ZBDS Strokovno posvetovanje 2003 VIZIJA RAZVOJA KNJIŽNICARSTVA V SLOVENIJI Otocec, Šport hotel, Konferencna dvorana, 20. – 22. 10. 2003 Na seji predsedstva Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, dne 13. decembra 2002, smo sklenili, da bo naslov strokovnega posvetovanja 2003 "VIZIJA RAZVOJA KNJI-ŽNICARSTVA V SLOVENIJI". V zadnjem casu je bilo sprejetih že kar nekaj dokumentov, ki urejajo ali pokrivajo podrocja delovanja sloven-skih knjižnic, zato želimo, da bi v novem tisocletju za vse tipe knjižnic dolocili nacionalno strategijo in smernice za nadaljnji razvoj. Dogovorili smo se, da bomo spremenili zasnovo posvetovanja. Letos ne bo razpisa na dogovorjeno temo, temvec bodo v programu samo vabljeni referati. Imenovali smo programski odbor v sestavi: Brane Goropevšek, Breda Karun, Eva Kodric-Dacic, Irena Muc, Smilja Pejanovic, Irena Sešek, Vlasta Stavbar, Karmen Štular Sotošek in Jože Urbanija. Clani programskega odbora smo se sestali 14. januarja 2003 in sklenili, da najprej povabimo k sodelovanju: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, Ministrstvo za informacijsko družbo, Nacionalni svet za knjižni-carstvo, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti, NUK, IZUM, in Zavod za šolstvo. Irena Sešek, predsednica ZBDS PREDSTAVLJAMO VAM PROSTOVOLJNO DELO V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH Prostovoljno delo ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo, vendar ni enakomerno prisotno v vseh panogah. V naši zakonodaji prostovoljno delo ni posebej definirano in tudi nimamo uradne definicije prostovoljnega dela. O prostovoljcih v slovenskih knjižnicah ne govorimo prav pogosto. V tujini je delo prostovoljcev v knjižnicah nekaj cisto vsakdanjega. Zanimalo me je ali poznamo možnosti za vkljucevanje prostovoljcev v dejavnost knjižnic? Ali knjižnicarji menimo, da potrebujemo prostovoljce v knjižnicarstvu? Ali vkljucujemo prostovoljce in o tem ne govorimo? Da bi dobila odgovore na navedena vprašanja sem za temo diplomske naloge na Visoki šoli za socialno delo izbrala prostovoljno delo v knjižnicah. Jeseni sem opravila pilotsko anketo v 11 knjižnicah in rezultati so me presenetili in vzpodbudili k nadaljnjem raziskovanju. Ugotovila sem, da je 54,5% anketiranih knjižnic navedlo, da v izvajanje dejavnosti knjižnice vkljucujejo prostovoljce, 45,5% anketiranih knjižnic pa z delom prostovoljcev nima izkušenj. Odgovori o številu ur prostovoljnega dela v knjižnicah in številu angažiranih oseb, ki to delo opravljajo, kažejo na velike razlike med knjižnicami, saj nekatere vkljucujejo veliko prostovoljcev za mali obseg ur, druge pa manj prostovoljcev za vec ur. Ceprav podatke ne moremo upoštevati kot reprezentativne, nas navajajo na ugotovitev, da v slovenskem knjižnicarstvu institut prostovoljnega dela še ni niti dovolj poznan niti izkorišcen. Preglednica 1: Obseg prostovoljnega dela in število prostovoljcev Knjižnica Obseg prostovoljnega dela (ure) Število prostovoljcev Povprecno število ur na prostovoljca Knjižnica 1 32 15 2,13 Knjižnica 2 80 1 80 Knjižnica 3 160 2 80 Knjižnica 4 200 12 16,67 Knjižnica 5 1120 4 280 Knjižnica 6 ni podatka ni podatka - SKUPAJ 1592 34 46,82 Dela, ki so jih prostovoljci izvajali v knjižnicah, smo grupirali v štiri glavne sklope, znotraj njih pa v posamezne aktivnosti pri katerih navajamo število knjižnic, ki so posamezno aktivnost navedle. Delo z uporabniki: - pomoc pri strežbi v citalnici (2) - pripovedovanje pravljic (1) - pomoc pri izposoji v glasbeni sobi (1) Administrativna dela v oddelku izposoje - vodenje evidence uporabnikov-vpis novih clanov (2) - pomoc pri vracanju gradiva (1) - pisanje opominov (1) - dajanje osnovnih informacij in podaljševanje izposoje gradiva po telefonu (1) Pomoc pri urejanju gradiva - urejanje gradiva v prostem pristopu po abecednem redu (2) - iskanje založenega gradiva (1) - urejanje bukvarne (1) - pospravljanje casopisne citalnice oziroma urejanje periodike po naslovih in številkah (1) Posebne aktivnosti: - pomoc pri ucenju (2) - pomoc pri pripravi na maturo (1) Ugotovimo lahko, da so dela, ki so jih v knjižnicah izvajali prostovoljci, vecinoma administrativnega in pomožnega znacaja. Dve knjižnici pa sta prostovoljce angažirali izkljucno za izvedbo posebne aktivnosti, t.j. za pomoc pri ucenju in pomoc pri maturi. Zanimivi in uporabni so tudi odgovori na vprašanje o tem, na kakšen nacin so knjižnice prostovoljce pridobile za delo: - sami so izrazili željo – osebni interes (4) - z oglasi na fakultetah (2) - z objavami v medijih (2) - z objavami v enotah knjižnice (2) - s povezovanjem z Društvom za prostovoljno delo (1) - pri vpisu v knjižnico so clani odgovarjali tudi na vprašanje o možnosti njihovega prostovoljnega dela v knjižnici (1) - s pomocjo pisnega vabila srednjim šolam, v okviru izbirnih vsebin gimnazijcev (1) Preseneca me, da so kar pri 66% (4) anketiranih knjižnicah, ki že imajo izkušnje s prostovoljci, prostovoljci sami izrazili željo po vkljucevanju v delo knjižnice. Te knjižnice so navedle samo osebni interes prostovoljca kot nacin za pridobivanje prostovoljcev. Drugi dve knjižnici sta navedli vse ostale prikazane nacine, ker je bil interes za vkljucevanja prostovoljcev na njihovi strani (objave, povezovanje itd.). Odgovori na vprašanje o tem, ce se anketiranim knjižnicam zdi, da je prostovoljno delo vredno vloženega truda, so vzpodbudni, saj je samo 11% (1 knjižnica) prepricanih, da prostovoljno delo za knjižnico ni vredno vloženega truda. Preglednica 2: Smiselnost organiziranja prostovoljnega dela v knjižnicah DA NE razbremeni se redna delovna sila, ki se jo lahko uporabi za bolj kvalitetne storitve in posameznim uporabnikom nameni vec casa (3) ker prostovoljci vztrajajo v knjižnicah premalo casa (1) trud se bogato obrestuje, ker lahko knjižnica ponudi nove servise in storitve uporabnikom, in to s prostovoljno delovno silo (2) ker mora obstajati visoka stopnja zanesljivosti, ki pa je pri prostovoljcih ni mogoce zagotoviti (1) ker je zaposlovanje redne delovne sile cedalje težje oziroma se omejuje in bo verjetno položaj knjižic še težji (2) / ker prostovoljec doživlja tesnejše druženje s knjižnicnimi delavci, spoznava nove ljudi- uporabnike, dobi pozitivno izkušnjo, da je zares potreben in koristen, omogoca koristno preživljanje prostega casa (2) / ker se cas in denar porabljena za uvajanje novega delavca hitro in dobro obrestujeta (1) / knjižnica se umešca v svoje okolje in postaja nenadomestljiv del družbe (1) / na ta nacin dobimo v knjižnice ljudi, ki z veseljem opravljajo svoje delo (1) / omogoca seznanjenje z poklicem knjižnicarja (1) / skozi delo prostovoljcev se omogoca nenehno preverjanje lastnega dela (1) / ker vse knjižnice nimajo posebnih pogojev pri rokovanju z gradivom in se prostovoljci lahko vkljucujejo (1) / ker rutinska opravila sicer jemljejo knjižnicarjem dragoceni cas za delo z / uporabniki (1) Upam, da so vas rezultati te ankete navdušili, kot so mene, in boste o prostovoljnem delu v knjižnicah še razmišljali. Zahvaljujem se knjižnicam, ki so sodelovale pri pilotski študiji in vas vabim, da sodelujete pri raziskovanju prostovoljnega dela in izpolnite vprašalnik, ki ga bom poslala na naslov vodij splošnih knjižnic vseh regij, predvidoma konec januarja. Pomembno je, da prejmem cimvec izpolnjenih anket, da bo raziskava verodostojna in reprezentativna. Že vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje. Eva Pohar Sušnik NUK NOVE PUBLIKACIJE MEDNARODNI STANDARDI ZA SPLOŠNE KNJIŽNICE Narodna in univerzitetna knjižnica je leta 2002 poskrbela za prevod The Public Library Service : IFLA/UNESCO Guidelines for Development, novih priporocil za organizacijo in delovanje splošnih knjižnic, ki jih je izdala IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions, Mednarodna zveza knjižnicarskih društev in organizacij) leta 2001, skupaj z založbo Saur iz Münchna. Publikacija s 105 stranmi je izšla pod naslovom: Splošne knjižnice : IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice/ pripravila delovna skupina pod vodstvom Philipa Gilla v imenu Sekcije za splošne knjižnice; (prevedla Irena Sešek).- Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica; Državna maticna služba za knjižnicarstvo, 2002. S prevodom se je dopolnila zbirka obstojecih strokovnih priporocil za organizacijo in delovanje splošnih knjižnic s potrebnimi mednarodnimi priporocili, standardi in manifestom, in to v casu sprejemanja nacionalnih standardov za splošne knjižnice in zakonodajnih, upravnih predpisov, ki jih zahteva Zakon o knjižnicarstvu, sprejet leta 2001. Delovno skupino za izvedbo projekta je sestavljalo troje knjižnicark, ki so realizirale projekt s prevajanjem (Irena Sešek), s strokovnim pregledom prevoda (Silva Novljan) in lektoriranjem (Dunja Kalcic). Nacrt projekta je sicer predvidel sodelovanje dodatnih strokovnjakov za jezikovno (vsebinsko) redigiranje besedila standardov, žal pa skopo odmerjen cas in sredstva nista dopušcala takega nacina dela. Nove smernice je skupina poimenovala standardi, ker zajemajo razlicnost knjižnicarske prakse z vsemi potrebnimi dolocili, ki opredeljujejo vse znacilnosti namena splošne knjižnice, razpoznavne v vsakem okolju, poudarjajo javnost delovanja in zadovoljevanje potreb posameznikov in skupin na podrocju izobraževanja, informiranja in osebnega razvoja. Splošni knjižnicni servis (The Public Library Service) je poimenovan splošna knjižnica, ker so to smernice za organizacijo in delovanje splošnih knjižnic, ki jih spremljajo primeri nacionalnih standardov za splošne knjižnice in primeri uspešne prakse iz razlicnih okolij. Zaradi znanih informacijskih in družbenih sprememb in razlicnosti družbene in knjižnicarske prakse in potreb, se je delovna skupina IFLA pod vodstvom Philipa Gilla odlocila za izdajo strokovnih priporocil v manj standardizirani in normirani obliki, kot so bila dolocila prejšnjih izdaj, ugotavlja urednica slovenske izdaje. Oblikovanje priporocil uvajajo dolocila manifesta, s cimer so avtorji nazorno demonstrirali, da je možno in potrebno sprejeta deklarativna nacela uresnicevati v vsaki praksi. Ti mednarodni standardi so z opisnimi in razlagalnimi priporocili lahko koristno dopolnilo za uporabo nacionalnih standardov za splošne knjižnice, marsikatero poglavje pa tudi za druge vrste knjižnic, še zlasti takrat, ko so domaci standardi skopi z razlagami posameznih, sicer zelo natancno opredeljenih, dolocil. Npr. kjer naši standardi dolocajo primerno stopnjo izobrazbe za vodenje knjižnice, mednarodni z dolocili usmerjajo uspešnost in ucinkovitost vodenja za zadovoljevanje potreb, želja in interesov okolja; kjer naši standardi govorijo o številu strokovnega knjižnicnega osebja in stopnjah njegove izobrazbe, mednarodni opozarjajo na kakovost knjižnicarjevega dela, ki se vrednoti z zadovoljstvom uporabnikov knjižnic, in podobno. Njihova uporabo bo prispevala k strokovnemu razvoju in posodabljanju splošne knjižnicne mreže v državi in posamezne knjižnice v nji, bodisi pri analiziranju bodisi pri nacrtovanju in uresnicevanju sprememb. S pridom pa se bodo uporabljali še naprej tudi pri uveljavljanju družbenega položaja knjižnic. Priporocamo jih zaradi njihove prakticne uporabe. Prostor naj bi našli na knjižni polici vsake knjižnice vseh tipov in na domaci knjižni polici vsaj vsakega strokovnega delavca splošne knjižnice. Knjižnicarji splošnih knjižnic in drugih knjižnic, knjižnicarske svetovalne službe, državni in lokalni predstavniki oblasti in civilne družbe, študentje bibliotekarstva, družbenih ved, nacrtovalci prostorov in opreme knjižnic imajo spet publikacijo, ki jim bo vec let v pomoc pri zagotavljanju dostopa informacij, knjižnicnega gradiva in storitev za kakovostno zadovoljevanje potreb posameznikov in skupin. Vse zavezuje naloga, da predstavljajo vlogo in pomen splošne knjižnice in ju pomagajo uresnicevati. Narocilnico za novo publikacijo najdete v prilogi. Jelka Kastelic NUK REPERTORIJ NAPTÁR 1960-2000 A "NAPTÁR" REPERTÓRIUMA 1960-1920 Knjižnica Lendava je leta 2000 izdala pomembni repertorij avtorice Brigite Farkaš z naslovom A "Naptár" repertóriuma 1960-2000" v madžarskem jeziku. Knjigo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Brigiata Farkaš je knjižnicarka hungaristka v Knjižnici Lendava. Repertorij so že predstavili v Lendavski Knjižnici. Omenjena knjiga je pomembno knjižnicarsko delo, ki nas informira o pomembnih clankih, ki so bili objavljeni v Naptárju, koledarju madžarske manjšine od 1960 do leta 2000. Repertorij omogoca pregled bibliografskega gradiva iz pomembnih podrocij madžarske narodnostne politike, dvojezicnega šolstva, manjšinske literature, kulture in prava, ki je v vecji meri na razpolago raziskovalcem madžarske manjšine v Pomurju. Repertorij vsebuje vire madžarskega domoznastva, omenja vse tiste clanke, ki so bile objavljene iz tega podrocja. Repertorij je razdeljen na pet delov. V uvodnem delu avtorica omenja pomemnost koledarja Naptár, ki ima 40 lento kontiuniteto v literaturi Madžarov v Sloveniji. V drugem delu kronološko bolj podrobno predstavi znacilna obdobja omenjenega koledarja od zacetkov izhajanja do leta 2000. V osrednjem delu repertorija je navedenih 22 razlicnih temaskih sklopov, ki posredujejo informacije, bibliografske podatke o clankih, ki so bile objavljene v Naptárju s podrocja zdravstva, arhitekture, gospodarstva, gospodinjstva, domoznanstva, razvedrile literature, madžarske literature, prava, kulture, agronomije, etnologije, lingivstike, s podrocja šolstva, politike, arheologije, psichologije, beletristike, sociologije, s podrocja vinarstva, zgodovine, religije in še nekaj interdiscipliniraih podrocij je navedeno. Na koncu repertorija so pomembna kazala, ki služijo za pregled in za hirtejšo uporabo gradiva. Teme repertorija poleg osnovih bibliografskih podatkov dajo še posebne informacije v obliki krajšega povzetka o vsebini omenjene publikacije. To pomaga pri poizvedbi informacij, ker poleg bibliografskih podatkov še nudi vec podatkov o izbrani publikaciji. Vecina biblografskih podatkov iz repertorija je že prišlo v bazo podatkov COBIB, in uporabniki po COBISS OPAC virtualnem katalogu na elektronski nacin lahko dosežejo te informacije. Podatki so tudi dosegljivi po internetu. Brigita Farkaš je bila pri svojem delu precizna in strokovna. V uvodu svoje knjige je sama omenila, da se je trudila " da bi bilo delo popolno in celotno". Repertorij je lektorirala knjižnicarka Erika Végi Kósa, uredila Žužana Žoldoš direktorica Knjižnice Lendava, graficno ga je oblikoval László Meszelics. "Qui scit ubi scientia, habenti es proximus" – (kdo ve, kje je znanost, je blizu tistemu, ki ga rabijo) – je rekel znani madžarski biblitokar Gulyás Pál. Z repertorijem knjižnicarke Brigite Farkaš smo Madžari v Pomurje še bogatejši z eno novo knjigo s podrocja knjižnicarstva. Prav gotovo so zadovoljni raziskovalci, ki raziskujejo našo kulturo, literaturo naše zanstvene dosežke, oziroma dejavnost madžarske narodnosti. Judit Zágorec-Csuka knjižnicarka na Dvojezicni Osnovni Šoli I. Lendava könyvtárostanár az I. számú Kétnyelvu Általános Iskolában Lendva OBVESTILA Kolegi iz Hrvaške so nam poslali obvestilo o mednarodni konferenci, ki ga objavljamo v hrvašcini. MEĐUNARODNI SEMINAR LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE (LIDA) 2003 - KNJIŽNICE U DIGITALNOM DOBU Dubrovnik 26.-30. svibnja 2003. Od 2000. godine u Inter-univerzitetskom centru u Dubrovniku održava se Medunarodni seminar Libraries in the Digital Age (LIDA) osnovna tema kojega je utjecaj promjenjivog okruženja knjižnica i informacijskih sustava u digitalnom dobu te nacini na koje knjižnice reagiraju na te izazove. U svibnju sljedece godine na LIDA-i 2003 raspravljat ce se o dvije osnovne teme: pretraživanje mrežnih informacija (IR) te World Wide Web (WWW) i knjižnice. Za razliku od prethodnih godina, Seminar ce se ove godine održati na dva razlicita mjesta: prvi dio u periodu od 25. - 27. svibnja 2003. bit ce orgniziran u Interuniverzitetskom centru u Dubrovniku, a drugi, u razdoblju od 28. - 30. svibnja 2003, na obližnjem otoku Mljetu. Na Seminaru ce, kao i dosadašnjih godina, sudjelovati vrsni predavaci i strucnjaci u ovom podrucju iz: Sjedinjenih Americkih Država, Njemacke, Finske, Švedske, Danske, Velike Britanije, Nizozemske, Francuske, Italije, Hrvatske itd. Prvi dio Seminara usredotocit ce se na istraživacke prakse i predstavljanja rezultata pretraživanje mrežnih informacija, a potencijalni sudionici pozvani su da prijave radove koji govore o sljedecim temama: - napredak u tehnikama pretraživanja informacija koje su specificne za WWW i razlicite oblike medija: tekst, slike, zvucni zapisi, multimedija - organizacija, predstavljanje i pretraživanje mrežnih informacija - proucavanje tražilica – algoritmi, vrednovanje, usporedbe - pristupi srodnim postupcima, kao što su pregledavanje i navigacija na WWW - pretraživanje WWW – korisnici, korištenje, upiti, uspješnost - traženje informacija i WWW - metodologije istraživanja, mjerenja, modeli - kriticki pregled istraživanjai i razvoja u ovom podrucju Iako su mnoge knjižnice širom svijeta vec stupile u mrežni prostor i koriste WWW, izgradnja vrijednosnih kriterija za odabir, oblikovanje, ocuvanje i sl. postupna je i složena, jer mrežni prostor knjižnicama nudi velike i raznolike mogucnosti razvoja, ali ih takoder suocava s brojnim problemima. Stoga se organizatorima cini zanimnljivim da se je u drugom dijelu Seminara predstavljaju vlastiti pristupi, modeli i postignuca knjižnica i projektinih timova, a vezano uz sljedece teme: - zbirke digitalnih knjižnica – stvaranje, upravljanje, digitalizacija, licenciranje, poveznice/povezivanje - rad s razliclitim vrstama medija (tekst, slike, multimedija) i specijaliziranim domenama - pružanje usluga digitalne knjižnice – pristup, reference, dostavljanje itd. - vrednovanje uspješnosti, utjecaja; istraživanja o korisnicima i korištenju - webmetrics u odnosu na knjižnice, metodologiju modele - knjižnicna mrežna sucelja – osnovni principi, kako ih oblikovati i izraditi - mrežna programska podrška i paketi za knjižnice - obrazovanje i obuka knjižnicara i korisnika knjižnica - kako male knjižnice mogu doci na WWW i koristiti ga? Za oba se dijela Seminara se pozivaju sljedece vrste radova: izlaganja, posteri, predstavljanja i radionice. Sve prijedloge radova odnosno sažetke treba poslati u elektronickom obliku i to u obliku privitka elektronickoj pošti na sljedece dvije adrese: Professor Nicholas Belkin (nick@belkin.rutgers.edu) i prof. dr. sc. Tatjana Aparac-Jelušic (taparac@pedos.hr) Rok za predaju sažetaka izlaganja i radionica je 10. sijecnja, a za predstavljanja i postere 10. veljace 2003. godine. Kao i prošle godine, u sklopu Seminara, odabrat ce se najbolji studentski poster. I ove ce godine, strucni dio programa biti obogacen nizom kulturnih i zanimljivih dogadanja - posjetom dubrovackim knjižnicama, zajednickom vecerom svih sudionika te izletom. Organizaciju ovog, sada vec tradicionalnog susreta svih onih koje zanimaju postignuca i razvoj digitalnih knjižnica, ove godine pomažu Ministarstvo znanosti i tehnologije, Americka ambasada, Americko društvo za informacijsku znanost i tehnologiju (ASIST), Alma Mater hrvatsko-americkih studenata (AMAC), Nacionalna i sveucilišna knjižnica Zagreb te nekoliko komercijalnih poduzeca. Informacije o seminaru LIDA 2003 te o dosadašnjim seminarima LIDA mogu se pronaci na mrežnim stranicama Katedre za knjižnicarstvo Pedagoškog fakulteta u Osijeku, URL: http://www.pedos.hr/lida, a sve upite o istom, moguce je uputiti na adresulida@pedos.hr Sanjica Faletar PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NUK NUK-ova publikacija Program izobraževanja 2003 bo natisnjena meseca februarja. Vabimo vas, da si naš izobraževalni program ogledate na spletni strani NUK-a (http://www.nuk.uni-lj.si, na prvi strani v .pdf formatu). V mesecu februarju napovedujemo sledece tecaje: Februar 2003 Tecaji 3. - Turjaška (10.00 - 12.30) 29. Izobraževanje uporabnikov knjižnic za iskanje po elektronskih informacijskih virih (I.) 3. - Turjaška (13.30 - 16.00) 30. Izobraževanje uporabnikov knjižnic za iskanje po elektronskih informacijskih virih (II.) 4., 5., 6. - Turjaška CONOR-prijave IZUM 10. – 14.- Turjaška 1. Knjiga, knjižnice in knjižnicarstvo 17.,18., 19. - Turjaška CONOR- prijave IZUM 20. - Turjaška 28. Izobraževanje uporabnikov knjižnic za iskanje informacij s pomocjo COBICC/OPAC 24., 25. - Turjaška CONOR- prijave IZUM Bibliotekarski izobraževalni center NUK OBVESTILO V knjižnici Otona Župancica se je nabralo kar precej izlocenega gradiva. Vabimo Vas, da nas obišcete in si izberete tisto, kar v vaši knjižnici potrebujete. Skladišce se nahaja na Kongresnem trgu 14a v Ljubljani. Oglasite se Vesni Trobec, vodji maticne službe, na tel. št. 01/426 40 71, da se dogovorimo za dan in uro vašega obiska. Lepo pozdravljeni in kmalu nasvidenje! PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo predstavitev in prijavnico za mednarodni simpozij "Razstavljanje arhivskega in knjižnicnega gradiva ter likovnih del na paprju: standardi materialnega varovanja", ki bo 5. in 6. junija 2003 v Ljubljani. 2. V drugi prilogi objavljamo natecaj za nagrade Kalanovega sklada in prijavnico za vclanitev v Kalanov sklad. 3. V tretji prilogi objavljamo slovenski prevod Internetnega manifesta Ifle. 4. V cetrti prilogi objavljamo slovenski prevod Ifline Deklaracije o knjižnicah in trajnostnem razvoju. 5. V peti prilogi narocilnico za novo strokovno publikacijo, Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice/ pripravila delovna skupina pod vodstvom Philipa Gilla v imenu Sekcije za splošne knjižnice.- Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica; Državna maticna služba za knjižnicarstvo, 2002.