fm SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 frfc EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 25. MAJA 1935 Štov. 83 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In za celo leto 9 arg. 5.—, za pol leta 2.50. • Za drug« dežela 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv» LIST IZHAJA OB SOBOTAH wm Obletnica majniške revolucije Danes poteka 125 let, odkar s° buenosaireški "criollos" dvi-9HHi krik svobode ter se otresli v&ru$tva španskih gospodarjev, 1 ¿0 v političnem oziru tlačili in v dospodarskem izžemali prost-ran? južnoameriške .dežele, od Narave bogato obdarjene s plodo j'1tirni zemljami ter z naravnimi bo9astvi. Argentinski narod se na današnji dan spominja velikih rodoljubov, katerih delo je omogo-cUo proglasitev argentinske neodvisnosti, Belgrana, ustvarite-]a nacionalne zastave, San Mar osvoboditelja treh ameriš-ljudstev, Morena, Saavedre ln drugih. 2^:maja 1810 je najbolj zna• ženiti dogodek v zgodovini ar-gf finskega naroda, saj si je bil ; ^ajnišk o revolucijo ustvaril e*nelje ga neoviran, svoboden Kulturni, gospodarski in politič-n\ razvoj; postal je s to revoluto na svoji zemlji svoj gospod. tega dne so Spanci samotno gospodarili v teh deželah. a bi si zagotovili nemoteno izkoriščanje Južne Amerike, v kolikor je bila v njihovih rokah, monopolizirali trgovino; nih-c.e drugi ni smel trgovati v deze-op Plati, razen Špancev, ki ?labo plačevali, a drago pro-a]ali. V političnem oziru je bi-0 domače prebivalstvo skrajno ^Postavljeno ; ni imeli dostopa v javne službe. Vse javne posle i? Upravljali španski priseljen-^ Protežiranci, mnogo krat po-Seyn nesposobni. Samovoljno so J: vedli napram domačinom, da-• 50 živeli od njihovih denarjev n figovih žuljev. , akšne in podobne krivice je ljudstvo trdo občutilo. J Zadovoljstvo se je kopičilo v ' c}jl ter je čakalo samo ugodne ' ike, da izbruhne Ha dan v 0 svojo silo. Načela svobode, ystva in enakopravnosti, ki je bila proglasila francoska Poset braziljskega predsednika republike Veličasten sprejem je priredilo glavno mesto Argentinije dr. Getuliu Vargasu in njegovemu številnemu spremstvu >evolucija, so našla svoje navdu ,e>ir pristaše tudi med prosvit-tinti "eriolli", ki so začeli zbi rati okrog sebe ljudske množice ^ jih pripravljali na osvobodi- , . $amozavest domačinov se je Aa močno dvignila, ko se jim je 1 Uo Posrečilo zapoditi z vlastni-močmi angleške vpadnike le-® i8o6 in 1807. Podkralj Sobre ^ onte je bil pred angleško voj-Pobegnil v varnejše notra-Jost dežele ter prepustil 'criolle' stni usodi. Ugled španskih go-salCÍarÍev se ie bil močno 2manj st 'domačinom pa je "reconqui-vlila v žile odločen pogum, finali so, da so sposobni ko-n 1 se tudi s Španci, če so celo d Angleži doseqli dvakratno "hlago. revolucije se je bližal. 13- maja so v Buenos Aire- sedí°*deli' da Íe NaPoleon za~ *ar JPansko deželo. Tukajšnji Ha/- 1 roditelji so takoj spoz-Q l> da je napočil pravi čas za l^ni0svojitev argentinskega "Cjfff- — Ko se je sestal širši Sei» °"> Je ljudstvo vdrlo v j0m° dvorano ter izsililo preda- %t°e •>** V rof!e nar°dne vlade, J1 Je Predsedoval Saavedra. tld^J9entinija je postala svobod t¿v J8ety> njeno ljudstvo si je z «atn Priboñlo svobodo, da < °dloča o svoji bodočnosti. Ci zemlja, ki so jo Špan- ysaH zaprto tujim narodom, Letos se je Buenos Aires odel v praz nično odelo že pred največjim argentinskim državnim praznikom, 25. ma ja: pripravil se je bil, da sprejme na čim bolj slovesen način prvega braziljskega mandatarija, ki se je v sredo, okrog 2. popoldne, pripeljal v buenosaireško pristanišča na vojni la dji "Sao Paulo", da vrne obisk ki mu ga je lani naredil predsednik gen, Ju sto. Odličnega gosta je pričakovala pri pristajališču velika množica in ko se je izkrcal, so ga pozdravili gen. Justo, člani vlade in diplomatskega zbora ter višji funkcionarji. Mestni inten-dant mu je sporočil pozdrav v imenu prebivalstva. Po teh sprejemnih cere monijah, so se gostje, v spremstvu za stopnikov tukajšnjih oblasti, odpelja li skozi mesto do palače Pereda, v ul. Arroyo, kjer se je dr. Vargas nastanil. Sprevod je šel med gostim špali-rjem občinstva, ki je zastopnika brat ske severne republike z navduá^njem pozdravljajo. Vojaštvo, razvrščeno na obeh straneh ulic, je izkazovalo vojaške časti in godbe so svirale argen tinsko in brazilsko himno. Pestra in živahna slika, ki jo je nu dil prvi sprejem, se je ponovila tudi popoldne, ko se je dr. Vargas odpel jal v vladno palačo in pozneje spet Težka nesreča na Ruskem "Maksim Gorki"^ največje kopno letalo sveta, je postalo na moskovskem letališču žrtev hude katastrofe. V soboto, nekaj črez poldne, je "M. Gorki" letal nad letališčem, spremljan od manjšega letala, ki ga je v>dil pilot Blagin. Vkljub izrecni prepovedi je Blagin začel izvajati akrobacije o-krog orjaškega aviona. Nesreča je ho tela, da je pri tem njegovo letalo zadelo v "Gorkija", ki je takoj padel in se razbil. Ista usoda je doletela Blagi novo letalo. Katastrofa je zahtevala 48 žrtev, med katerimi je osem žensk in 6 otrok. Vest o grozni nesreči je naredila globok vtis v vsem svetu in je sovjet ska vlada prejela iz mnogih držav izraze iskrenega sožalja. "Maksim Gorki" je bilq, kakor smo rekli, največje kopno letalo na svetu. Imelo je osem motorjev s skupno 7000 konjskimi silami ter je moglo preleteti razdaljo od 2.500 km brez vmesnih pristajališč. V krilih je merilo 63 metrov, dolgo pa je bilo 32 m in pol. V njem bilo prostora za 75 oseb. Tehtalo je 42 ton in je bilo zgra jeno iz duraluminija. Letalo je imelo lastno elektriško centralo, svoj kino, sprejemno in oddajno radio postajo, lastno tiskarno itd. Ruska vlada je takoj priskočila na pomoč družinam nesrečnih žrtev, ka terih vsaka je dobila po 10.000 rublov podpore ter bo prejela še posebno penzijo. Nadalje je vlada sklenila zgraditi troje takih orjaških letal, kakršno je bilo "Maksim Gorki", ker hoče dokazati, da sedanja kamstrofa ne bo ustavila razvoja ruskega letalstva. v svojo rezidenco, kjer je ob 7. uri sprejel pozdrav tukaj akreditiranega diplomatskega zbora; med navočnimi diplomati je bil tudi odpravnik poslov našega poslaništva. Zvečer se je vršil v "Belem salonu" vladne palače svečan banket v počesti tev predsednika braziljske ropublike. Na banketu je odličnega gosta pozdra vil gen. Justo s posebnim govorom, v katerem je podčrtal prijateljske vezi, ki družijo oba naroda, ter izrazil med drugim željo, da bi čim prej prenehal krvavi chacovski spor na južno ameriškem kontinentu. Za prijazne besede se mu je zahvalil dr. Vargas, ki je v svojem govoru izrazi! isto željo ter zaključil z naslednjimi besedami: "Božja previdnost nam je dala dvo je izmed najkrasnejših dežel sveta. Naj bi bilo delo ljudi na isti višini, kakor je bilo delo božje. Gospod pred sednik: Nad vse sem srečen, da mo- rem v imenu braziljskega ljudstva iz raziti najbolj vroča voščila za trajno veličino argentinskega naroda, ^a nje govo vedno večjo slavo ter za zdravje Vaše ekscelence!" Banketa, na katerem so bili navzoi ni vsi argentinski in braziljski odlič-niki, so se udeležili tudi vsi tukajšnji zastopniki tujih držav. Razne druge slovesnosti 60 se vršile naslednjega dne, v četrtek, Predsednik Vargas, si je ogledal, med dru gim, buenosaireško borzo, pošto, prisostvoval otvoritvi avenide Corrientes, se udeležil ceremonije na univerzi, ki mu je podelila častni doktorski naslov. Zvečer pa je bil gala-ples v Vladni palači. V petek, torej včeraj, na predvečer argentinskega državnega praznika, je bila na Kongresnem trgu velika kon centracija šolskih otrok; preko 25.000 se jih je zbralo. Popoldne se je izvr- Hitler o nemški zunanji politiki V poslopju berlinske Kroll-Operc se 1 besede iskrene; če se ni pretvarjal, je v torek otvorilo zasedanje nemške ?marveč bodo tudi dejanja v skladu z ga državnega zbora. .Ob tej priliki je besedami, bo njegov govor pomenil imel državni vodja: Hitler velik go- j važno razdobje v povojni zgodovini vor, v katere«i je obrazloži! zunanjo Evrope ter pomagal razčistiti obzorje, le Hq priseljencem iz vsega sveta, ki so hoteli v Novem svetu iskati dela in zaslužka ter skupno z do mačini pomagati novi državi do vedno lepšega razmaha. 25. maja 181 o je ustvaril pogoje za razvoj Argentinije, razvoj, o katerem tudi mi, slovenski priseljenci, želimo, da bi bil ■stežaj odprla svoja vrata v vsakem oziru srečen! politiko Nemčije. Dejal je, da Nemčija noče vojne, marveč hoče in rabi mir, ki bo edini omogočil nacionalnemu socializmu iz vesti notranjo preuredbo države v skladu s svojimi načeli in načrti. Nemčija, je dejal "Fuehrer", nima namena odtrgati nobenega narodnega dela od drugih narodov, za to, da bi jkn odvzela njihov jezik in njihovo kulturo ter jim vsilila nemško prosve to, ki jim je tuja. Mi ne dajamo navodil za ponemčevanja priimkov oseb ki nimajo z nemškim narodom nič skupnega. Germanizacije mi nočemo, ker vemo, da vsaka osvojevalna vojna oslabi končno zmagovalca samega. V današnji Evropi ni mogoče odvzeti ljudstvom njihove narodnosti. Vsa ka vojna požira predvsem najboljši del naroda; zato nemški nacionalni socializem vojne ne mara. Hoče pa ohraniti svojo svobodo in enakopravnost z ostalimi državami. Nemčija je pripravljena skleniti dogovore o ne-napadanju s svojimi sosedi> noče pa ničesar slišali o pogodbah o medsebojni pomoči, ker se noče izpostavljati nevarnosti, da bi bila primorana bo jevati se za kakšno napadeno državo. To je v bistvu smisel preko 2-urne-ga govora, ki ga je imel Hitler. Posebno zanimive so za nas ideološke raz like, ki ločijo nemški fašizem od italijanskega. Dočkn Mussolinijev režim z največjo brezobzirnostjo zatira narodne manjšine ter jih hoče zlepa ali zgrda poitalijančiti, zatrjuje Hitler, da je nemški nacionalni socializem proti raznarodovanju drugorodnih narod nostnih skupin; ohraniti hoče, kar je nemškega, noče pa število nemškega naroda povečati na škodo drugih narodov. Zdi se skoro, da je Hitler imel v mislih baš raznarodovalne metode italijanskega fašizma, ko je govoril o tem vprašanju: "Mi nočemo germanizacije, ifci ne ponemčujemo tujih priimkov, ne vsiljujemo lastne kultu re pripadnikom drugih narodov", je dejal nacionalno socialistični vodja. Ni treba tu podčrtavati, kako v kričečem nasprotju so ta načela z načeli Mussolinijevega fašizma. In še v drugi, nič manj važni točki, se nemški nacionalni socializem razlikuje od italijanskega fašizma: Mu-ssolini je več krat, s pisano in z govorjeno besedo, razlagal, da je po nje govem mnenju (in torej tudi po mnenju režima, ki ga on zastopa), vojna nekaj potrebnega in koristnega, ker pripomore, da se v narodu razvijejo vse najboljše moči. Hitler misli bolj človeško in bolj pametno, ko zago-tavla, da vojna uničuje in požira; u-ničuje in požira pred vsem najboljše narodove sile. Zato je nemški nacionalni socializem, vsaj po Hitlerjevih zatrdilih, proti vojni, ki jo smatra kot hudo in pogubno zlo. Izgleda, da je Hitlerjev govor pomirjevalno vplival v Evropi. "Fueh ki je bilo posebno v zadnjih mesecih prenatrpano s črnimi oblaki, obetajo-jočimi grdo nevihto. šil svečan sprejem braziljskega pre-sednika v argentinske«! kongresu, ob 18.30 pa sta predsednika v argentinskem kongresu, ob 18.30 pa sta predsednika podpisala v vladni palači ar gentinsko-braziljske pogodbe, ki naj pospešijo kulturno in trgovinsko sodelovanje med prijateljskiina državama Argentinijo in Brazilom. Poset dr. Vargasa bo gotovo pomagal, da se takšno sodelovanje poživi. Oba naroda, ki sta že pozabila na sta re spore zaradi Misionesa, ima ta povoda dovolj, da se medsebojno spozna vata in razumevata. Posebno na gospodarskem polju more tesno sodelo vanje Argentinije in Brazila prines'i lepe sadove obema narodoma. Argen tinija ima že danes veliko vlogo kot agrarna dežela, Brazilija pa se bo, ra di velikih zakladov, ki jih hrani njena zemlja, gotpvo razvila v veliko in dustrijsko deželo, ki bo v tem pogledu prednjačila v Južni Ameriki. Na-| rodni gospodarstvi obeh držav se bos ta medsebojno izpopolnjevali. Dobro je, da se pogoji za to bodoče sodelovanje, v velikem obsegu, že sedaj u-stvarijo z medsebojnim vpoznavan-jem. Med Argentinijo in Brazilom ni nikakih interesnih ali drugih sporov, ki bi mogli ovirati prisrčno sodelovanje m'»d obema narodoma. Pospešiti to sodelovanje ter ga okrepiti — to je, kakor smo že rek'i, glavni namen poseta odličnega zastop nika braziljskega ljudstva. V nadaljnjem je Hitler obrazložil naslednje smernice nemške zunanje politike: Nemčija odklanja ženevsko resolucijo, ki se je izrekla proti vpo-stavitvi splošne vojaške obveznosti na Nemškem in smatra, da se Zveza narodov, v kateri so vse članice enakopravne, ne sme istovetiti z versai-llesko pogodbo, ki razlikuje med zma govalci in premaganci. Vojaške klav zule te pogodbe' je Nemčija odpovedala, ker so jih prekršile že prej druge države s tem, da se niso razorožile. Nemška vlada pa se zaveda, da drugih določb pogodbe ne sme nihče samovoljno razveljaviti; to pred vsem v kolikor se nanaša na meje. Nemčija ne bo podpisala {nobene pogodbe, če smatra, da je izvrševanje njenih določb nemogoče. Držala pa se bo strogo locarnskega pakta ter je pripravljena skleniti tudi letalski pakt. Kar se njenega oboroževanja ti če, je moč njene vojske na kopnem že znana: 36 divizij; na morju zahteva Nemčija pravico do 35 od sto celokupne angleške tonaže, s čimer bi bila nemška vojna mornarica za 15 od sto šibkejša od francoske. Berlin ska vlada je pripravljena vsak hip podpisati splošno obvezno pogodbo, ki bi določala, da se morajo vse države razorožiti, ali pa da se mora vsaj omejiti uporaba vojnih sredstev. Tako na primer predlaga, naj bi se države dogovorile, da se vojna letala ne bodo smela uporabljati za obstreljevanje civilnih mest. Pripravljena je tudi odpraviti težko artiljerijo, tanke in podmornike, če tudi ostale države store isto. Italija in Abesinija Zastopniki Francije in Anglije so si zadnje dni prizadevali pomirjevalno posredovati za poravnavo spora med Italijo in Abesinijo. Italijani pa n°-čejo dopustiti, da bi se katera druga vlast vmešavala v ta spor ter odrekajo celo Zvezi narodov pravico, da bi posredovala. Iz Rima javljajo, da bo Mussolini naznanil izstop Italije iz ženevsko organizacije. fce_ bi se Zveza vmešala. Iz Zveza je radi tega v precejšnjih škripcih. Abesinci zahtevajo, da posreduje, kakor bi bila tudi njena dolžnost, saj že vsak slepec vidi, da se Italijani pripravljajo na vpad v Etiopijo. Na drugi strani pa bi se Zveza narodov močno oslabila, če bi tudi Italija sledila nemškemu in japonskemu zgledu ter odpovedala rer" je krepko zatrdil, da so njegove članstvo v meddržavni organizaciji. ZANIKANA VEST Češkoslovaški tiskovni urad je objavil preteklo nedeljo vest, da so oblasti aretirale češkega državljana Ste va Klujiča ter našle pri njem kom-promitirujoče listine, nanašajoče se' na pogajanja, ki jilr je bila baje pri čela Jugoslovenska Akcija 1. berlinskimi in beograjskimi zastopniki nem ških nacionalnih socialistov v svrho sklenitve ožje zveze med Nemčijo in Jugoslavijo. V zvezi s to vestjo je Jugoslovanska Akcija objavila izjavo, v kateri px-a-vi, da Klujič ni bil nikoli član Akcije tor da se nobena skupina te organizacije ni nikoli pogajala z inozemskimi zastopniki, saj zavrača Jugoslovanska Akcija vsako vmešavanje tujcev v notranje zadeve Jugoslavije. NEKRONANI ARABSKI KRALJ UMRL V Londonu je preminul polkovnik Lawrence, ki se je bil hudo ponesrečil pri nekem prometnem incidentu v angleškem velemestu. Lawrence je študiral arheologijo na oxfordski uni verzi, odkoder se je bil odpravil v A-rabijo na študijsko potovanje. Prcpo toval je Palestino, Sirijo in vso Malo Azijo, študiral arabsko ljudstvo, prodrl v njegov jezik, njegove običaje in v njegovo dušo, jo vzljubil ter se še sam poarabil. Ko je izbruhnila svetovna vojna, si je Lawrence zamislil velik načrt: pri dobiti Arabce za sveto vojsko proti Turkom in Nemcem, vojno, ki naj jim prinese osvoboditev. Preoblečen kot A rabee, je hodil od plemena do plemena, govoril o stari arabski slavi in o vojni za njeno obnovitev, Arabci so mu sledili kakor preroku. Velik arab ski upor je izbruhnil in omajal nemške in turške postojanke v Palestini, ki jo je potem angleška redna vojska z lahkoto zasedla. Lawrence svojih a rabskih prijateljev ni izrabi!, marveč si je tudi na mirovni konferenci na vso moč prizadeval doseči privolitev velikih vlasti za osnovanje velikega in neodvisnega arabskega kraljestva. V Parizu pa je Lawrencea. čakalo ve liko razočaranje. Diplomatje niso hoteli ničesar slišati o njegovih načrtih. Ogorčen se je odpovedal polkovniški časti ter izginil iz Evrope. Črez par let so ga izsledili v nekem indijskem regimentu, kjer je služil kot navadeh letalec, seveda pod drugim, izmišljenim imenom. Vrnil se je spet v domo vino, kjer ga je sedaj dohitela smrt. RAZNE VESTI, Novo rusko notranje posojilo, ki ga je moskovska vlada razpisala za financiranje tretjega leta II pjatiletke, je doseglo popoln uspeh. V devetih dneh so zbrali 3 in pol milijarde rublov. Po 20 letih je spet spregledal bretonski sloviti slikar Lemordant, ki je bil v svetovni vojni oslepel, Posrečena operacija mu je vrnila vid. V Italijanski vasi Tricase, v pokr. Lecce, so se kmetje uprli, ker so fašistične oblasti imenovale njihovi zadrugi komisarja. Karabinerji in miličniki so z največjo brezobzirnostjo zatrli upor; streljali so na kmete, u-blli tri ter jih 12 ranili. Bazni evropski listi so priobčili vest da so italijanske oblasti bile primo-rane prepeljati spet v Italijo več sto vojakov, ker se je izkazalo, da ne morejo vzdržati v nezdravem afriškem podnebju. Italijanska vlada je te ve-sti zanikala, pač pa je priznala, da je v Afriki mnogo vojakov zbolelo, saj pravi v svojem poročilu, da se je odstotek bolnih znatno znižal, odkar sf je zdravstvena služba izboljšala. Pri "Mattinu" so se gotovo zelo začudili, ko so brali to vest. Preko pol milijona oseb je prišlo iz notranjosti Poljske v Varšavo z na menom, da se poslove od zemskih 0-stankov maršala Pilsudskega, katere mu je narod priredil izredno veličasten pogreb. Velike protikatoliške demostracije 30 se vršile v Montikovem, na N ' škem. Fašisti so se zbrali n; krščanskem zborovanju ter vpin vešala s kardinalom Faulhaijet jua ¡' Demonstracije so se nadaljevale di naslednji dan po ulicah ter so nacionalni socialisti napadli več katoličanov, ki so po ulicah nabirali prispevke za katoliško dobrodelno r.kcijo — Katoliško nuno Wernero je sodišče obsodilo na pet let ječe; obdolžima je bila, da je brez dovoljenja poslala v tujino večjo vsoto denarja. Radi po dobn i h prestopkov je obdolženili več sester in duhovnikov. Litavski predsednik Smetana je po milostil štiri hitlerjevce, ki jih je bilo vojno sodišče obsodilo na smrt, ker so snovali zaroto z namenom, da bi memelsko ozemlje ločili od Litve ter priključili Nemčiji. Obsojenci so bili vložili priziv, a je vrhovno sodišče po trdilo razsodbo, ki sC pa radi pomilostitve ne bo izvršila. Na Češkoslovaškem so imeli volitve. Udeležilo se jih je 16. strank, ki so v glavnetn. obdržale svoje pozicije. Veliko zmago pa je izvoljevala hitle-rjevsko usmerjena "Sudetendeutsche Nationalfront", katere voditelj pa je Masaryku brzojavil, da hoče ta stran ka sodelovati s Čehi in Slovaki v državnih poslih ter v okviru češkoslovaške republike. Ta volirm imaga je dokazala, da se nacionalni socializem vedno bolj širi med Nemci ir/.ven nem ških meja. Nekateri protijugoslovanski krogi so razširili pretekli teden vesti, da so izbruhnili veliki neredi v Sloveniji in Hrvatskem. Jugoslovanska vlada je te vesti zanikala, zanikali pa so jo tudi tuji poročevalci, ki so v Ljubljani in drugih mestih ugotovili, da vlada popoln mir in red v državi. Abesinski cesar je odpravil suženjstvo, ki se je bilo še ohranilo v obliki prisilnega dela. S tem so Italijani izgubili enega izmed razlogov za "od-reševanjo" etiopskega ljudstva. Italijanski fašisti trdovratno zagotavljajo, da imajo ve» narod za seboj. Ta trditev pa kaj čudno zveni spričo poročila, ki pravi, da je bilo samo te kom lanskega leta obsojenih na ječo od 2 do 20 let nič manj ko 1717 oseb iz milanske in novarske pokrajina rn di protifašističnega delovanja. ¿'/'Mi:..: Stran 2 M 1 ■ novi list ARGENTINSKE VESTI iSsksstt^ Prebivalstvo Argentini je Na podlagi uradnih statističnih po datkov je znašalo število prebivalcev argentinske republike dne 31. decembra 1934, torej ob vstopu v novo leto, 12,200.008 duš; povečalo se je bilo od 31 decembra 1933 za 170.449 oseb, med katerimi je bilo 5.894 priseljencev, do čim odpade ostali prirastek na roj- etva- ... . , i^itM, fA OtVoritev Avde. Corrientes V četrtek popoldne se je r.a svečan način izvršila otvoritev razširjene buenosaireške prometne arterije Corrientes. Svečanosti sta prisostvovala predsednika Argentinije in Brazila, ki ju je pozdravila nepregledna množica meščanov. Težka nesreča Vlak, ki je prevažal tudi 5.000 kg smodnika ter drugih razstrelivnih sno vi, med njimi dinamit, je zletel v zrak na novi železniški progi Ir.g. Ja cobacci-Ezquel, v teritorijo Río Negro. Pet delavcev je pri tem zgubilo življenje in 7 jih je bilo ranjenih. Eksplozija je bila tako silovita, da je trupla nekaterih izmed žrtev vrglo 200 metrov daleč. Vzroki katastrofe še niso pojasnjeni. Posledice suše Iz raznih krajev Argentinije poroča jo o hudi škodi, ki jo povzroča že dalj časa trajajoča suša. V okraju Santa Lucía, pokr. Corrientes, je uničila preko (SO od sto vseh pomaranč in limon. Živina trpi radi pomanjkanja vode in mnogo glav je že poginilo. Podobna poročila prihajajo tudi .z buenosaireške pokrajine. V Juarezu in okolici se je zemlja že tako posu šila, da je sploh ni mogoče orati ter so zastala v.sa pripravljalna dela za setev. Pašniki so vsi ožgani in živino rejci so že začeli ugibati, kam naj bi gnali živino, da jim ne pogine PRIHODNJA ŠTEV. NOVEGA LISTA izide, ker imamo junija pet sobot, dne 8. pr. meseca. Naročnike prosimo, naj ne reklamirajo številke 1. junija. — Upravništvo. Z igrišča v smrt Nogomet je že več krat zahteval člo veške žrtve; včasih se prenavdušeni oboževalci žoge spopadajo s pestmi in bodali na igriščih, nekajkrat pa je raz posajenost športnikov povzročila prj metne nesreče, ki so imele težke p -slcdice. Pred približno mesecem dni jo na pr. kronika poročala, da je v Bahiji Blanki razposajenost mladine, ki ee je vozila na tovornem avtu z neke tekme, povzročila, da se je vozilo zvrnilo in je nesreča zalnevala pet mladih žrtev, dočim je bilo 15 u-seb ranjenih. V Tucumanu se je v nedeljo dogodi la podobna nesreča. Avto, natrpan z veselo razpoloženimi udeleženci nogo metne tekme, je dirjal na vso moč skozi mesto, ko mu je na križišču ne ki voz zaprl pot. Šofer je zaokrenil vstran, da bi preprečil nesrečo, za-vozil pa jc v drevo, ob katerem se je vozilo razbilo. Troje oseb je bilo takoj ubitih, ranjenih pa več ter so trije težko ranjeni pozneje podlegli poškodbam. , i .....J. ttutJ Lastno hčerko je zabodel Na estanciji "La Dorita", blizu mesteca Pehuajó, je Mihael Gottfried do smrti zabodel svojo 15-letno hčerke Levkadijo. Vzroki niso znani. Moža je policija aretirala. Na roki je imel rano, a zatrjuje, da si jo je sam zadal, ker da si je hotel vzeti življenje. Zastopniki Indijancev pri predsedniku Justu Ko se je v torek predpoldne predsednik Justo odpravljal, da zapusti vladno palačo, je dobil nepričakovan obisk. Notranji minister Melo je pri-vedel k njemu štiri odposlance Indijancev iz Patagonije, o katerih snu pred par tedni že poročali. Predsednik republike jih je prijazno «preje, ter poslušal njihove pritožbe. Obrazlo žili so mu, da so prišli v Buenos Aires iskat pravice, ki je na daijnem jugu zanje ni. Belci jih izpodrivajo z zemlje, ki so jo doslej še ohranili. Po sobno hudo so se pritožili zoper dva Evropejca, nekoga Nemca in nekega Turka, ki med seboj tekmujeta, kdo bo bolj samovoljno gospodaril nad ži vljenjem in imetjem indijanske uboge pare. General Justo je zastopnike urojen-cev potolažil ter jim obljubil, da se bo zavzel za njihovo pravično stvar. Otvoritev naše šole v Villi Devoto Kakor je bilo že javljeno, so otvon v nedeljo, 26. maja, ob 3. popoldne ir v hiši rojaka Cvetka Kebra, ul. Tino-gasta 5180, tretje leto naše osnovne šole za poučevanje materinščine. Star ši, ki otrok še niso vpisali, a bi radi videli, da se njihova deca nauči tudi našega jezika, sporočamo, da vsak čas lahko prijavijo svoje otroke rojaku A. Misleju, Tinogasta 5555, ali pa v hiši, kjer se bo vršil pouk, ul. Tinogasta 5180. šolski odsek "Tabora" Štorklja Štorklja je obiskala preteklo nede ljo, 19. t. m., našega rojaka A-lojzija Štruklja ter prinesla njegovi ženi čvrstega sinčka prvorojenca Ma ti in krepki potomček sta v najboljšem zdravju. Čestitamo! Bodite točni! Bodite točni, če hočete videti ves spored velike prireditve, ki se bo vršila nocoj, v soboto, v dvorani ul. Al sina 2832, dve kvadri od trga Once! Kakor pri prvi uprizoritvi, tako tudi pri ponovitvi "Ciganov" ne bo zavlačevanja, marveč se bo spored začel izvajati, ne glede na število prisotnih gledalcev, točne ob 9.15 zvečer, po par uvodnih točkah, ki jih bo igral orkester. Pri premieri je bilo mnogim žal, ker niso videli cele igre; naj bodo danes bolj točni! Zanimanja za i-gro (o kateri vsi, ki so jo videli, sogla šajo, da )e najbolj vesela in živahna od vseh, kar jih je bilo doslej na našem tukajšnjem odru) je prav mnogo ter se vsakemu, ki prireditev pose ti, obeta res prijetAa noč v krogu številnih rojakinj in rojakov. Na svidenje! NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA BRZOJAVNO, Z AVIONOM, Z NAVADNO POŠTO Naravnost v jugoslavijo potom: POŠTNE HRANILNICE V REOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE HANKE V LJURLJANI SIGURNOST! TOČNOST! USLUŽNOST! ZAUPANJE! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob Isobotah do 12.30. Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO t DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ARASTO Corrientes 3Zi/ RUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. ALEM 150 RUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 617 RERISSO F. C. S. KR0JACNICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Franc Melinc Baunes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T. 59 Paterna! 1262 Kdor išče-najde! Zadnja številka buenosaireške "Pri', vde" je izšla na štirih malih stramb in javlja, da se je to zgodilo, ker je pripravljeni material in pohištvo u-redništva uničil hud vihar, ki je \ osebi arh. Sulčiča posetil redakcijo. Urednik "Pravde", o katerem smo nekaj krat čitali, da ima razne neporavnane račune na sodnijab v Jugo slaviji (in ni nam znano, da ti bil kdaj te očitke izpodbil ali jih vsaj zanikal), se že več let ukvarja z izdajanjem listov, katerih glavni namen je napadati razne osebe in druš tva ali ustanove, pri katerih t<; osebe delujejo. Tudi, in še posebno, v Argentiniji, kjer vlada glede pisarna včasih še preveika svoboda, ki takšne "novinarje" kaj rada zapelje, da ne poznajo več mere v besedah in sta vkih, je izvrševanje takšnega rokodel stva združeno z večjimi ali manjšimi riziki; pomeni — kakor bi rekli Italijani — "vivere pericolosamente". In, kdor išče — najde! O tej stari resnici se je urednik "Pravde" že nekaj krat prepričal ter je doživel tudi 14. t. m. nov dokaz. Tako sam poroča, dramatizirujoč stva ri na način, kakor da mu je ta krat •šlo za kožo. Tako hudo pa najbrž ni bilo, ke; "Pravda" tudi v zadnji številki vztra ja pri svojem rokodelstvu, ki je njena edina "raison d'etre."; sedaj besno na pada odpravnika poslov dr Mišetiča, o katerem trdi, da je od časa svojega prihoda v Buenos Aires (torej v pp.r mesecih) "učinio više štete narodnim in državnim interesima nego ... sve antidržavne propagande od oslobodie nja do danas"! "Pravda" dosledno zakriva svoj nečedni posel pod plašč nacionalizma; v zadnji številki pa si je privoščila še nekaj druigega: postavlja se v pozo "vodečega (!) jugoslovanskega glasila v tem delu ameriškega kontinenta".. Kako bi se človek iz srca ne smejal takšnemu oneganju? IZ CORDOBE KAM PLOVEMO? Zadnja društvena prireditev D. K. D. "Iskre", ki se je vršila v nedeljo, 12. t. m., je bila od strani naših rojakov in rojakinj jako slabo obiskana. Vzrok, da se naša javnost ni odzvala vabilu naših prosvetnih delavcev in delavk ni v tem, da se že nekaj let nahajamo v krizi, saj je kriza žc nekoliko popustila in ga sedaj tu ni rojaka, ki bi bil brez posla; vzrok je drugačen. Žalostno in pomilovanja vredno dejstvo je, da se dobe ljudje, ki ne znajo ceniti lastne kulture, dasi razglašajo po gostilnah, da so dovolj izobraženi in kulturni. Ali smo res že tako nizko padli, da radi osebnih razprtij sovražimo tiste, ki že več let požrtvovalno in neumorno delajo na našem prosvetnem polju, ne da bi za svojo vztrajnost prejeli kakšno plačilo ali priznanje, dasi bi jim po pravici šlo? Ti naši rojaki in rojakinje nam od časa do časa nudijo s svojim delom na kulturnem polju lepe in poštene zabave ter nam obenem obujajo spomine na minule dni, ki smo jih preživeli v domovini. Ni lepo, da nekateri posamezniki javno in zahrbtno ter iz osebne mrž-nje delajo proti tem našim agilnirn pionirjem, ki nimajo drugega namena, ko prirejati za naš izseljeni narod v tujem svetu kulturne prireditve in zdrave zabave, nuditi nam z njimi, od časa do časa, par uric potrebnega raz vedrila. Kam plovemo? Ali je res, da smo se že tako odtujili svojemu narodu in materinske mu jeziku, da se celo sramujemo iti na slovenske prireditve, ki jih celo tujci obiskujejo, dasi ne razumejo na še govorice. Na zadnji prireditvi jo bilo med udeleženci mnogo več tujcev, nego naših rojakov in rojakinj. To je žalostno, a resnično! Izseljenci iz Córdobe in okolice' — neuspele prireditve se svet ne bo še Družinska tragedija V kraju Jumial Grande, pokv. Entre Ríos, sta v lepem mini in slogi živela s svojimi !) otroki Teodoro Orto ga in njegova ženil Bernarda. Teodoro, ki je bil do tedaj skrben družinski oče, se je pa pred približno dve ma letoma močno spremenil. V druii ni je razgrajal in pretepal ženo in otroke. Starejši sin Segundo Teodoro, ki je tedaj začel skrbeti za družino, je pred par meseci odrinil z materjo,' sestrami in brati v Machaguay Huan chinga. Tu je bil v torek našel očeta, ki je bil nepovabljen prišel v o-biske, se takoj skregal z ženo ter jo s pestjo pobil na tla, da je obležala nezavestna. Ko je fant vstopil v hišo, je zagledal očeta z revolverjem v roki. Misleč, da je mati ranjena, je Se gundo Teodoro vzel iz žepa revolver ter na mestu ustrelil lastnega očeta. Prijavil se je nato sam policijskemu komisarju. Skrajni čas je, da pogledamo okrog sebe ter se zavemo, da stopamo po zgrešeni poti! Če hočemo napredovati ter koristiti sebi in svojemu narodu v tujini, je naša sveta dolžnost, da po svojih najboljših močeh podpremo one, ki se že več let nesebično žrtvujejo v prospeh naše slovenske misol-hine v Córdobi. Upam, da moj klic ne ostane glas vpijočega v puščavi, ampak, da ga j bodo naši izseljensi poslušali in upoš j tevali, kajti gre se za to: ali bomo še imeli priliko slišati z odra našo pesem in naše igre, ali ne. Če mi, izseljenci, ne bomo podprli rojakov, ki se mučijo po več tednov, da se pripravijo za prosvetno prireditev, kdo drugi jih ho podpiral? In še nekaj! Slišati sem mora!, da namerava "Iskra" pričeti s prireditvami v kasteljanščini, ker nima uspeha s slovenskimi prireditvami. Ali '»i no bil to občuten udarec za našo naselbino? ln kdo bo tega kriv? Mi sami! Jugoslovan. Objavljamo zgornji dopis, ki nam ga je poslal neki naročnik! iz Córdobe, dasi ni s tem rečeno, da se v v6em strinjamo z njegovimi izvajanji. Nasprotno: zdi se nam, da so vzroki neuspeha, o katerem govori, najbrž dru gačni ter jih ni iskati samo v osebnih sporih in zamerah. Eden izmed vzrokov utegne biti nezaupanje, k¡ ga je mogoče v ljudeh vzbudilo dejstvo,do prirediteljev samih podčrtano, da bo na sporedu igra, ki je izšla izpod peresa navadnega oderskega diletanta. I isanje iger ni tako enostavna zadeva, in nezaupanje v tem slučaju je bilo, če že ne upravičeno, pa vsaj razumljivo. Tudi ni mogoče od naši rd-jakov zahtevati, da bi šli gledat igro samo zaradi tendence, ki jo utegne imeti, še posebno, ko ni nikjer zapisano, da so glede tendenc vsi istth misli. Grožnja, da bo "Iskra" izključila iz svojih prireditev naš jezik, se nam zdi nekoliko pretirana in če jo jo dopisnik slišal, je gotovo ni čul iz ust treznih voditeljev društva. Zaradi ene zrušil. Nam, ki gledamo na cordobske prilike iz daljave, se zdi, da je za naš" tamošnjo naselbino neutemeljen i« nepotreben luksus, če ima več ko en° izseljensko organizacijo. Ko bi zmernejši člani tamošnjih organizacij hoteli pomirjevalno vplivati na svoje bolj "goreče" društvene tovariše, b' se gotovo dosegel sporazum, na podla gi katerega bi bilo mogoče združiti vse tainošnje rojake in rojakinje v eni organizaciji. A samo ena pot vodi do cilja: treba je dobre volje, treba je, da cordobski Slovenci pozabijo na stare zdražbe, in treba je tudi, da se ta-mošnji društveniki otresejo zunanjih vplivov, ki ne streme za tem, da bi se nesoglasja poravnala, marveč jify morda celo ustvarjajo. Le v pametni slogi bodo cordobski rojaki mogli doseči trajne uspehe na društvenem polju, zakaj njihova naselbina ni tako močna, da bi se lahko brez škode cepila na več organizacij- (Op. uredn.) & * # * £ * Vse v redu našla "No, ali si našla doma vse tako, kakor je bilo pri odhodu?" 'Da — celo električna luč je še gorela v prednji sobi!'' TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskofga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADRENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 ROJAKI!! PRI 2IVCU V znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lelpi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 **************************** * * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1721 f*************************** U. T. 69-3102 Buenoe Aire» ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. TreUes HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRE8 U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sob« s zdravo in domačo hrano od í I — dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom ln rojakinjam se priporoča E. KRAVANJ/t .......................................................................... I Restavracija I "TRENTO-TRIESTE "j : Točna postrežba in nizke cena. _ j i Igrišč® za krogle. — Prostori pri- I ¡ pravni za svatbe. — Domača godba, f Rojakom se priporočata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac { AVELINO DIAZ 1754 _ Bs. Aire. ! | (Dve kvadri od parka Chacabuco) j """"'.....'""""................................■■•....,................. krojacnica' P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BllUnghurst 271 dpt. ¡ (višina ulice Cangallo 3500) Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe vseh vri't Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aire* Listnica uredništva A. Š.: Odgovora £e ni. G. J. M. J.: Najlepša hvala in iskren pozdrav! Pride prihodnjič na vrsto. "Tabor": Radi pomanjkanja prosto ra pride Vaše "Pojasnilo" v prihodnjo DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires !»»»»»»«»...............................................................................................iiiiiiimhiiii.....imunimi.....i.................................................................................... Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEÜETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE | UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ | NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. ........................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiihiiiitiniiuw)^ NOVI LIST Strun S milim i it SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE ] DI*. HENRIK TUMA UMRL ^ Ljubljani je preminul 9. aprila prinašamo nekatere zanimive ^ at«e o delovanju te organizacije: eje 29 podružnic in vkupno 8031 čla nov ca «ki 0(1 katerih pripada skoro polovi-0Srednjemu društvu. Na "Planin-vestnik" je naročenih 2.300 oseb. v°f067.OOO dinarjev stroškov, do-°v pa za 21.000 manj, vendar je ' a krita z rezervami. Čisto premo ®nie organizacije znaša 1.400.000 I SLOVENEC ODLIKOVAN V LONDONU France Trkman iz Stožic pri Ljublja ni je po dolgotrajnem premišljevanju in po mnogih poizkusih napravil okno skozi katero na noben način ne more vdreti voda. Iznajdba, ki je zelo važna, je bila patentirana in, ko je Trkman svoje delo razstavil na veliki med narodni razstavi v Londonu,je dobil za svojo nagrado velik srebrni pokal ter Grand prix diplomo in kolajno. To mednarodno priznanje in odlikovanje ni samo v čast podjetnemu Trkmanu, temveč tudi vsej slovenski podjetnosti. NOVINARSKTDOM V BEOGRADU Prejšnji mesec so v Beogradu na slovesen način otvorili Novinarski dem v Beogradu. Slavnosti je prisostvovalo mnogo domačih in tujih novinarjev, zastopniki kralja, vlade in oblastev, člani diplomatskega zbora, mnogi književniki in javni delavci. PONAREJEVALCI SO PRIJELI Po devetmesečnem zasledovanju se je policiji posrečilo izslediti ponarejevalce 2- in 10-dinarskih novcev v delavnici mehanika Pavla Hudika V zadevo je zapletena tudi neka bogatejša ženska, ki je financirala zločinsko podjetje; za ponarejanje novcev je dala na razpolago 200.000 dinarjev. Strokovnjaki so ugotovili, da se ponarejeni novci na zunaj skoro v ničemer ne razlikujejo od pravih novcev. V Zagrebu in okolici je mnogo falzifi-katov v prometu. ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V prvi polovici aprila se je vršil v Ljubljani občni zbor zveze slovenskih zadrug pod vodstvom predsednika g. Ivana Pipana. Bavnatelj Trček je po ročal o delovanju zadrug. Povedal je, med drugim, da je bilo ob koncu leta 1934 včlanjenih v Zvezi 367 zadrug — in sicer: 150 kreditnih, 25 nabav-ljanih in prodajnih, 32 mlekarskih, 31 živinorejskih in pašniških, 18 kme tijskih strojnih, 23 elektrarniških, 17 obrtnih, 21 stavbinskih in naselbinskih, 14 vodovodnjih, 8 tiskovnih in založniških, 5 vinarskih in sadjarskih 6 zavarovalnih, 3 osrednje kmetijske in 14 raznovrstnih. Denarni promet je znašal \ preteklem letu 129,130.000 dinarjev. PROTI KORUPCIJI Pravosodni minister je imenoval ko misijo, ki ima sestaviti zakonski predlog za pobijanje zlorab v javni službi. Namen zakona je, da se na čim bolj uspešen način prepreči korupcija ter da se krivci čim strožje kaznujejo. OBRTNIšKA~RAZSTAVA V Ljubljani bodo imeli letos celo vrsto važnih prireditev: evharistični kongres, prvi slovenski izseljenski kon gres, Jadranske Straže; vse to poleg običajnega velesejrna, festivala itd. Pripravljajo pa tudi veliko obrtniško razstavo, na kateri hočejo obrtniki iz Ljubljane in okolice pokazati solid-nost in prvovrstno kakovost svojih iz delkov. Bazstava bo v poslopju mest nega liceja in bo trajala od 29. junija do 14. julija. SPOR MED BOJEVNIKI V vrstah "Boja" je prišlo do spora. Večina članov izvršnega odbora je sklenila podpreti kandidatsko listo g. Ljotiča, nekatere bojevniške skupine pa so se temu uprle. Gibanje proti OIO (osrednjemu izvršnemu odboru) je vodil S. Vidmar, ki je zahteval sklicanje občnega zbora delegatov. Osrednji odbor tej zahtevi ni hotel ugoditi, pa je radi tega nadzorni odbor sklical delegate na zborovanje, ki se je vršilo 14. aprila. Delegati so izvolili nov odbor "Boja", v katerem je S. Vidmar za predsednika, ter izključili iz organizacije gg. Kustra, Fab-jančiča, Škrbca in nekatere druge. Sklenili so nadalje, da "Prelom" ni več glasilo "Boja", temveč da bo odslej glasilo organizacije "Bojevnik". Izključeni voditelji bojevniškega po-kreta ne priznavajd veljavnost teh sklepov in trde, da je bil občni zbor nepravilno sklican ter da se ni pravilno vršil. Prodajalna jestvin in točilnica vina Cenjenim rojakom se priporočata BRATA KURINČIČ Ul. Chiclana 3899, vogal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs Aires Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Pripravni prostori za sestanke naiih rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296. NEOBIČAJEN VIR DOHODKOV Dalmatinskim pomorskim ribičem se obeta nov zaslužek, ki jim ga prinašajo najnovejše ženske modne muhe. Naveličale so se modne dame čeveljčkov, torbic in drugih takih potrebščin iz kačjega, krokodilovega in bogve kakšnega nenavadnega usnja, pa so modni izmišljevalci prišli na stari "izum" pomorskih ribičev, ki so tupatam uporabljali delfinov želodec namesto usnja in si krojili iz njega svojo obutev. Delfinov želodec daje zelo tanko, toda zelo trdno usnje, ki se da kar najlepše obdelati v katerikoli barvi. Traja zelo dolgo in je zelo elastičeno. Stari ribiči v Dalmaciji so nosili tako obutev in pravijo, da jim je trajala do deset iet. V ruskem Kavkazu pa menda že obstoji tovarna, ki izdeluje tako usnje. Dalmatinski ribiči pa so zdaj že dobili pozive iz Nemčije, da bi se lotili lova na delfine in se seveda odzovejo tem pozivom. En sam delfinov želodec bi mogel vreči 2000 dinarjev. Seveda, delfinov ni mogoče loviti z mrežo, ker jo raztrgajo, temveč jih je treba streljati. Kakor se trdi, se je v Dalmaciji že sestalo nekaj ribiških skupin, ki se nameravajo baviti izključno z lovom na delfine, to doslej skoro nedoti kano, in neuporabno morsko divjačino. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES dodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po Najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno vedno le v va-jeziku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES VISOKO STAROST JE UČAKAL V Varaždinu je umrl Lovro V'tez iz Knjeginca, ki se je rodil leta 1820; bil je torej 115 let star. Zapustil je 65 vnukov in pravnukov. Listi niš°jo, da je vse svoje življenje bil prijatelj kapljice, pa je vkljub temu učakal izred no visoko starost. Tudi alkohol ne vpliva na vse ljudi enako. Iz Postojne Na pritisk občanov mesta Postojne te nejbogatejše občine na Notranjskem, se je naš podestat končno vendar udal in je uvedel nekaj najvažnejših davčnih olajgav. znižani so bili za 20 o|o prispevki za vodo iz občinskega vodovoda. Doslej smo občim letno samo za vodo plačevali okrog 200 tisoč lir. Kljub olajšavi bo voda še vedno dovolj draga. Nadalje je županstvo znižalo za 45 o|o občinsko dav čno doklado za živino. Večina malih kmetovalcev je bila doslej brez repa v hlevu, ker ni premogla visokih ob činskih taks. Trgovcem se bo izredno težavni položaj vsaj nekoliko olajšal z ukinitvijo davka na napise, ki je bil zelo visok, tako da so se trgovci ome jili večidcina na prav skromne reklame na — papirju, kajti davek se je pobiral od vsake črke. Tujci, ki so prihajali v našo jamo, so se seveda ču dili, da ima "mesto" Postojna, katerega sloves sega tako daleč po svetu, tako neokusno in skromno reklamo. Na županstvu so baje izdelali tudi obsežne načrte za elektrifikacijo postojnske okolice in olepšanje mesta. Tako pravijo, da je občina sklenila pogodbo z družbo za elektrifikacijo vzhodne meje (SACEIO) za napeljavo elektrike v Kačji vasi, Studenem, Strmcu, Zalogu, Hraščah in na Malem Otoku, Studenu pri Postojni obljublja jo tudi vodovod, v Belskem pa name ravajo zgraditi novo šolsko poslopje. V Postojni' je na programu bodočih javnih del dovršitev novega športnega igrišča, mesto starega, ki je bilo nekoč last našega "SK Postojne" in bo v kratkem večinoma zazidano z novimi hišami. Nadalje bodo asfaltirali cesto, ki se odcepi pri hotelu Pa ternostu in vodi k železniški postaji, otvorili bodo tudi nekaj novih cest, trg "Dalmacija" pa bodo povsem pre uredili. Že sedaj imajo zbrane delavce, ki bodo zaposleni pri teh delih. Škof Margotti v avdijenci pri papežu V zadnjih dneh marca je goriški škof Margotti odpotoval v Bim, kamor je bil pozvan na tajni konzistorij. Go riška izdaja "Gazzettina" je javila, da je škofa Margottija sprejel v posebni avdijenci papež Pij XI. ter ga zadržal dalj časa v prisrčnem razgovoru. O tej avdijenci poroča list naslednje:^ "Pij XI. se je z velikim zanimanjem informiral o vseh problemih go riške nadškofije ter je ekscelenci Mar gottiju čestital, ker se je njegovo duhovno delovanje na Goriškem priče lo pod tako izbornimi izgledi." V lastne gozdove ne smejo V Vrbicah in okoliških istrskih vaseh so oblasti prepovedtfle prebivalcem. hoditi v gozdove, ki se raztezajo med Snežnikom in Gumancem. Tudi lastniki gozdov ne smejo vanje, ka-mo li, da bi sekali drva, Vsakega domačina, ki ga najdejo v gozdovih, are tirajo ter ga dolgo zaslišavajo. Prepoved so izdale vojaške oblasti, ker so v gozdovih kaverne in razne druge vojaške naprave. Izpred sodišč Zaradi tihotapstva so bile obsojene od goriškega sodišča, vsaka na 50 lir globe: 42-letna Marija Štravs, 24-letna Fani Kokelj, 23-letna Marija Lipšič in 21-letna Neža Zaje, vse iz Cerkna. Sodišče je oprostilo Alfonsa in Albina Lisjaka, doma iz Branice, ki so ju financarji obdolžili, da sta skrivaj kuhala žganje. Razne obsodbe Pred goriškim sodiščem je bil obsojen Mile Podgornik, doma iz Čepo-vana, star 20 let. Meseca septembra lanskega leta so ga aretirali financarji v Slapu pri Idriji, ker so našli pri njem manjšo količino razstreliva. Prepeljan je bil najprej v Idrijo, nato pa v goriške zapore. Preiskava se je zavlekla, ker so ga oblasti nameravale izročiti posebnemu sodišču za zaščita države. Ovadba je navajala, da so pri Podgorniku našli 28 tub želati-ne, 24 metrov vžigalne vrvice in neka tere druge razstrelivne snovi Pod gornik je izjavil, da je razstrelivo ku pil meseca avgusta v Sv. Luciji od dveh vojakov, ki sta bila tam zaposle na pri nekih delih. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. Zaradi bega črez mejo so bili obsojeni na goriškem sodišču: 23 letna Ro zalija Pinter, iz Orehka, na 4 mesece in 20 dni; 271etni Jakob Savli, iz iste vasi, 28-letna Marija Raspetova in 34-lctna Marija Prezljeva, obe iz Bukovega, ter 38-letna Alojzija Jurmanóva iz Kladja, na zaporno kazen po 3 in pol mesece. Poleg tega bodo morali plačati še denarne kazni ter sodne stroške. Čudna "pridiga" "Istra" poroča: V nedeljo 31. marca so nameravale prirediti črnosrajčniške organizacije v Podbrdu sveto mašo na prostem pred postajo. Zaradi slabega vremena so pa morali to slovesnost prenesti ti v župno cerkev, kjer se je vršila ob 11. uri. Službe božje so se udeležili raz^ni uniformiranci iz Podbrda in o-kolice. V ta namen je prišel v Pod-brdo že na predvečer miličniški kaplan don Altan. Poleg maše je imel tu-; di pridigo v italijanskem jeziku seve i? da, ali boljšo rečeno — govor, navaden političen agitacijski govor. Človek bi pričakoval, da bo vernike pripravil na velikonočno spoved in učil ljubezni do bližnjega, kakor je to delal Kristus. — Toda niti besedice o veri, o cerkvi, o bližajočem se vstajenju — saj to je fašističnim duhovnikom v Italiji postranska stvar, še bolj postranska pa onim, ki se nahajajo v naših krajih. Predmet njegovega govora je bil pred vsem Mussolini in Abesinija. O vsebini ni vredno, da bi spregovoril, ker si lahko vsak sam predstavlja njegova iz-vajanja. Seveda se je dotaknil tudi slovenskega naroda v Primorju in ga nesramno žalil. Izrazil se je, da zdrav narod, poln tuberkuloze, ki izginiti s sveta. Komentar je ne p ben! Nova šola V Branici na Vipavskem, ki pripada rihemberški občini, bodo letos zgra dili novo šolsko poslopje. Pokrajinski upravni svet jé v ta namen določil znesek 12.500 lir, ki ga je rihemberška občinska uprava vključila v svoj pro račun. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 147Ü Višina Dorrego 000 U. T. 54 Davwin 5172 in 2094 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Nocoj v dvorani ulica Alsina 2832 ob 9.: „CIGANI" NAJBOLJ UGODEN NAČIN NAKAZOVANJA DENARJA V EVROPO NAVADNA POŠTNA NAKAZILA brez odbitka, dostavimo nia dom v vse kraje s povratnim potrdilom. PO ZRAČNI POSTI pod enakimi pogoji, dospejo v kakih 12 dneh. BRZOJAVNA pa doc pejo približno v 5 dnek. in EKSPRESNA pa v kakih 10 dneh. Obiščite JUGOSLOVANSKI ODDELEK Bostonske Banke, v katerem Vam postrežejo jugoslovanski uradniki. Odprt je od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Če nam pošljete svoj nalog pismeno, ga bomo izvršili še isti dan, ko ga prejmemo. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) „ ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST 0100010253000200010202010253534853484823235323234823235353232323532353234823530002020101010248235353484848482323234823235353535353485348534848482323485323532348235353535348484823535353482102234800015348235323532353235323 Stran 4 KAJ NAPOVEDUJE AMERIŠKI KEMIK Delovnik dveh ur, konec starosti človeka, polet na Mars in Venero in konec prehlada, influence, jetike, raka in neprebavnoeti! Vse to in še kaj pride v prihodnjih sto letih. Tako pravi dr. Thomas Mid-gley ob pričetku zborovanja ameriških kemikov v New Yorku, ki je obenem proslava tristoletnice kemije v Ameriki. Dr. Midgley je rekel, da vse to ae nahaja znotraj meja znanih natur-nih zakonov, kar pomeni, da je vse to mogoče, čeprav se nekatere stvari lahko zavlečejo. Prav gotovo pa izginejo bolezni prehlajenja, jetike, influence, raka in želodčne neprebavno-sti. Odkrite bodo tudi kemične snovi, ki odpravijo postaranje človeka, tako da človek vedno ostane na stopnji sta rosti, katero si izbere, bodisi med leti 18 in 22 ali 30 in 35. Ljudje bodo delati samo dve uri na dan in najtežje delo doma bo pritisk gumba, ki v trenutku ogreje ali ohladi sobo ter odpre in odgrnc posteljo Spalna obleka bo iz celuloidovine in bo zelo poceni, jo bo človek rabil sa-enkrat in potem jo bo vrgel proč. Teh nika in inženirstvo na polju radioaktivnosti odkrije gonilno silo, ki bo lahko gonila letalo na Mars in Venero; doba medplanetarnih poletov bo tedaj odprta. TISK NA JAPONSKEM Da so na Japonskem vneti čitateljl periodičnega tiska, nam kaže najbolje število dnevnikov, ki jih je preko 100, tednikov (najmanj 550) in drugih lis tov, ki izhajajo po trikrat na mesec (6700). Število dnevnikov na prvi pogled ni videti veliko, moramo pa vedeti, da dosegajo naklade, s katerimi se ne morejo meriti niti ameriški dnev nlkl. "Osaka Mainichi" in "Osaka A-sahi" imata dnevno naklado po poldrag milijon izvodov. "Tokio Nichl' in "Tokio Asahi" skoraj po en mili jon izvodov, "Tokijo Yomiuri" po 750 tisoč izvodov, konservativni "Jijl" pa 500.000. Kako dobra je organizacija dnevnega tiska, je najbolje razvidno iz tega, da dobe vse liste še isti dan skoraj po vsem otočju. PLINARNA V NOTRANJO STI ZEMLJE V bližini Bakujn so napravili te dni prvič poskus, da bi vžgali petrolejsko ležišče pod zemljo in po ceveh dovedli pline industrialnim svrham. Listi poročajo, da jc poskus uspel in da je u-prava te naravne pridelovalnice plina dobila že naročila za dolge plinovode. S to metodo si je mogoče prištedltl milijarde, kajti z običajnim vrtanjem za petrolejem jc mogoče izkoristiti ko maj 20 odstotkov naravnega petrolej skega zaklada, 80 odstotkov ga gre v zgubo. Teh 80 odstotkov lahko dobe sedaj na novi način. Najzanimivejše pri tem poskusu pa je bilo to, da so začeli petrolejski viri okrog poskusnega mesta, ki so jih smatrali že za povsen izčrpane, spet dajati "tekoče zlato" in da so postali rentabilni. Podoben poskus so napravili v Do-neški kotlini pri Lisičansku s podzemeljskim razplinjenjem premoga. Te hnični proces še ni popolnoma izdelan, toda ruski listi pišejo,