — gospica Nigrinova, kemander pl. Boisfleuri — gospod Borštnik, Andre — gospod Danilo, Župnik — g. Sršen, Leustalet — g. Ve-rovfiek, Pierrot — g. Perdan. — O tej priliki omenjamo z veseljem, da bode g. Anton Foerator preskrbel glasbo za »Materin blagoslov" v novem deželnem gledišči, kjer bode mogel nastopiti večji zbor, nego je to mogoče na skromnih deskah čitalnične dvorane.
— (Osobna vest.)   Profesorja Vil. Vobs n Baltazar Knapitsch na tukajšnji veliki realki uvrščena sta v osmi činovni razred.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) do-poslalo je akademično društvo »Slovenija" po svoj e m t. č. predsedniku g. L. B a t i <; - i in po svojem t. č. blagajniku g. Franu Re g a 11 y - j n, svoto 9 gld. 48 kr. kot prebitek od zneska, nabranega mej udi za venec, ki ga je položilo društvo na grob svojega častnega člana, Nj. ekscelencija prof. dr. Frana vit. Miklošiča. — Vrle Slovenijane, za-ivaljujoč se za ta domoljubni dar, zagotavljamo, da nas je obveselil tem bolj, ker gledamo uprav v njem prepričanje mladih darovateljev, da je naše družbe zastava s slovi: „vse za vero, carja, dom!" tudi njihov prapor.
— (Glede kamniške železnice) prihaja nam iz občinstva opravičena pritožba, da se vozni red premalo ozira na lokalne potrebe Ljubljane in kamniškega okraja. Zadnji vlak iz Kamnika odpelje se veliko prezgodaj, t. j. še pred 3. uro popoludne tako, da je za Ljubljančane, ki imajo v Kamniku nekoliko več opravka, zelo nepriličen. Zlasti pa Čutijo ta nedostatek izletuiki, ki železnice vsled po-mankanja večernega vlaka niti uporabljati ne morejo. — Ker je tudi zveza kamniških vlakov na gorenjske brez posebnega pomena, bi bilo pač želeti, da se prestavi vlak, vozeč iz Kamnika ob 10. uri dopoludne morda na 1. uro popoludne, zadnji vlak pa vsaj na 7. uro zvečer. — Ta predlog priporočamo v blagohotno uvaževanje slavnemu obratnemu vodstvu državne železnice. —
— (Število učiteljev na Kranjskem.) Na javnih ljudskih šolah na Kranjskem in na meščanski šoli na Krškem službuje vsega vkupe 387 učiteljev; učiteljski izpit imelo jih je 341, zrelostni izpit 35, a 11 jih je bilo brez svedočeb. Učiteljic bilo je na Kranjskem 126 in sicer z učiteljsko pre-skušnjo 100, in zrelostnim izpitom 24. — Učiteljev veronauka bilo je 289, in so bili ti, razven jednega nastavljeni po duhovnem oblastvu. Ženska ročna dela učilo je 69 učiteljic, a izpit imelo jih je le 4. Telovadba učila se je na 274 šolah, a učiteljskih mest je bilo izpraznjenih 27.
— (Gostilnica na Drenikovem vrhu) odprla se bode jutri. •
— (Iz Opatije:) Zadnjič Bem Vam javil, da so ob moraki obali našli mrtvo dete. Tri dni pozneje dobili so tudi brezsrčno mater neko Nežo M. iz Staregatrga pri Loži. Dne .'J. t. m. bila jo dete povila in je do 5. t. m. imela pri sebi v kuhinji, dne 5. t. m. pa vrgla v morje, potem pa se odpeljala na Reko, kjer so jo prijeli. Čudno je to, da gospodinja, pri kareri je služila, ničesar zapazila ni, dasi je bila skoro vedno v kuhinji.
— (Lokalni vlaki na drž. železnicah). G. kr. obratna direkceja v Trstu naznanja, da se bode 22. t. m. začela zopet vožnja lokalnih vlakov na progi TrstBoršt in Pulj-Vodnjan in sicer bodo vlaki odhajali in prihajali skoro tako, kakor lansko leto.
— (Ogenj.) Včeraj ob 12. uri opoludne začelo je goreti v Gorjušah, občina Brezovica, v okraji Kamniškem in pogorela so do tal poslopja petero gospodarjev.
— (Poletno gledališče v Zagrebu.) Kakor smo že poročali, zgradili bodo za letošnjo razstavo v Zagrebu tudi veliko poletno gledališče. Zgradba bode 48 metrov dolga in 27 Vi m. široka, imela bode 87 lož in dOO sedežev a poleg tega bode še v parterji in na galariji prostora za 250 osob, katere bodo stale. Novo to letno gledališče Zagrebško bode veljalo kakih 20.000 gld.
— (Telefon). V Pulju namerava Be na državne troške prirediti telefonska zveza in jo zve-zati s telefonom Dunaj-Gradec-Trst katera zveza se bode leta 1892 zgotovila. Glede Ljubjane, preložila se je stvar na ugodnejši čas.
— (Žrtva zime.) Huda letošnja zima dobila je celo sredi Zagreba svojo žrtvo. Ko so v Bienički
ulici nedavno odvažali sneg, našli so pod njim mrtvo žensko truplo. Reva je zmrznila sredi ceste.
— (Razpisane služb e.) Pri c. kr. moški kaznilnici v Mariboru je razpisanih več pazniSkih služb, namreč služba nadpaznika II. reda s 350 gld. letne plače; jedna, eventuelno dve pazniški službi I. reda z letno plsčo 300 gld. in dve eventuelno štiri pazniške službe II. reda z letno plačo 260 gld. s 25% doklado in navadnimi emoluraenti. Zahteva se znanje nemškega in si o ve na k ega jezika. Prosilci ne sinejo biti nad 35 let stari. Prošnje do 8. aprila pri vodstvu kaznilnice.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 20. marca. Tukajšnja trgovska zbornica sklenila pridružiti se peticiji za železnico Čez Karavanke.
Peterburg 20. marca. (Pol. Cor.) Otvoritev francoske razstave v Moskvi je sedaj za gotovo določena na pravoslavni velikonočni ponedeljek, 22. aprila st. st., to je na 4. dan maja.
Rim 20. marca. »Agenzia Štefani" zanikava vest, da je poveljnik italijanskega bro-dovja v Sredozemskem morji zaradi dogodkov v Novem Orleansu dobil tajua napotila.
Pariz 21. marca. Pariškega mestnega zbora odsek posvetoval se je o raznih predlogih glede delavskih pojavov, ki se nameravajo 1. dan maja. Sklenil je predlagati v mestnem zboru, da se pridruži tem pojavom in prvi dan maja proglasi za dan počitka za mestne delavce. Misli se, da bode mestni zbor ta predlog v sprejel.
Serding 21. marca. V železnih in pre-mogovih jamah Cockerillovih splošen ustanek. Ravnateljstvo poklicalo žandar me iz Lutticha. Velika razburjenost med ustajniki. Žandarmi odpodili radovedneže s kolodvora, kamor so se ustajniki umaknili. Množica kaže se izzivajoča.
Razne vesti.
♦(Eksektutivno prodalo) se je v Avstriji od 1. 1885 do 1890 skupaj 11.985 posestev za 27 milijonov goldinarjev. Vknjiženega dolga se je napravilo v teh 5 letih za 1322 milijonov goldinarjev. Vsi na posestva vknjiženi dolgovi znašajo 3580 milijonov goldinarjev. Te številke so žalosten dokaz, da gre gospodarstvo rakovo pot, in da bode treba resno skrbeti, da se to stanje zboljša.
* (Avstrijska mesta,) katera imado po zadnjem ljudskem štetji več nego 50.000 stanovni-kov, so sledeča: Dunaj, ima 1,355.255 prebivalcev, Praga 183.085, Trst 137.748. Levov 127.538, Gradec 112.771, Brno 94.753, Krakov 75.514, Černovce 54.040.
* (Telefonska zveza) mej Parizom in Londonom odprla se je dne 18. t. m. v Parizu. Trgovinski minister Roche in njega soproga ter angleški poslanik Lord Lytton bili so navzoči pri ot-vorjenji, ter se pogovarjali po telefonu z generalnim poštnim voditeljem v Londonu.
* (Razstava v Chicagu) utegne osobito zanimiva biti. Neki inžener konstruiral je bombo, v kateri je prostora zu 45 osob. Z vrha velikega stolpa vrgla 86 bode ta bomba v veliko, kakor časa za šampanjec konfltruvirano krnico in sleharni imel bo priliko poskusiti, kako je Človeku pri srci, kader pade 300 metrov globoko.
* (Stara žena.) Na Angleškem umrla je te dni neka Ana Telford, rojena leta 1780, a nje mož, s katerim je bila poročena I. 1809, je še zdrav in opravlja vsa gospodarska dela sam
* (K 1 e k t r i č n o u s m r t e n j e). Bodoči teden nameravajo zopet električnim : otom usmrtiti dva na smrt obsojena zločinca v Novem Jorku. Kemler-jev stol je že došel v jetnišnico, kjer so so delale poskušnje z nekaterimi konji, ki bo pri priči bili UBmrteni. Torej zadnji grozni prizori pri prvem električnem usmrtenji nese imeli toliko upliva, da se n« bi v novic poskušal ta novi način izvrševanja Htnrtne kazni.
* (Moderni ljubimec.) V Kornenburgu obsodili so te dni nekega 20letnega hlapca Janeza VVeigla zaradi poškušonega uboja na 6 let v zapor. VVeigl zaljubljen je bil v 401etno, omoženo Marijo Kuhat, ki ima že 5 otrok, a ker ni marala o nadležnem fantu nič vedeti, napal jo je na samotnem kraji in jo z debelo palico pretepal toliko časa, da je mislil, da jo je ubil. Žeua pa ni bila mrtva nega le brez zavesti in fant prišel je v zasluženo kazen.
* (Pasja bolnica) ustanovila se bode v Odesi na troške nekega grškega, ondu stanujočega trgovca Rallisa. Ta mož je velik prijatelj pasjega rodu, in njegovi psi slove' daleč po svetu. Lani so mu nekateri ušli in raztrgali siromašnega delavca. Rallis obsojen je bil, plačati več tisoč rubljev globe ter preskrbeti nesrečnikovo rodbino. Vzlic temu bil je pa narod tako razburjen, da se je Rallis umaknil za leto dnij iz Odese. Zdaj se je povrnil in ustanovil pasjo bolnico in hiralnico.
Za Tiaajo porabo. Holečine udov, proti nake in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja ta z gotovim uspehom oadravAJo . Moll-ovtrn „ F r ft n ros k i ni žganjem". Steklenic* stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po peMneaa povzetji A. H o 11, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchtanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in- podpisom. ......      6 (4 — 3)
(KfHllna „fJileiiAlitthler",) katera se vsled novih naprav le ob najhujši zimi ni razpošiljala, dobiva se zdaj zopet. To đijeteticno pijaco priporočati so najodlienejši zdravniki, kajti kiseline „Giesshubler" zdravilna moć iskazala se je že mnogokrat uprav sijajno.
Piccolijeva mokrina za želodec
Je ukuHno iu Izdatno adravllo, katero ureja funkcije prebavnih organov.   Steklenic* velja IO kr. (Bl-36)
„LJJBLJAMI ZIM"
i»l lelu 11 . 1.15. J
t*
m tO j i
za vmi lolo UtO; «*» po
gld. 2.30: *m «Vlrl leta u-l«l
Javna zahvala.
Visokočastiti g. Janez Šahec, veleposestnik v Trstu, podaril jo za zgradbo novega Šolskega poslopja v Postopni vcleduSno znesek 200 gld.
I'odpisann oskrbni&tvo izreka tem potom preblagemu dobrotniku naSega trga najtoplejšo zalivalo.
Oskrbnlitvo premoženja trga Postojlna dni 18. marca 1801. F. Viči c. A. Kraigher.
Zali vala..
Slavna posojilnilca v Logatci podarila je ljudskima solarna v Dolenjem in Gorenjem Logatci v nakup učnih pripomočkov znesek 40 gld. 15 kr., za kar se najtopleje zahvaljujeta
vodstvi ljudskih iol v Dolenjem in Gorenjem Logatci.
TlljCi :
20. uiarcija.
Pri Malici: Glasor, Schonpflug z Dunaja. — Baron Guttiuansthal iz Gradca. — Pl. Hoflmann iz Gorice. — Ohlas iz Lože. — Walker iz Bidjaka. — Sup in. Wagen-pfeil iz Celovca. — ijarasovvftz iz Bolonije. — Loy iz Kočevja.
Pri Klonu: HofTmann. Popper z Dunaja. — Protte iz Pariza. — Dolenc iz Kranju. — Gaudia iz Ponikve. — Pl. Portuska iz Trsta. — Kramar iz Brežic. — Mollik iz Gorice. — Schraid z Diuiaja.
Pri av8trl|ekein ceaurji : Jan, Skuinavec, Žo-rovnik, Cerne iz Gorjan.
Meteorologično poročilo.
Čas opa- . Stan^
barometra zovanja ,  „ mm
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokrina v
mm.
7. zjutraj. 2. po pol. 'J. zvečer
7'27l mm.
72 7 '4 mm. 728-8 mm.
fv6° C
h i« c
4-2° C
si. jzh. d. jas. si. jzh. d. jas. si. jzh. obl.
0 71 mm.
dežja.
Srednja temperatura 8*1°, za 42° nad noriiialoin.
dne 21. marca t. I. (Izvirno telegrafifinu poročila - iVraj
Papirna renta.....jfld. 98*65
Srebrna renta..... „     i»2 <>f»
Zlata renta....... m -85
5°/u marčna renta ....     r 101*95 Akcije narodno banke   .   .     „ 986
Kreditne aketije..... „ 810*50
London....... „ '15 55
Srebro........ „    -- —
Napol. .\........ 916>/i
C. kr. celilni ......     , .-.-44
Nemško tiuarke..... _ 56-70
— tcW
da !<2 i>2 11 t iol 985 811-' 15*
•<io
90
•50 •!>5
25 85
16 42 B6 »>2'/f
»J
Pri otročjih boleznih
(3)
potrebujejo  se  često  kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki za-radi milejša upllvanja svojega na
ptAVNOfJJULADllTJ^.
katero radi zapisujejo pri želodcev! kislini, škrofeljnih, pri krvioi. otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Losehner-ja monografija o Giesshilbl-Puchsteiu-u.)
Vhcid prijateljem in znancem naziiaiijain žalostno vest, da je moja preljubljena jedina sestra, gospa
Ana Wapper roj. Pusswaid
dne 17. marca 1891, po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za nmir* joče, v Gradol umrla.
Priporočam jo vsem v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 20. marca 1891.
Irma Arko roj. Pussvvald.
Na prodaj
je več Vosov: 1 ..landavr-r'S • ,-I»ruiiifc-in 2 odprta *»n/«. vsi izdelani v Gradci*, dalje prodajo ho a konji. — pura kiniiiiOi«. ilvoje konj* i li oprav iu kar treba k zapregl — Več se izvč iia »v. i*etr» eeetl i«, ii» v LJubljani. (224—2)
Mokrina
za želodec.
(Tlnctura Rhei Comp.)
leknrja Pieooliju v Ljubljani, narejena •/. večine iz samega pristnega kineškega revnja, jo ukusno in izdatno zdruvilo, katero ureja funkcije preba.nih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojekili po 19 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
l713—33)
Kvvizde
izUljlleno priv.
restitucijska tekočina
umivalna voda za konje
rabi se nad Sto 1 «• i ■/. izbornim ii*pelioiii v mnogih dvornih liletili. v veliclli hlevih vojaških m zasebnih k»t kropi lilo pred in po lei.kili deiili. proti podt if j.tiu, i / * i nenju ni. olrp-uciiji bit itd., ter daje konjem posebno moč za bril tek.
——  Cena steklenici 1 g*ld. 40 kr. -
Pristno blugo z gorenjo varstveno znamko dobi se  v  vseli  lekarnah   in špecerijskih trgovinah avstro-ogorskili. (168— 1)
S poŠto razpošilja se vsak dan z glavno zaloge:
Franc J. Kvvizda
res. in kr. avstrijski iu kr. ruiuunski z.nlo/nik. okrožni lekar v Konmiihurgii pri Dihih j i.
Učenca
ki je   dovršil   vsaj   tretji   razred   realke   ali gimnazije, VMprejineiii.
(235—1) Vaso Petrićić,
J. GIONTINI
knjigar in kupec s papirjem v Ljubljani
priporoča p. n. šolskim vodstvom in zasebnikom za nazorni pouk ravnokar izišli II. «lel Nazornega nauka'*'', kateri ima naslov:
ISO barvanih podob
najvažnejših strupenih in pitomih rastlin
za prvi ;p©-uJ*c. Slovensko izdajo priredil Ivan Tomšič, 11 i +dj na e. kr.
vadnici in okrajni fiolski nadzornik v Ljubljani. Cena lepo vezane knjigo j*l«l. :i-r»o.
Nadalje izftle so sledečo novosti: Kako j« isgiull koiiI.   I'ovest. Spisal Han s II op fen
preložil A. Funte k. (!ena 20 kr., po poŠti 22 kr. Tlu n I. i n«. Kltajakl morski rasbojnl k. i'oslovenil
Ivan T kale o.   Cena 20 kr., po posti 22 kr. Gabrflek   —  Ped h kor i Alt i    letnik    ih   loto IH00.
Cena 1 gld. 50 kr., pO posti 1 gld. (» > kr. Gabrfiuk      Jeilkoslovnl  pouk v lUid«kl noll. 1.
Tdoretlonl del,  Cena 8<> kr.. po polti 90 kr. Bez laj J. — Navod k poletnemu risanju in obliko«
nlovjii.  Cena .'15 kr., po poŠti 40 kr. ,203—3)
♦•■v »♦
♦ Na najnovejši in najboljši način e % umotue (33—19) X
I zube i k z&bavfii \
ustavlja brez vsakih bojleoin ter opravlja plombo« \
# vaiija  in   < ne   ioIiih'   <► e«-nr ei j«-, — o<idtrannju ♦
* aobue boleclue /. UHinrtenjem živca £
♦ zobozdravnik A. Paichel, \
• poleg Sradeokega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦
SaStbž oiiii
puškar
v It o r o v IJ it. li (I «rl;i«li) mi lioro<ikt-ni
izdeluje in prodaja vsakovrstni" uov«> jnisUe in revolverje ter vne lovske priprave,  patrone tor druK«
slrel)i»o po najnižjih  cenah. — 1'uske ho vse pre« NkiiNene  na ces. kr. iakuiavaliioi   ter  /aznatnenovarie z ■natnko tega zavoda. (175—5)
Za izbornost blaga jamči izdolovatelj. Stire puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Zahvala.
/ Za neštevilne dokaze prisrčnega sočutja iti pravega spoti štovanja, za krasne venec, častno spremstvo k zadnjemu po-Vilku ter za ganljivo petje povodom britke izgube našega iskreno
ljubljenega soproga iu očeta, preblagorodnega gospo<la
Izrekamo globoko ganeni najprisrcnejšo zahvalo svojo. / Od blizu in od daleč, mej boleznijo ter po smrti nepozab-
nega nam pokojnika doilj dokazi najodkritosrcnejsega sočutja tešili so veliko našo bolest; saj so bili živa priča, kak6 je rajnika vse ljubilo in spoštovalo.
,(234)
Obitelj Poklukar-jeva.
Zivezni semenj v Idriji
vršil se bode letos zaradi praznika mesto na veliko sredo
na veliki torek, to je: v dan 24. marca t. L
Mestno županstvo v Idriji
(211—3)
dne 12. marca 1891
F. H. Goli.
$ V Skofji Loki
*if odda  M   |»«mI   dobrimi  poboji v najem »Ii 11» raćiiii
M
gostilna „na Ste mar jih" !t
Od nv. Jurija napi, j.
(212—3)
Natančneje poizve se pri lastniku g. Valentinu Sušniku.
Zahvala in priporočilo.
Podpisana zahvaljujem 8e ca zaupanje, izkazano rajn-cemu mojemu soprogu ter naznanjam p. n. naročnikom, da bodem nadaljevala avojejta moža obrt, katero bode vodil jako veSfc in za vse v to stroko spadajoča dela sposoben pnSkar, ki se izkaže z izvrstnimi spričevali najodlicnejfiih tvrdk. Proseč, da se zaupanje, katero je užival moj mož, ohrani tudi meni, in obečaje solidno in dobro delo ter nizke cene, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Igrana IDIm.icT
(237—1) puskarjeva udova.
Posestvo na prodaj.
/litri« d i MtnruMtl prodam svoje pimeMtvo, oddaljeno 1 4 nre od postaje Ijesce in eno uro od ltl«'«lw. leže r o sredi vasi v IlriiAnti, tik velike ceste. K temu posestvu pripada: lepa hina v dva nadstropja z Koaillno iu lepim, prostornim «11 «»ri*«-«'m ter vodnjakom; velik, prostoren lil«'V, trdno zidan. Na vrtu je koiolea 19 fitantov na polji pa 7 fitantov. Na vrtu zraven hiso je 900 uil»<llli Natluilt tlreve«*, na polji pa »S, katera, vsajena pred 20 leti zdaj Že obilo sadja donafiajo. Lani stržilo se je samo za jabclka 140 gld., dočim se je iz češpelj in hrušk naredilo mnogo mošta in žganja. Na vrtu je dreveMnlca v kateri je blizu 9000 iiiltullli, cepljenih hrušk in jabolk, katerih se je leto za letom prodalo za kacih 20 gld. Zeiii-1J«*, ki je lepo obdelana, zorana, dobro gnojena in na kateri je posejanih 60 mernikov, Je 10 oralov, travnikov |e 18 oralov- a dobro zaraščenega gozdu, f«* 7 oralov. Dalje je pri hiši 9 lepih brejih kolttl, 5 lepih, velikih pisanih krav, 35 Janje«**« * pr«*Mič«*v jako mnogo lepe mrve in oliilo žita.
Cena posestva z vsemi pritiklinami je »ooo «1*1.. brez pritiklin pa «» Ion nl«l.
Več pove lastnik
Janez Gogala,
v ilriišiib, poštu in želez, postaja Lesce na (233 — i) Gorenjskem.
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki bo vedno vekia in već let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo k občinstvom v dotiko. Ne omadeževana preteklost Je pogoj. Do-
aluženi žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod ,,Q. 8. 1801" Gradec poste restante.     .84— 7)
Gostilna
v hiši mej Rakekom in Cerknico, v Podskrajniku,
tik okrajne ceste, s pravico točiti vino in žganje in prodajati tobak, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, kosom vrta za zelenjavo iu. če potreba, s prostorom za kupčijo z lesom, »e odUla takoj v n a j <> m pođ ugodnimi pogoji. — Več se izve pri lastnici Mariji Stražišar ondu. (223—2)
« i- m in
H ■ a 1 2  - =
JXL «---
<C 1 ■ ' »i 1 i —
a o>
iS ~
x> p rt
^£ s « t
N A — eq
cj i-   - _.
■o o   ~ _,
2 5 s
h- 2
b.C   q »
oj J£     U S
.5 d c 3
H £ rs
ca « ca r.
Nepresegljivo za zobe
I. salicilna ustna voda
aromatičmt,   upliva okrepčevajode, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni ustni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćevnjoće, obran uje zobe svetlo-bele, a 30' kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
dlplomovanl posestnik lekarne in kemik poleg rotov/a v Ljubljani.
g 3
i 63
H3   W■ J?
H » "E.
!2   os ' S* ?5 h
B M
■
3 — * I
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
Zobozdravnik Schsiger
stanuje Iiot*al ,Ntadt Wien*
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vttakl dan od O. do 13. nre dopolndne, od 2. do S. nre popoludne
Ob nedeljah in prazni U i I« od O. do '/,1. ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela
se jamči. (120—5)
Mični uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. UzorČne knjige za krojače, kakeršnth še nt bilo, ne-frankovane in le proti nlo/bi gld. 20, kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, tudi
za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bilard in igralne mize, loden tudi nepre-močljiv za lovske suknje, hlago, ki se sme prati. Popotni pledi gld. 4—14 itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne conih Cunj, ki so ponujajo od vseh atranij in so komaj krojučevogn, plačila vredne, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume se, da ostajo mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za '/*. milijona gld. avst. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini: vsak pameten Človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri več sto naročbab za uzorce nazadnje ničesa no ostalo, in je torej slepariji«, če nekatero trgovine s suknom vzlfo temu inserirajo uzoivo od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nakana takega postopanja je oči vidna
On t miki, ki nu ugajajo, ho zamenjajo ali se pn «letlltr vrno. Barva, dolgost, cona naj so pri BMfMebl ostankov naznani.
Razpošilja se le proti povzetju, nad gld. 10*— (93—6) franko.
UopiBovanjn v nemščini, tnail.jnračiiii, čosćini, poljščini, italijanščini tn francoščini.
Najceneje kupijo so klobuki iz kloknreviiiv za «roN|iode in dečke pri
Sar J. S. Benediktu ~S
(•220—2)
in sicer velja:
Moderni kavalir-klobuk mešane
barve........1-— gld.
Moderni, moliki klobuk iz klo-
bučevine fl širokim trakom in
a ti asovim podšivom . . 160 „ Ravno takšen brez pod.šiva . L*50 „ Moderni, mehki, visoki klobuk iz
klobučovine z ozkim trakom,
kroj »Triglav*.....L*60 ,,
Klobuki za dečke od 1.— gld. do 1*20 „
Klobukov je obilo v zalogi in v vseh modernih barvah, isto tako dobe se po jako nizkih cenah najnovejše kravate za gospode, katerih je na izbero velika zaloga,
zono
Krasne	vrhne suknje	za	gospode	od	10
>>	obleke	>>	ti	•>	12
?•	vrhne suknje		dečke	>>	6
	obleke		j?		4
34 18 18
iz dobrega, solidnega Graskega in Brnskega blaga v veliki
izberi
(230—1)
1*1
Perd. Bilini&Kascliu
v i.ido\rskili ulicah št. 1
je  velika zaloga na jnovejsili   iu   n,«j moder »m-jsi li
zavratnikuv za gospode
]>«» m« j ii *f j i it «'«-ii.-i h.
pomlada Ufib »> i u  polet nO sezono je na novo sestavljena ziiloga
sukančnih rokovic za gospode in dame po 20 kr. in več; rokovic filperse za gospode in dame po 40 kr. in več.: svilenih rokovic za gospode in dame po 50 kr. in več; sukančnih rokovic za - otroke po 15 kr. in več -
a posebno opozarjamo dame na nase prislno kurvimc eriii* rieiiiKiit-rokovice iz sukanca in svile.
Velika zaloga glacč in vojaških rokovic. garan-tovano najboljših lastnega izdelka.
HF" Starejši zavratniki in rokovice prodajajo se 50°|o pod kupno ceno. (2:12-1)
M. NEUMANN
v Lajubljani-i v Slonovih ulicah.
i u  1 iyiiiu
razpošilja
Odrekle e brnskega sukna
3' 10  raotrov, — za popolno obleko,   — k «1. !i*75.
Odrčjske brnskega sukna
3 10 metrov, moderno bln^o, rt «l«l.
0«lr«'r.k«»
brnskega sukna
ah vrhne miknJH, 'JdO metrov, KKel.j iz volne, 7 };■«■-
Odrezke poletne preje grebenice
H'40  metrov,  —  za popolno obleko, — H siti.
Kraljevsko tkanino
&/4 ftirtdto, bnljfte nofjo platno, 1 komad  30 vatlov,  o «l«l.
platna I®
J/t široko, gld. 4'so.j i#n* Airokt>, «l«l. 11*00*"
Odrezke za piketne telovnike
z modernimi nzorki, pralne in ■adostne za popolon telovnik,
Sifon ,
naj nejše vrste, l kot&aiM ;jo celib vatlov, 5* "»o,
Odrezke svilene preje groben ice
za popolne hlače, 1-10 metra. B »Id.
Poletne ogrinjace
»,'4 velike, W Bukanfien, l kom. k1«1. i---i«.'i.». fiiato volnen,  1 kom. 2 «1« pl.
-tr—
Ripsove garniture s čop« ki
uedtoječo iz dvojo  pre^rin^ iul za postelje in jednega za miz Zlo, I Kl«l. ,
mm*
lir^,<r^,(r^l'^^l1»v,,<*^'wTf''•r*>'^"*^'«f^'«"^,«f">'<r^'«rY'*r>• «r> «rv'<r> «r>1 «r> «r>'
Poftllju ne po poAlueiu povzetji. — Uaorol iiul«i«»\eJs«'«** ■h oliloke en (gospode *" K«»wp«> po6ll|ttfo h« brezplaeuo i*' kovano. — Mvtl m usoroi s« krojače tiefrankovuno.
Srajce za delavce U 5
iz najboljšega Molinskoga ali |o] Uiimbnrdkepi Okstbrta, 3 ko- L \ madi a »l«l. ^
f bil nil
-
13
72
Velikansko peso
večno del olj o (Luzerne), mnogovrstna  srnini;i  za  \rtv in <rav-
iftilif. zanesljivo kaljiva
prodaja po najnižji coni (115—ti)
Peter Lassnik v Ljubljani.
VOŽNJI LISTKI
(130—f)) pri iir/n/rnislio - u idi r vi \ h i
|-Ol»14Ml ii j ll3fi/iti.
I Kolowratring 9 IV vVevringergassu 7'
DUNAJ.
Prospekti in pojasnilu točno in zastonj, Najkrajšo, najoeneje in najhitreje potovanje.
Alojzij Korsika
Glama {T'i.1.1 j ilnica :
Tržažka cesta 10
j poterf c. kr. Rluvn« to-! ■ 1 • r - > - tovurne.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v 1. j ubij h 11 i.
Poddružnica:
Šclriilitirirove uliro (i
via-a-vis c. kr. poil. in toloKraf. uradu.
Podpisanrc. si* ponižno priporoča častiteuui j>. n. občinstvu za udolovanjo svetih šopkov in vonoev za grobe ln mrliče, s trakovi mnogovrstnih barv In bal ter z napili. lina pa tudi veliko saiogo suhih vonoov
od najeeiiojSih do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, najveti doma pridelanih, aH pridobljenih iz t.mh krajev, da jim nase podnebje Ugaja, Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od ko<l da je seme. ker .sicer ne mora jamčiti, co je za bale kraje. Pariška in francoska teme ta sploh neso ta naše kraje, rodplaaneo more jamčiti, da> so semena njegova pristna in kaljiva.
Podpiianeo prevzema tudi klnčanjo grobov in sploh vsa delu, spadajoča V atroko njegov o, ter jiti i*vr-Inje hitro, fino m po najnižji oeni. Pri ujera dobivajo se tudi raznovrstne rastline in ovetlioe v loncih.
Za obiloo naroflevanje priporoča se
t, odličnim spoštovanjem
(148—18)        Alojzij Korsika.
Mlin z zemljiščem.
V  Sin«r<H  peleg  Kamniku ob  Blntricl ležeči
milu in žukii* kakor rudi k njima spadajoča velika zoihIJImoii (njive, travniki in gozdi) prodajo t*v tnko|
pod j>iko ogodnimi plačilnimi pogoji. — Zbog bližine do lokalne ielezniee Kamniške ter SOOg vedno močne vodno sile, k i toro je moči eelo po.lv. ijiti, pripravno je to posestvo osobito za kako večje obrtniško podjetje. Podrobna pojasnila đsjo lastnik
Janez Ferlinz
v2()4 — 9]
v Hanuiikii. nt So(ui li. Nt. Iti.
IN »•! !»«»!.!*■*«*  hi* eils t v «>
Prebavno vino
(\inuin đigestivnm Brevniesser)
iz  knezoSkotijske   dvorne  lekarno v BriksenO
Mr. F. C. Breymesserja
je najboljie  in  najslgnrnejso sredstvo,
da se bitro ločijo vsakovrstno motitvo pre-bavljanja ali zapeka.
Cena veliko steklenico /. navodilom /.a porabo 1 gfld.  Dobiva so v lekarni gosp. J. Svobodo v LJubljani. (108—8)
x. 11 1» <» I 11 i želode
3»
j*
1
i 1 i
1
Lepo znano posestvo „pri Kradi"
v Dovskem. (2os-j S*
Četrt ure nd železniške postaje Laze (Laas) odda-
Ijeno / lepo, eno nadstropje visoko hišo V kateri je pro-dajalnica in gostilniški prostori, z lepim cvetličnim, sadnim
in vrtom za sočivje, s hlevi (štalami) skladiščem (magaci-nom), njivami, travniki in logom, se odda za vec let v najem, oziroma se tudi proda, Natančneje se izve pri ^. .1. I*4hr<lail»ll. trgovcu na Cesarja Jožeta trgu v Ljubljani.
*
1 i
m
1L_.11:___1
J. N. Potočnik
Kongresni trg št. 17
USOja si uljudno naznanjati, da je otVo il na tukajšnjem trgu
moškokrojaško podjetje
in se priporoča za mnogobrojna prijazna naročil*, opirajoč se na dosedanje večletno delovanje, posebno pi Se gospodom c. kr, državnim D ndnikom M izdelavo uniform.
Nizke cene pri najboljšem delu.
tiai-5)
-«g£jg*    vi v •    ~. •    "i^Flf -v,-
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rahljonja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh lirah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobo se v vseh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri PRAN CHRISTOPH,
IVANU LUCKMANN - U. [Z«$&^V'rZT2$*W.
Oznanilo.
P6 želji slav. odbora in Čast. društvenikov Čitalnice prevzel sem stalno
čitalniško restavracijo
iu  bodem  odslej postregel tudi  z ohrclom.
Meni do sedaj izkazano naklonjenost si hočem obraniti z vsestransko skrbno in dobro postrežbo.
Slavno občinstvo najuljudneje vabim ter se uda no priporočam (206-3)
restaviater Xjj"a.TDljSLrj.sls:o čitalnice.
Zaloga piva v Ljubljani | prve Graške delniške pivovarne
združeni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntig'aniu
je pri
M. Zoppitsch-u
Kolcdvorslse vilice št. 2-3= pritlicn.0
kateri inn v s\oji mestni iu tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj (i7:> 9)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
,.•:.-?>"  Na vprašanja odgovarja točno in frankovano. ^Wej
Največja razposiljiliiica blaga v Brnu
Filip Ticlio,
Zelny trh 21.
Radnička ulice 17.
Itnzpoailja jir.it i po v 7.« tj u it 11 pnilpl »< ilu Iniskoui.i Hukuu, nintrov 3 10, zn rolo nunsko nlileko, iluliro Ih.ku umno ulil. (1- —, iraško*;* »ukini, molrov 1*10, M OOlO moiko oMoko, boljo. Imizd niBO kIiI. S-—, '.i u-k.-.-.i mikna, metrov .Ilu, r.i* rolo nionko ohlekn, mtjf Iih-jh« lia/u mimo ft\A,  10 7.. Iriiskomi niikiiB, črne li»rvi', Mutrov 8*10, Ziiiloutujoč z:i Hiklointko obleko, j .t ki. tr.ijno
ono uld. !»'■—.
ilotri. 3. nt oifrtuč, v najlOicjriili h.irvuli in l.lii^inh vrstili, »iiinn (-lil. fl-—, iroln'iiu»to  tihitfo pr.lii.io (il.i   ho hiiio   prutt,   ho junu i),  v  liajiiiivt'JHili   n.in ili In
tiirvuli, inotruv 6*40, za uulo nninko oblokn sumo |*l<l. :i —.
IsiltiK'k platOl.....gA liluifit, HukuinVvo li];iuro. ki no hiiio pruti in v čnilovitili u/oroih
niotrov II 40, Kil oolo iiioiiko nliluko h:iiiio l'I i.   t —-. I^rliijnlu  iz Miikuncit,  II četrtink  dohtO,   k''- 130; oiHta volti« 10 oiitrtink dolgo l*lil.   i — \  popoUlOnjI  črno ■ Nvilnoniini   rušami   ikuHiniriki roliiu: zn rulovanjo)
k1<i. oo.
Blago
za ženske obleke
v vseli načinili tkanja, i/.vršimh in barvah, nii.j-aoveJŠe in najclt-frant-ni-.i'-i' pomladanslvo in ]ioI«'tno sc/ono   1 s4,) I «12.
Za celo obleko, dvojno lirike,
v dobri bati 10 >/i ^ld. 8JS0 v holjSi bali lo nt „ G'— v tiiu'jši ltaži 10 m „ H-— v naj ti noj ši bazi, fiista volna 10 m „ — v velefini Im , cista volna 10 »» n 18" — francosko blago.
Črni kašmir,
saksonski  izdelek, gladek,
progast ali rofcnst: 1   nI.Irk,i   10   m, gladuk
gld. 460. 1   obleka  10   »m, progast
gld.5*60 do ii:i|iin vrste.
Angleški sefiri (platno),
uajnnejSo in nuj praktifineje za domače in cestne obleke. Novo!
1 cela obtoka v  Ia. bazi
10 m gld. .rf50. 1 cela obleka v Ha. bazi
10 t« gld. 4-—.
Francosko blago.
(satinl),
ki se sme prati, za kar se jamči.
Za celo obleko,
10 metrov:
v dobri bali    . . gld. 280
v lini baii....., 8 •1
v najfinejši bazi     .. 4*60
v atlaaastl bali .   ,. G*—
Jutni zastori,
InrSki   OSO r60 komplrtne ! dolgosti prve bazo gld. 3*60 drugo bazo gltl  "2 :">().
I__
j Tuniški zastori,
z zlaioni  pretkani, z vole-I finimi   progami   in čopi, kompletna dolgost  v vseb barvah gld. 4T>0.
Garnitura,
"2 posteljni pregrinjali in prt iz juto .... gld. 8*60 is ripsa   ...     „ 4'50
Manilske posobne preproge
jako trajno, ostanek 10—11 m gld. 8.40.
Platneno blago
kos 30  Dunajskih vatlov.
Cena ko^u: Hutnbursko statvinn platno,
5 četrtink liroko gld, »> ">o. Kumbnrski oksford, pristno
barvo, Ia gld. t',\iO
Rnmbnrlki oksford, pristno barvo Ha gld. 1 ol)
Sifon, dobro bazo, h gld. 1 60, 5*60, <» 60 do gl-i'J —.
DomaČo platno, Štiri cotr-tinko Široku, gld. 4'fiO, B cotrtink gld. 6^60.
Štefanija ko platno, pet četrt ink Široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld 9-—.
AtlasHBti gradi BS posteljne prevlake Ia gld. 8*60, Ha gld. 6 60.
Platnen« rjuho brez Sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kanefas, Ia baze za posteljno prevlake gld. G. -.
Ženski; srajco iz Sifona ali močnega platna, s čipkami, ti komadov gld. .'loti. iz najboljše HumburSko tkanine s švicarsko vezenino ti komadov glil li'
IluBtrovani modni katalogi zastonj in franko se na zabtevanje od vsega blaga zastonj
— Uzorci pofiljejo iu franko.
M+F
B
ki je preskusen kurjač, vsprejme se takoj.
Pojasnila se dajejo v pisarni tovarne za barvarski les, Frana Josipa cesta št. 5,
pri tleh. ?227—jrj
Dorsch-cvo
■
♦ ♦
f olje iz kitovih jeter j
iiMj<-i".i<'j«»«>. im i* v «'>.«• j*«' In ■mfiipliviifj««'-vrni«'    in« <l i. iiinli-o   nI;«'   i/,   kilo* i li |el«*r.
Stmropreverjeuo *re«lsi»«» proti kttwl|ii,
xlitN<( pri |> 7 li 4-11 f It lii.l.-Aiiili, Hkro IVI )n i li )t«l.
i
t
o
p Hala steklenica tso kr., dvojna steklenica »o kr.
i i i
IterKciiMko  I><»rNclw>vo  olje is kilovili {eter v trioglatih steklenicah 1 gltl.        (793—40)
Deželna lekarna „Prl Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
v i ii i ► i i j. ii i. iki 7*1 *.*t*i iiimii fca*|ru li« wit* H4-vtmae-o«»* ♦rao'-- usta+<\mm+■©■■♦♦«»♦*>■
♦
!
I
♦ ♦
!
i
x i
i
Dr. Rose životni balsam
je nad 80 let znano, prenavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo. *)
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po pošti 20 kr. već Na vseh delih zavoju ine ie moja ta dodana, zakonito varovana!
varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'rasko universalno domače gjilo
To sredstvo pospeSnje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenjo
ran ter poleg tega tudi hlaži bolečine. V škatljirati po .'15 kr. in 25 kr. l*o pošti 8 kr. V6& Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamki*.
B. FRACrNER. Praga,
II. ^08-204, Mala stranu, lekarna ,,|»ri rrmm oriii". Poštna razpošiljatev vsak dan. ""^5^.;
je gostilna zopet otvorjena.
C. kr. izklj. priv.
a
pivo
z žičastim (drate-nim) zamaškom
so najisbornejia, obče priznana priprava, da se pivo vzdrži dolgo sveže in dobro. - - 1 >nhiv;ij<> se v velikosti po
Vi Vi« m I liter
m potrebnimi klojaviml (gumijevimi) oevlmi po jako nizki coni v LJubljani pri
Franu Kollmann-u
zaloga steklenine, porcelana in svetilk. U-10-4)
Najnovejše! Najnovejše!
Dežne plašče«, žakete in maiitelete
za dame in dekleta
iniii veliko zalogo ter po nizki ceni
229 — 1)
e    «»>Bi i®
v l.iiKtlt.-iii. v Mloiiuvih ulicah.
-i ■m
■4
ALOJZIJ KUN S T
založnik olouvala Židovske ulice 4 v Ljubljani, ŽidovRke ulice 4.
Na ogled in izbiro postavljena jo bogata, raznovrstna zaloga gotovih
ženskih, moških in otroških čevljev,
Instue  iii t»«-il< •; <• i {«»
kateri se prodajajo po znižani o oni. — Naročila vsako vrste izdelajo se toeno in po eeni. Meni so skrbno brani. Pri naroeilih po posti naj se pošlje eevelj-vzoree. v 202—3)
fr
fr fr
r fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
%g
i KARO L TILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10]		
Archiv fiirHeimatskunde Krains von Frani Schumi Geschichtsforschuiigen, Ouellen, 1     Urkunden und Regesten. [   4 zvezki, namesto 14»         le :&•:;.».	FrirodoDis v pdoM malsuo y 250 podobati v porabo pri nazornem nauku. Gena 3 gld.	Poslovne knjige, kopirne 1 knjige, knjige beležnice, za- 1 pisne   knjige,   naročninske i knjige, beležni bloki, knjige za i perilo, skrilne knjige, potne j papirne knjige. j
Pisni papir: Koncepfni in kancelijski papir i za odvetnike, urade, trgovce, \ vojaške pisarne in notarje. |       Dokumentni papir.	Velika zaloga vsega šolskega orodja.	Vse risalne materijaiije: Risala, risalne deske, risalna rav- 1 nila, kotniki, ravnila, kockasta rav- i nila,  prožne deščice,  pritrjevalni f žebljički,  skledice za tuš, barve, \ čopiči, tuš. \ • 'i
! Novosti v papirni konfekciji, j cartes de correspondance, 1 razkošne kasete, najfinejše 1 narejene, s cvetlicami in 1   raznimi umetnimi utiski.	Pismi papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. V i z i t n i c e.	Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene le- \ penke, omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne klinčke. okenski predložki, mizni poiožki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetil- j nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kar- i toni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres, aos-23)
I?(i;i,ntoIj in odgovorni urednik; Josip N o11 i.
Lustniiia in tisk „Narodne Tiskarne".
85273^