No. 82 A MERIŠ*-- VINA 1 a »1 rcfA iw^g rraT,n i g AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, November 3, 1 987 VOL. LXXXIX —Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Gorbačov obljubil nadaljevanje reform — Mnogi partijci proti gospodarski reformi — Neenotnost v najvišjih vodstvenih krogih MOSKVA, ZSSR — Ta teden praznujejo v Sovjetski zvezi 70. obletnico boljševiške revolucije. Slovesnosti so se pričele včeraj z govorom sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova.na prireditvi v kremeljski kongresni dvorani. Prisotnih je bilo 5000 najuglednejših partijskih voditeljev in drugih predstavnikov sovjetske družbe in še 900 povabljenih tujih gostov, večinoma iz vrst svetovnega komunističnega gibanja. Gorbačov, ki je govoril skoro tri ure, je odločno trdil, da se bodo že načete gospodarske in druge reforme nadaljevale, opozoril pa je, da ni mogoče vsega doseči čez noč. Bil je kritičen do »nestrpnežev«, ki tega ne razumejo. Vendar je Gorbačov priznal, da mnogi partijski voditelji reformnemu programu nasprotujejo in da to nasprotovanje raste. Sovjetski voditelj je dejal, da je treba revidirati sedaj veljavno zgodovinsko sliko stalinistične dobe, pri tem pa rehabilitirati ti-^te, ki so bile žrtve te dobe. Opazovalci sovjetskih razmer pa so videli v besedah Gorbačova določeno odstopanje od prej izraženih gledanj na to problematiko. Ko je govoril nPr- o Stalinovih žrtvah, je Gorbačov uporabil besedo »tisoče«, ko je pa znano, tudi v da jih je bilo več milijonov, morda do 20 m'lijonov. Nekateri so mislili, da bo Gorbačov v svojem govoru rehabilitiral od Stalina ubitega zgodnjega boljševiškega ideologa Nikolaja Buharina, a tega Gorbačov ni storil. Gorbačov je bil dokaj pozitiven do ZDA m pohvalil napredek v pogajanjih o omeje-vanju oborožitvene tekme med velesilama. V zadnjem tednu je prišlo v javnost, da Je bilo na zasedanju vodilnega centralnega omiteja pred dvema tednoma precej neso-8 asja med sovjetskimi voditelji tako o tem-Pu reform in tudi o odnosih z ZDA. Eden od ^ retarjev centralnega komiteja, Anatoli u janov, je na tiskovni konferenci priznal, P -*e v°ditelj moskovske komunistične par-1Je in pomožni član politbiroja ter tesni so-e ovec Gorbačova, 56-letni Boris Jelcin, na-^.a al konservativce v politbiroju in jih kriti-j ra » ker nasprotujejo reformam. Menda je f c*n kritiziral tudi Gorbačova. Osrednja Jcgova tarča pa je bil 64-letni Jegor Liga-CeV’ v°dilni ideolog, ki se je dvignil na seji cin ra*ne®a korniteja in ostro odgovoril Jel-o tU Lukjanov Je na tiskovni konferenci — ŠČa^ n'S° P°ro^a*a sovjctska sredstva obve-Po ’ >>®*asnost<< 'ma namreč svoje meje — >>nVec*a*’ da Je Jelcin končno priznal svojo eianPak0<- in tako }e možno’ da bo še ostal Se najviŠjega partijskega vodstva. Udeležil ede^ VČerajšnje slovesnosti in je bil najbrž krjtjj,stil1 nestrpnežev«, ki jih je Gorbačov par(j°J P°mlajeno vodstvo v Kitajski po 13. jjs em kongresu. Žao Zijang potrjen kot 8°v naslednik — Nadaljevanje reform Sa kif^*^’ — ^a koncu 13- kongre- i2volirJSke kornun*stične partije, so delegati da tud n°VO vodstvo za Partijo in tako seve-83-|et ' Za ^tajsko. Potrjen kot naslednik n‘k vi ^8a k>en8a Niaopinga je bil predsed-bredserie' 68"letni ^ao z>jang. Žao bo odslej k°rhisi'nik-15art''*e ’n Podnačelnik vojaške •heni j6’ k' -i' bo načeloval Deng. To po-Škega’ 3 mia ^ao podporo vplivnega voja-tkiin J°dstva- Žao bo eden od 6 članov li So 2 aIne8a odbora politbiroja, drugi čla-Prej^j L00 izjerno vsi novi in vsi mlajši od Jltl članov. Izstopajo 59-letni Li Peng, šolan v ZSSR, ki bo verjetno novi predsednik kitajske vlade, 58-letni Hu Qili, vnet zagovornik gospodarske reforme, in 62-letni Yao Yilin, ki je tesno povezan s policijskimi krogi. Na tiskovni konferenci po kongresu je Žao kritiziral ZDA zaradi ameriškega stališča do Tibeta. Žao je zopet zanikal, da je Kitajska prodala Silkworm rakete Iranu, kar trdijo ZDA. Po nekaterih vesteh naj bi Iranci dobili te rakete preko Severne Koreje, so pa kitajskega izvora. Ameriška fregata streljala s strojnicami na tri manjše čolne, ki so se približali ameriškemu tankerju v Zalivu — Žrtev menda ni bilo MANAMA, Bah. — Včeraj je zopet prišlo do incidenta v Perzijskem zalivu, ko je ameriška fregata USS Carr streljala s svojimi strojnicami na tri čolne, ki so se približali tankerju, katerega fregata spremlja po Zalivu. Po streljanju so se čolni oddaljili in menda ni bilo žrtev. V Pentagonu priznavajo, da niti ne vedo, ako so bili čolni iranska last. V napetih razmerah v Zalivu pa poveljniki bojnih ladij ZDA imajo pooblastila, da v takih okoliščinah odprejo ogenj in ne čakajo, da so napadeni ali tankerji ali bojne ladje same. — Kratke vesti — Washington, D.C. — Dobro obveščeni viri v Reaganovi administraciji vt.Jo povedati, da bo obrambni sekretat Caspai W. Weinberger ta teden podal ostavko in sicer zaradi bolezni njegove žene. Ga. Weinberger ima rak in trpi tudi od artritisa. Menda bo Weinbergerjev naslednik sedanji svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši, Frank C. Carlucci, katerega mesto bo prevzel njegov namestnik, gen. Colin L. Powell. Jeruzalem, Izr. — Ta teden priča na sodnem procesu proti 67-letnemu Johnu Demjanjuku, ki so ga ZDA izročile Izraelu zaradi domnevnega vojnega zločinstva v 2. svetovni vojni, Nikolaj Tolstoj, ki je znan kot raziskovalec prisilnih izročitev ljudi Sovjetski zvezi po drugi vojni. Tolstoj je napisal knjigo tudi o prisilni vrnitvi slovenskih domobrancev Titovim silam. Tolstoj je pričal, da je Demjanjukova verzija o svojem obnašanju lahko resnična. Demjanjuk trdi, da je bil rekrutiran od Nemcev za člana Vlasovske armije. Takrat je bil Demjanjuk nemški vojni ujetnik. Tako ni bil — pravi Demjanjuk — tisti »Ivan Grozni«, ki je bil odgovoren za množične zločine zoper judovske jetnike v uničevalnem taborišču Treblin-ka. Washington, D.C. — Kot kaže, je zaprosil za politični azil v ZDA bivši glavni asistent nikaragveškemu obrambnemu ministru. Major Roger Miranda Bengoechea je bil baje nekaj časa tudi ameriški vohun. V Nikaragvi priznavajo, da je Miranda izginil neznano kam. Obrambni minister v Nikaragvi je Humberto Ortega, brat predsednika države Daniela Ortege. Zaradi svojega zaupnega položaja naj bi imel Miranda dostop do najbolj tajnih podatkov, ki jih je vestno posredoval ameriškim obveščevalnim službam. Washington, D.C. — Včeraj je zaprise-gal William S. Sessions, novi direktor FBI. Navzoč je bil predsednik Reagan, ki je Ses-sionsa hvalil, prav tako pa Douglasa Gins-burga, ki ga je imenoval za člana Vrhovnega sodišča. V senatu se liberalci pripravljajo za boj zoper Ginsburgovo potrditev in iščejo v Ginsburgovi preteklosti pomanjkljivosti, ki bi jim služile. Iz Clevelanda in okolice Molitve za pokojne— Slovenska pristava sporoča, da bodo molitve za pokojne pri spominski kapeli na SP letos v nedeljo, 8. novembra, ob treh popoldan. V slučaju slabega vremena pa bodo molitve v Hinkovi dvorani, kjer bodo po molitvah na voljo domače koline. Kaznašalca iščemo— Uprava A.D. še vedno išče raznašalca za sledeče ulice: Marcella, Neff, Edgerton, E. 185 St., Harland, Sabic, Reese in Schenely. Za več informacije, oglasite se v naši pisarni ali pa pokličite tel. 431-0628. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima sejo jutri, v sredo, pop. ob 1.30 v društveni sobi avditorija pri sv. Vidu. Članstvo vabljeno! Novi grobovi Gabriella Ledenican V soboto, 31. oktobra, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla 71 let stara Gabriella Ledenican, živeča zadnjih 5 let v Euclid Manor-ju, prej pa na E. 72 St. in v Collinwoodu, rojena Sezun v Clevelandu, mati Roberta in Allana, 5-krat stara mati, sestra Matilde Skebe (Kalif.), Christine Kozloski ter že pok. Marian Parks in Pauline Lind-blad, zaposlena več leti pri May Co. kot frizerka, članica ADZ št. 8. Privatni pogrebni obredi bodo danes v cerkvi sv. Jožefa, pokopana bo pa na pokopališču Vernih duš. Pogreb je v oskrbi Želetovega zavoda. Herman M. Radina st. V petek, 27. oktobra, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrl 74 let stari Herman M. Radina st., Euclid, O., mož Elsie, roj. Su-pan, oče Hermana ml., Thomasa in Dianne Renner, 1-krat stari oče, brat Vide Zak ter že pok. Louisa ml. in Josephine, zaposlen pri Clevite Industries 40 let, do svoje upokojitve. Pogreb je bil iz Brickmanove-ga zavoda, 21900 Euclid Ave., v petek, 30. okt., v cerkev sv. Viljema in od tam na pokopališče Vernih duš. Joseph Kusner Dne 29. oktobra je umrl 65 let stari Joseph Kusner z East Park Dr., prej živeč na Tungsten Rd. v Euclidu, rojen v Clevelandu, oče Josepha Johna ml. in Charlene, brat Stephena in Mary Kocur (oba že pok.), veteran 2. svetovne vojne, zaposlen kot strojnik pri National Acme 21 let, dokler ga ni bolezen prisilila, da se je upokojil. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Andreja na Superior Ave. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš. Volitve danes— Danes so v Clevelandu in drugih mestih volitve. Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer, vreme bo sorazmerno ugodno. Izpolnite torej svojo državljansko dolžnost in pojdite volit! Štajersko martinovanje— To soboto imajo Štajerci in Prekmurci svoje martinovanje. Ker pa obnavljajo dvorano pri Sv. Vidu, bo martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vsi, ki imajo vstopnice za to martinovanje, naj torej pridejo v SND to soboto zvečer. Na parkali-šču bodo na vozila pazili policaji. Za vstopnice ali več informacije, kličite 432-2572. Belokranjci vabijo— Belokranjsko martinovanje bo v soboto, 14. novembra, v SND na St. Clair Ave. Za vstopnice, kličite 481-3308 ali 289-0843. Rojstni dan— Bivši clevelandski zdravnik in večletni sodelavec Ameriške Domovine, pisec kolone »Zdravje«, dr. Leopold Ukmar, ki sedaj živi v Glendale, Kalif., je 24. oktobra dopolnil 89 let. Rad misli na leta, ki jih je preživel med nami. Z gospo Zofko sta še pri dobrem zdravju kljub visoki starosti. Iskrene čestitke in še vnaprej vse dobro in lepo! Lepo praznovanje— Preteklo soboto zvečer je Slovenski dom za ostarele praznoval svojo 25-letnico z večerjo, programom in plesom v SND na St. Clair Ave. Zbralo se je okrog 240 gostov. Priznanja so bila izročena organizacijam Progresivnim Slovenkam Amerike (zastopnica Florence Unetich), Cleveland Slovenian Radio Clubu (Tony Petkovšek), in lovcem pri Mariji Vnebovzeti (č.g. Viktor Tomc), za njih dolgoletno delovanje v korist tega zavetišča. Program je povezovala Alice Kuhar. DNU pri Mariji Vnebovzeti— To soboto prireja DNU pri Mariji Vnebovzeti golaž večerjo v šolski jedilnici in sicer po sv. maši ob 6. zv. Vstopnice je treba kupiti vnaprej; kličite enega sledečih: Ed Kocin (451-6792), Frank Zemic (486-6157), Joe Sajovec (541-2881), ali Bill Kozak (541-4034). Kosilo bo mogoče vzeti domov, vendar morate v tem slučaju prinesti lastno posodo. VREME Spremenljivo oblačno danes in poletno toplo. Najvišja temperatura bo okoli 79° F. Deloma sončno jutri, vetrovno, z najvišjo temperaturo okoli 76° F. V četrtek vetrovno, z možnostjo dežja. Najvišja temperatura bo okoli 55° AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 Duhovna obnova v Lemontu LEMONT, 111. — V Lemontu, pri Mariji Pomagaj, na Ameriških Brezjah, so po zaslugi in velikodušnosti rojakov, raztresenih širom Amerike, obnovitvena dela letos stekla. Na pomoč so priskočila društva iz Chicage in okolice, v prvi vrsti društva Prekmurskih rojakov in onih iz Jolieta. Za trud, požrtvovalnost in velikodušnost, bi radi dali rojakom nekaj duhovne svežine. Zato smo povabili mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja, da bi imel v Lemontu duhovno obnovo, nekak misijon. Po dogovoru z gospodom škofom, bo ta duhovna obnova zadnje tri nedelje v tem mesecu novembru: 15., 22. in 29. novembra. Dopoldanska služba božja s sv. mašo in govorom bo ob 11. uri. Popoldanski spored bo: govor, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Ob nedeljah, kakor tudi med tednom, bo prilika za spoved. Med tednom tudi možnost duhovnega razgovora. Rojake vabimo in prosimo, da si te nedelje rezervirajo za duhovno obnovo v Lemontu z gospodom škofom dr. Smejem. Datumi so torej: 15., 22. in 29. november. Na svidenje pri Mariji Pomagaj! Lemontski Frančiškani SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas No. 82 Tuesday, November 3, 1987 «3 Srbi in Slovenci i. V Cankarjevem domu v Ljubljani so se sestali in govorili o vprašanju »Srbi in Slovenci« 5. in 6. oktobra letos iz srbskega PEN (Mednarodna zveza pisateljev): Dobriča Cosič, Predrag Palavestra, Slobodan Selenič, Borislav Mihajlovič in Kosta Cavoski, iz slovenskega PEN pa: Matej Bor, Drago Jančar, Miloš Mikeln, Ciril Zlobec, Dimitrij Rupel in France Bučar. Razpravljali so o sledečem: Zakaj je Jugoslavija danes potrebna Slovencem in Srbom. Ali se in koliko se uresničujejo njihovi nacionalni smotri. Ali so njihovi nacionalni interesi zapostavljanj. Če obstoji slovenski kulturni prostor ali obstoji in ali je mogoče zahtevati srbski kulturni prostor. Ali imajo naše kulture simetrične pravice. V čem Slovenci ne razumejo Srbov, oziroma Srbi Slovencev. Slovenci in Srbi v razmerju do Balkana in Evrope, ali smo v tem sorodni. Kaj sta danes slovenska in srbska inteligenca dolžni svojima narodoma in drugim jugoslovanskim narodom. Od slovenskih zastopnikov je bil najjasnejši Dimitrij Rupel, bivši urednik »Nove revije«. Ljubljanski dnevni »Delo« je iz D. Ruplovega govora objavil naslednje »značilne odstavke«: »Tu razpravljamo o problemu razumevanja, empatije, vživljanja v položaj bližnjika. Bržkone razumevanja, kakor vlada znotraj neke družbene skupnosti, kot je narod, pleme, družina... ni mogoče primerjati z razumevanjem, kakršno vlada med narodi, plemeni, družinami itn. Brž ko to rečemo, povemo to, da nihče od zunaj ne more tako dobro poznati resnice, kakor jo poznajo ,,domačini". Za resnico domačinov preprosto ni nadomestila. Iz tega izhaja načelo nevmešavanja v notranje zadeve narodov, plemn, družin... držav. Mislim, da moramo v odnosih med Srbi in Slovenci predvsem izhajati iz načela nevmešavanja. Vendar družbeno življenje ni tako preprosto: kaj če so v sosednjem plemenu ljudožrci. Tudi če žrejo le lastne ljudi, nas to moralno prizadeva in skušamo posredovati. Kako je mogoče posredovati v situacijah, ko po eni strani vlada načelo nevmešavanja, po drugi pa načelo moralne prizadetosti? Mogoča je rešitev z vzpostavitvijo ,,idealne govorne situacije", torej z organizacijo nekakšnega dialoškega prostora, v katerem je mogoče izreči vse, v njem pa ni mogoče nikomur odrekati pravice kompetentne sodbe o lastnih problemih. V Jugoslaviji je ta problem nerazrešen. Naš parlament ni pravi dialoški prostor, ker izhaja iz načela vmešavanja, iz vizije nekakšnih interesov, ki so nadrejeni narodom. V naš parlament še vedno ne prihajajo narodni predstavniki, ampak predstavniki delavskega razreda, predvsem partije. Idealni jugoslovanski parlament bi moral biti takšen: 1. Sestavljen naj bi bil iz nacionalnih delegacij, ki imajo pooblastila nacionalnih skupščin, v katerih so bila v pred- Praznik Slovenske ženske zveze v Milwaukee]u MILWAUKEE, Wis. - Ob priliki državne konvencije SŽZ, in ob priliki 60-letnice obstoja podružnice št. 60 Slovenske ženske zveze v Milwaukeeju, se je vršila v nedeljo, 11. oktobra 1987 v nabito polni dvorani sv. Janeza Evangelista sv. maša, katero je daroval rojak, žikaški župnik rev. Tadej Trpin, somaševal pa je rev. dr. Jože Gole. Pri maši se je zopet izkazal z lepim petjem cerkveni pevski zbor pod vodstvom organistke Mitzi Bregant. Takoj po cerkvenem obredu se je vršil v spodnji dvorani banket s sporedom v čast 60-letnice podr. št. 12 SŽZ. Takoj pri začetku banketa je župnik fare sv. Janeza Evangelista rev. Lovrenc Grom z molitvijo in lepim nagovorom pozdravil vse navzoče članice in goste, ter jim častital k lepemu jubilejnemu prazniku. Sledilo je odlično pripravljeno kosilo, ki ga je skrbno vodila rojakinja Mary Kiel. Po kosilu je predsednica podr. št. 12 SŽZ Stavia Dober-šek prisrčno pozdravila vse navzoče in se zahvalila vsem za dobro organizirano prireditev. Še pred sporedom, katerega je vodil John Frangesch, je g. Trpin s pozdravom in molitvijo končal kosilski del programa. G. Frangesch je predstavil in čestital rojakinji Mary Bu-covnik, ki je vesta članica SŽZ v Milwaukeeju že 60 let, in pa Ann Kostanjevec, ki je članica 50 let. Obe sta prejeli navdušen aplavz. Nato je bila predstavljena nova predsednica ameriške SŽZ, ga. Tory Bo-bence, ki seje zahvalila za mil-wauško gostoljubje, nato pa izrazila nekaj misli o napredku in koristi SŽZ v Ameriki. Predstavljena sta, bili tudi nova predsednica SŽZ za Wisconsin, ga. Joan Yaklic, in podpreds. Mary Kiel. Višek sporeda je bil pevski nastop zbora »USPEH«. Pevovodkinja Dolores Ivan-chich je priredila šopek slovenskih narodnih in ljudskih znanih pesmi. Nekatere pesmi je na harmoniki z vso nežnostjo spremljal Frank Bevsek. Zborov nastop je bil nagrajen z navdušenim aplavzom. hodni razpravi razčiščena vsa politična vprašanja, ki so proizvod različnih družbenih interesov v narodih/republikah. 2. Med nacijami ni pogajanja o notranjih zadevah nacij, ampak le o stvareh, ki so skupnega pomena, te stvari pa so določene s konsenzom; nihče ne more nikomur svetovati ali vsiljevati ničesar. Ravnati se je treba po pravilu: Ne stori drugemu ničesar, kar bi bilo v nasprotnem primeru škodljivo zate in česar ne želiš, da bi ti storili drugi! 3. Gre torej za spoštovanje kompetenc vsakega naroda, ki pa morajo biti ustrezno zavarovane; zavarovane so po načelu samoodločbe, ki pripada vsakemu narodu, vključno s pravico do odcepitve. To je tista skrajna meja, pred katero mora kloniti vsak argument, torej postanejo nedotakljiva tista vprašanja, ki bi povzročila samoizključi-tev enega od sogovornikov. Kar se tiče Kosova, mislim, da je treba zavarovati pravico Albancev, da sami odločajo o svojih zadevah, pa tudi pravico Srbov in Črnogorcev, da odločajo o svojih zadevah. Na Kosovu je glede tega konflikt. V pogajanjih med temi narodi je treba paziti na meje, katerih kršenje bi imelo za posledico izključitev tega ali onega naroda iz nadaljne razprave in pogajanj. Mislim, da je trenutno najvažnejše doseči razmere, v katerih je mogoč enakopraven dialog. Če tega dialoga ne bo, se bodo razmere vsepovsod v državi in navsezadnje v Evropi zaostrile. Najbrž Slovenci nimajo pravice Srbom svetovati, kako naj ravnajo v primeru Kosova. Slovenci ne smejo biti arogantni, da bi predlagali svoje recepte. Pogajati se morajo Srbi in Albanci med seboj. Bojim se nevarnosti ,,poobčenja" konflikta in sicer, ko Srbi ne bi več razlikovali med svojimi nacionalnimi interesi (dalje na str. 3| Podružnici št. 12 SŽZ v Milwaukeeju izrekamo iskrene čestitke k uspeli konvenciji in60-letnici obsoja. Korajžno naprej! Misijonski krožek Predzadnjo nedeljo je bila v dvorani fare sv. Janeza Evangelista misijonska prodaja okusnega domačega peciva. Čistega dobička je bilo $719 in gre vse v korist našim misijonarjem. Predsednica Misijonskega krožka tu v Milwaukeeju Marija Coffelt se prisrčno zahvali vsem darovalkam in prodajalkam peciva in vsem ostalim, ki so pripomogli k lepemu uspehu. »Boglonaj«! Tabor vabi DSPB Tabor vabi naše ljudi na zadnjo letošnjo zabavo v Triglavskem parku, ki bo 1° nedeljo, 8. novembra, pop0'" dne v Domu parka. Za kosilo in malico bodo pridne kuhati' ce pripravile pečene piške jn krvavice, točaji pa mrzlo in vročo pijačo. Na svidenje 10 nedeljo popoldne v domu Tri' glavskega parka! Čestitke novoporočenceina Dne 17. oktobra 198? pred oltarjem v polni cerkv sv. Katarine, postavni oče Jun ko Limoni izročil svojo hčef iZ- Frances v roke njenemu brancu Williamu Loganu. ročno mašo je daroval tamknJ šnji župnik rev. ClaudJ O’Brien. Na koru je organ’s Calvert Shenk spremljal P° ročno mašo, na čast novop®, ročencema pa je dve sloven* 2 3 * 5 pesmi pel slovenski triglavS zbor. Poročno slavje se je vršil0 zvečer v znani Ramada San® • Novemu zakonskemu Pa^ Jim in Frances prijatelj-1* čestitamo! Naj jima Bog kloni zdravja in lepega živli6 nja v prihodnosti! Pevski zabavni koncert v Milwaukce zb°r Mešani pevski »Uspeh« prijateljsko va ^ zabavni pevski koncert, ki bo vršil v nedeljo, 15. nOv'e bi 1,3 bra, ob 2. uri popoldne v rani »The Knights of Colt* bus«, 1800 S. 92 St. na ^ Allisu. oT Ker je za ta slovenski P0^. danski koncert veliko zanl0j^ nja med našimi rojaki in r kinjami, prosimo, da s' 11 vite vstopnice že v ali pa kličite enega od sle ^ Mitzie Evans (541-2383). |j Frangesch (541‘°44 kosilu, ki ga je hotelir evstik, prav. tako »begunec« ! ^°rici, priredil ob tej prilo-o°sti, so bili navzoči: tržaški ofov vikar za Slovence ^s8r- dr. Lojze Škerl, goriški ofov vikar za Slovence s8r. dr. Oskar Simčič, msgr. r> Kazimir Humar, glavni Zadnik Katoliškega glasa, °. e ^urak, župnik v Gabrjah J1 ^°rici in sourednik Katolika glasa; števerjanski žup-1 'n ožji slavljenčev rojak ton Lazar in pisatelj prof. J. Borčič. Pred slavljen-. 111 -ie na mizi praznična rta ter lepo urejen šopek cve- korn^°VeZan s slovenskim tra- Ob tej priložnosti je gostitelj n^Vstik takole nagovoril zbra-ln 5e posebej slavljenca: pomolite mi, da kot laik Še eUrn nekaj pozornosti na-’tta jubilantu in na ta način ^Udarim pomembnost tega ^tiašnjega srečanja. Pred očmi imam, dragi J*0nsignor Močnik, Vaše du-°Vno Poslanstvo, ki ste ga 6 svoj>m narodom tako po-rttno in odločno opravljali, av v njegovih najtežjih preiz-Ve Z vso ljubeznijo slo-^s ega duhovnika ste opo-HqA / sv°je vernike na nevar-°niunizma stalinistične- ga kova. Delo za Boga in za svoj narod jč bilo Vaš življenjski cilj. Niste se ustavili pred nevarnostmi in grožnjami, temveč ste pogumno vztrajali: malo je manjkalo, da niste ob opravljanju svojega poslanstva postali žrtev — mučenik. Mirno lahko trdimo, da je slovenska Cerkev, katere pričevalec in predstavnik ste vseskozi bili, tista moralna sila, ki daje slovenskemu človeku to, kar mu ne more dati nobena politična stranka, najmanj pa komunistična. Da je slovenska Cerkev tista moralna sila, ki slovenskega človeka kliče, opominja, svari in mu pomaga, da bi živel življenje vredno človeka in kristjana, ki ima neumrljivo dušo; saj se prav v tem razlikuje od živali. Prav tej Cerkvi in njenim služabnikom,« je nadaljeval Vinko Levstik, »se mora slovenski narod zahvaliti, da še obstaja kot narod. In eden teh predstavnikov ste tudi Vi, monsignor Močnik. To trdim z dolžnim spoštovanjem in odgovornostjo in prav to spoznanje in te ugotovitve so me vzpodbudili, da sem pripravil to srečanje z Vašimi duhovniškimi sobrati.« Zatem je gostitelj naštel imena povabljenih duhovnikov, ki predstavljajo vodilne osebnosti Cerkve med Slovenci v Trstu in Gorici ter nadaljeval: »Poleg njih so zastopani tudi laiki, v osebi našega priljubljenega pesnika in pisatelja prof. Vinka Beličiča in moje malenkosti, kot gostitelja. Vsem torej izrekam dobrodošlico in se Vam zahvaljujem, da ste se odzvali mojemu vabilu in s tem omogočili, da z vso ljubeznijo in spoštovanjem primerno počastimo našega ^ Dragi rojaki, potujete v Evropo? dre Pra^u domovine, v središču stare Gorice na lepem HOT°reC*U ^orso dalija, vas pričakujemo v PALACE tei bt-U. najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, rhin'0n0rn' radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, Up ,barom' klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo SOban'^ cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna konf ^9-00- Cenjenim gostom so na razpolago hale, rac eren^na dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-b0 pa v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU Pa P°Skrblieno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico am bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! UDELEŽENCI SPREJEMA: Z leve (sedijo): msgr. dr. Oskar Simčič, msgr. dr. Kazimir Humar, jubilant msgr. dr. Franc Močnik, msgr. dr. Lojze Škerl. Stojijo (z leve): Anton Lazar, Jože Jurak, gostitelj Vinko Levstik in prof. Vinko Beličič. jubilanta, monsignorja Močnika.« Ob tej priložnosti je potrebno navesti vsaj nekaj skopih življenjepisnih podatkov msgr. Močnika, ki mu je bila s proslavo njegove 80-letnice v hotelu Palace izkazana le drobna pozornost. Jubilant je bil rojen 26. septembra 1907 v Idriji, v zelo verni družini. Njegov oče je bil, kot večina Idrijcev, rudar. Sin Franc pa je odšel po srednji šoli študirat na bolonjsko univerzo, ki jo je končal z doktoratom iz matematike. Zatem je vstopil v goriško bogoslovje in ibl 17. marca 1934 posvečen v duhovnika. Po dveh kaplanskih delovnih mestih, na Črnem vrhu in Vrtojbi, je postal stolni vikar za slovenske vernike v Gorici, leta 1943 pa spiritual v bogoslovnem semenišču. Spomladi 1947, je bil še pod zavezniško upravo, imenovan za župnika v Solkanu. Ko je 15. septembra istega leta pričela veljati mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo, postane dr. Močnik apostolski administrator (upravitelj) škofije jugoslovanskega dela gori-ške nadškofije. Toda novim jugoslovanskim oblastem je kot »škof« postal trn v peti, zato so ga takoj po priključitvi slovenskega Primorja Jugoslaviji, izgnali v Italijo. Čez nekaj časa se je prek Ljubljane vrnil v Slovenijo in se naselil na Sveti Gori. Pa so prišle ponj nahujskane ženske in ga med pljuvanjem in zmerjanjem prisilile, da se je vrnil v italijansko Gorico. Tu je leta 1948 postal profesor matematike na slovenski gimnaziji in liceju ter opravljal službo prefekta, pozneje pa ravnatelja Alojzijevišča. Complete Works of IVAN CANKAR Collectors’ item. - Hard to come by. Best offer over $150. Write to: 639 Broadway, New York City, 10012 or call (212) 475-0450. (x) Ko je bila pri sv. Ivanu v Gorici ustanovljena duhovnija za slovenske vernike iz Gorice, je postal njen prvi župnik. Leta 1981 je to službo odložil, ker je postal kanonik peni-tenciar v goriškem stolnem kapitlju. Msgr. dr. Franc Močnik je bil tudi dolgo vrsto let predsednik goriške Mohorjeve družbe, skoraj od začetka njegovega izhajanja pa je odgovorni urednik tednika Katoliški glas. •Gospodarja življenja prosimo, naj slavljencu nakloni še veliko ustvarjalnih let med Slovenci v Italiji in s svojim delom prispeva k njihovi duhovni rasti. V. L. ZAHVALA (Nadaljevanje s str. 2) ge. Ivanki Pretnar in vsem njenim pomočnicam v kuhinji, vsem, ki so pomagali v dvorani, za baro, pri srečelovu, pri prodaji peciva, ter vsem, ki so pomagali prodajati vstopnice v predprodaji. Kosmovi mami prav lepa hvala za doma spleteni »afghan«. Hvala g. župniku Božnarju in Stanetu Kuharju, ki sta škofa Slomška predstavila širši ameriški javnosti ob priliki letnega festivala pri Sv. Vidu v mesecu juliju, Stanetu pa še posebej, ker je pisal o škofu Slomšku in vabil na naše kosilo v angleščini v A.D. in drugih časopisih. Hvala Ameriški Domovini za objavo dopisov in zahvale, prav tako dr. Milanu Pavlovčiču za oglaševanje na slovenski radio oddaji. Vicepostulatorju patru Ata-naziju Lovrenčiču smo sporočili o uspehu kosila, in bo sam prišel k nam v Cleveland na sejo našega krožka. Takrat mu bomo izročili ček za $6000. To je čisti dobiček od kosila, darov in letne članarine. Ves denar bo porabljen za kritje stroškov za beatifikacijo škofa Slomška. Priporočajmo se škofu Slomšku, posebno za naše družine in mladino. Našim slovenskim gospodom v Rimu pa svetujemo, da si zavihajo rokave in končajo že enkrat vse, kar je treba za posvetitev. Slomšek mora na oltar! Bog nam da daj! Za Slomškov krožek v Clevelandu: Frank Urankar Srbi in Slovenci (Nadaljevanje s str. 21 in med svojimi političnimi predstavami o ureditvi cele Jugoslavije. Treba je narediti razliko med srbskim nacionalizmom in srbsko-jugoslovanskim unitarizmom. Dejstvo je namreč, da srbski nacionalizem in jugoslovanski unitarizem poslujeta s celo vrsto istih simbolov, kot so npr. Beograd, JLA (Jugoslovanska ljudska armada), srbohrvaščina itn. Identifikacija Srbije z Jugoslavijo se razodeva v številnih pomembnih pa tudi malenkostnih stvareh, pri čemer mislim na kadrovski rezervoar, ki ga že iz geografskih razlogov državi nudi Srbija, na srbsko dediščino, ki je vgrajena v mednarodne odnose Jugoslavije... torej na centralizacijo državnih poslov v Beogradu.« France Bučar je izjavil, da »idejo Jugoslavije kot nacionalne države odklanja, Jugoslavija kot nacionalna država je nujno srbska država... Za Slovence je sprejemljiva samo Jugoslavija, ki nas vodi v Evropo... to pa hkrati ne pomeni, da pot v Evropo vedno in v vseh primerih vodi najprej prek Jugoslavije. Demokracija ubira lastna in tudi neposredna pota«. Miloš Mikeln je poudaril: Odgovor na vprašanje, ali še imamo zdrave temelje za skupno državo ali pa je bolje začeti razmišljati o razhodu, najdemo samo v trezni analizi naše resničnosti, opravljeni z vsak trenutek prisotno zavestjo o ogromni odgovornosti, ki je povezana s takimi usodnimi vprašanji. (Nadaljevanje in konec prihodnji torek) Viktor Blažič: Dobljena vojna — Izgubljeni mir m. Gre namreč za razpoloženje, ki ga je opazil pri svojih tovariših v vodstvu OF, vodilnih komunistih, ko so začele prihajati prve povsem zanesljive vesti o ustanavljanju slovenskih protikomunističnih vaških straž pod okupatorjevim okriljem in pokroviteljstvom. Zdi se, da je moralo prav iz tega razpoloženja oziroma pričakovanj nekako spontano nastati poimenovanje tega pojava z izrazom bela garda, zakaj to kaže na odločilni vpliv ruskih revolucionarnih vzorcev pri politični, ideološki in sploh življenjski orientaciji Kocbekovih tovarišev. Identifikacija bele garde v našem prostoru, to je moralo pomeniti toliko, ko da je končno vse krenilo po podobni, to je edino pravi poti. Kdor je verjel, da je potek ruske revolucije vzorec, ki ima vrednost zgodovinskega zakona, ta je moral ob pojavu bele garde občutiti odrešujoče olajšanje, saj je to pomenilo, potrditev vere v neizogibnosti izpolnitve tega zakona. Bela garda osrednji in tako rekoč označujoči kontrarevolucionarni pojav, je popotnik, ki ga srečaš samo na poti revolucije; in če si ga zanesljivo srečal, v vsej njegovi nevarni, oboroženi opravi, tedaj se je znamenje pokazalo in dvomi so se razpršili. Toda enako olajšanje so morali že ob onih atentatih občutiti vsi tisti, ki jih je ravno pluralistična širina in vsenarodni, slovenski značaj Osvobodilne fronte zmedel in nemalo oviral pri njihovem protikomunističnem pohodu, ki ga je začel sam dr. Korošec. Zlo brezbožnega komunizma, kakršnega so slikali in sejali strah pred njim, pa se v letu Gospodovem 1941 ni prikazalo pod napovedanimi, prepoznavnimi znamenji in pojavi, kakršni so bili znani iz Rusije in Španije: rušenje cerkva, moralna razpuščenost in cinizem, krvoločnost. Atentati na katoliške aktiviste pa so bili prvi pojavi, ki so potrjevali ono strašljivo podobo zla, kakršno so sistematično in neodjenljivo negovali in dopolnjevali ves predvojni čas. Tudi njim se je moralo potrditi, da so na pravi poti s svojimi svarili pred komunisti v OF in s svojo nepopustljivostjo, če so se zdaj srečali z nedvoumnim znamenjem zla, kakršnega so napovedovali. Psihološka dejstva sicer pri zgodovinopisju, torej pri neki izrazito pozitivistični znanosti, nimajo in tudi ne morejo imeti tiste veljave, kakor jo imajo docela preverljivi podatki o preteklih dogodkih. Podobno tudi stroga znanost ne more sprejemati spekulacij o dogodkih, ki se niso zgodili, bili pa so na poti k temu, oziroma jih je moč jemati kot potencialne dogodke. Iz vojne navadno izide le en zmagovalec in en poraženec, vendar do čiste, povsem neizo- gibne zmage in ustrezni porazi pravzaprav redki primeri, a vendar brez upoštevanja psiholoških dejstev, pa brez spekulacij o tistem če bi, tudi ni mogoče dogodkov kolikor toliko zadovoljivo razložiti, še manj pa razumeti njihovega pomena za nadaljnji razvoj dogajanja. Podobo komunizma kot družbenega stanja, kot gibanja, in podobo komunista kot človeškega profila je slovenski javnosti oblikovala izrazito protikomunistična naravnava glavnih javnih medijev. Pogled v najbolj razširjeno predvojno časopisje nam pokaže sliko, katere temeljno sporočilo je eno samo svarilo pred eno najhujših mogočih nevarnosti. Intonacija teh sporočil je dramatična, mestoma celo alarmantna. Podoba komunizma kot družbenega stanja, konkretno v sovjetski Rusiji, je prikazovan kot neke vrste inferno ali nekakšno zemeljsko človeško pogubljenje, medtem ko je komunizem kot gibanje upodobljen kot nihilistična in anacionalna zarota proti temeljnim vrednotam lastninske in narodne ureditve in krščanskega etosa. Kot človeški profil je bil komunist po tej podobi človek brez slehernih moralnih ozirov in osebne vesti, človek, ki streže svojim nizkotnim nagonom in ki mu ni niti vera, niti imetje, niti življenje sočloveka nič svetega. Bila je to nekakšna človeška podoba satana ali padlega angela, ki ga je Bog preklel in zavrgel. Ko danes, iz veliko večje poučenosti, a tudi iz vednosti, ki so nam jih dale lastne izkušnje, gledamo na te prikaze, nas zdaj osuplja neka enostranska pravilnost in ustreznost teh sodb, potem pa spet navzočnost neke toge, prav tako enostransko neprizanesljivosti in slepote za kakšno problemsko opazovanje. MALI OGLASI Janitorial Duties Slovenian Workman's Home, Waterloo Rd. Call Steve Shimits — 531-2281. (82-85) FOR RENT 2 bdrm bungalow. Attached garage. Off E. 185 St. Adults only. No pets. Call 951-9487. (79-82) General Office Accounting Co. Full-time. Bookkeeping, typing, filing, 10-key adding machine. Must speak Slovenian or Croatian. 881-5158. (x) Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRIS1AVNIK Pokličite 423-4444 j V ; do sa, tej be se r«i die Pa VS| da >o osi Sili ni dr; »a ni Stg % bo se še|, *ki !et 'le, Kanadska Domovina glANE PLfeŽKO: Toronto, Ont. KULTURNA ZAVEST . zanimanjem sem prebra Pismo dr. F. Habjana gospodi • Mauserju, in odgovore, k 50 Pismu sledili. Nikakor n jnorem razumeti, kaj je izo raženega človeka nagnilo, d; Seie javno postavil za ideje, k so Političnemu emigrantu na ^Protne in za bivšega dome ganskega O,'oirja nečastne ot je že g. Mauser omenil, j ^aj mend„ prvič, da se je dr abjan razpisal. Res, v naši Pr°blematiko se ni spuščal ^t0 tucli mnenje mnogih (tuc °Je), da za tem pismom sto; e do drugi. Če pa je vse re ,anio njegovo, je dokaz, da t tam izgovorjene pripombe IS0 bile le prazne beseae, am a že precej let izraz njegove 8a Prepričanja. Dr. Ha1'1-'-! se v prvem pi . * ^ u Posredno ali nepo«' j a^ne nekaterih vid: opisov, v katerih st; v ?User ln Urbanc razki a a P°litične mahinacije ln raznih rdečih sopot "aSih skupnostih. Na j, ^rehe« sta prizadet 0 a že sama odgovor h r zaenkrat še živimo ' dadncl družbi in ker sma n c tavno pismo name Žim VSeni' nuj se j‘uia P 'ta tadi jaz in povem, k s“m o OR filozofiji nek as*b kulturnih ljudi. ‘ *°venski kulturi proj nim^Pre-j ~ ta lzraz. pl ‘Čna iznajdba, ke SCem »kulture« li ^e’ sPregleda in tu Ca lSP0Znali’ da-tablLtZblra’ ker 50 j° Jati tudi oporečni da j mn°žine besed bistven ZadeVa za dr- °gre 06 važnosti- V teSaVa Za ideološko nije. Ilrost0ra. te troji v 'Slovencev (1omSva in on r‘'u 111 oni tamo V~ni' Brez dv< ses> Misliti s ''Ctefhdim° tl'em0 brezp° ^rtije kar Vsake! (ne narode naiwa .Slovenc uatarečf- uveni 1,1 daje ‘T1’ kl ‘ %ne °let* kJe Jiiik Sarnn li ^nost n bi bani: zat0 je i 'Obijam01 nas da. Jam tako ritint!,nv 'iev , ' Vtr^ere . ^•iti^23 važ, * r«oi ^ Pa bi d« 2gO I revoluci ‘bt.^or je Se 0dtakr zavedali svojih narodnih posebnosti in s tem tudi pravice, biti na svojem svoj gospodar. Veliko napako pa so naši voditelji naredili ob koncu prve svetovne vojne, ko so hoteli samo iz Avstrije, namesto da bi zahtevali svojo državo. Prepričan sem, da bi to takrat tudi dosegli, namesto zahtev pa so se nesrečno naslonili na »bratske« narode, ki so naš narod vedno le izkoriščali. Ta položaj se je pod rdečim režimom še veliko poslabšal, ker ta narodnosti ne priznava, iz tega pa sledi, da je treba narode enostavno uničiti. Da pod tem sistemom narod nima nobene možnosti za obstoj, bi moralo biti jasno vsakemu Slovencu. Zgolj teritorialno gledano, ima slovenski rod to ozemlje za svoje že skoro štirinajst stoletij in je bilo v prvih časih veliko večje, kot je danes. Romanski in germanski sosedje so ga skozi stoletja objedli kot kos kruha. Po prvi vojni je balkanska »kultura« veliko pripomogla, da so pri plebiscitu mnogi koroški Slovenci glasovali za Avstrijo. Še večji politični greh je v maju 1945 zagrešila komunistična partija, ki se je za ceno vrnitve domobrancev odpovedala Koroški. S svojim divjanjem in pobijanjem lastnega naroda je Korošce dokončno odvrnila od matične Slovenije. Da je magika popolna, se zdaj mnogi vdi-njajo avstrijskim strankam (tudi to po ukazu in zgledu partije) in obračajo hrbet slovenstvu, ker jim komunistična domovina more nuditi, manj kot Avstrija. Tudi tu namreč zmaguje staro načelo, da pot do srca pelje skozi želodec. Tako je Koroška izgubljena. Podobna je usoda Trsta, Goriške in Benečije, kjer je tudi bilo izgubljeno veliko narodnega ozemlja. Tu je igrala odločilno vlogo partizanska oholost in krutost, ko so v navalu zmagoslavne furije hoteli terorizirati ves svet. Ne pozabimo, da je revolucija pod krinko OF ob koncu vojne tudi na Primorskem zahtevala štiri do pet tisoč žrtev, katere so povečini spehali v kraške jame in fojbe, da si je KP tako zasigurala oblast. Partije ni nič motilo, če so pobijali prav tiste Slovence, ki so zaradi svoje narodne zavesti pod fašizmom največ trpeli. V posmeh narodu in zgodovini so komunisti tu izbrali pot sodelovanje z laškimi tovariši proti koristim slovenskega človeka. Tudi zaradi te divjaške in agresivne politike so zavezniki potegnili državno mejo v prid Italije. Tako je del naroda ostal bolj svoboden pod tujcem, izgubili pa smo Trst in velik kos zaledja. Kaj pa zloglasna enotna učna jedra, režimski učni načrt, po katerem bi se slovenski otroci učili v srbskem jeziku, materin jezik — slovenščina — pa bi padel na nekaj ur na teden? Ali ni vse to načrtno uničevanje slovenskega naroda? Hvala Bogu, ta načrt je razburil veliko število študentov in celo partijcev, ki so s svojimi protesti vsaj začasno zavrli ta protinarodni proces. Zaenkrat ni jasno, v kakšni obliki ga bodo skušali izsiliti v bodoče, dvomim pa, da je črtan iz komunističnega programa. Tako se je v šolah začel upor, ki ni namenjen samo Srbom, ampak režimu sploh. In najnovejše — glasovi mladih Srbov: »Slovence je treba ukiniti... So narod zase... Potrebna nam je brato-morilska vojna, dokler jih ne iztrebimo...« Ttd. Dr. Habjan in Vam podobni, ali vam vse to nič ne pove? Kje je vaša logika, da se zdaj, ko se že v domovini velika večina naroda javno upira tej uničevalni politiki partije, vi zanjo ogrevate, našo skupnost pa skušate uspavati, češ: »vsi totalitarni sistemi so se sami izrodili«, zato se bo (po VaSe, seveda) tudi komunistični. Kakšne sanje! Res so mnogi prešli, največ s silo od zunaj, razen komunističnega, ki je najbolj trinoški od vseh, to pa zato, ker ima za svojo prvo nalogo —• totalno fizično uničenje vsake opozicije. Tako je bilo v Rusiji, na Poljskem in v drugih deželah Vzhodnega bloka, na Kitajskem, v Severni Koreji, v Vietnamu, v Sloveniji in drugod, kjer se je komunizem polastil oblasti. Kako pride na oblast, vemo vsi... Vseh žrtev doslej računajo na 156 milijonov... Pozabimo preteklost... »...za našo zdomsko skupnost bi bilo čestokrat bolj modro, ako bi dali več poudarka sedanjosti, predvsem pa prihodnosti. Ako res hočemo graditi zdrava slovenska razmerja tudi v zdomstvu, potem malo več glejmo naprej kot pa nazaj...« Tako je zapisano v tistem slavnem pismu. ».. .naša zdomska skupnost... sedanjost... prihodnost... zdrava slovenska razmerja v zdomstvu...«, pri vsem tem pa opuščanje, če ne namerno in načrtno zavračanje misli na našo polpreteklo dobo, gotovo zelo jasno ka-rakterizirajo pisatelja. Ni pa on edini, ki se zadnja leta poteguje za odpuščanje in ljubezen. Ali bi ne bilo bolj na mestu, če bi kdo svetoval komunistom, naj prosijo narod odpuščanja in mu začno izkazovati ljubezen s svojimi deli? Toda zanje te zapovedi ne ve- ljajo, samo nas vežejo, mi se jih moramo držati. Ali ne bi s tem priznali vse, česar nas že vsa leta dolže? Ali niso te vrste pridige in spodbude samo farizejsko kazanje s prstom na nas, ker se nismo pustili pobiti? To je navsezadnje vsa naša krivda, pa glejmo revolucijo od začetka do konca s katerekoli strani, če le namenoma ne zapiramo oči pred resnico, ali pa smo že popolnoma skregani s pametjo. Nekaterim je lahko, ko tako prostodušno prestopate na stran »zmagovalcev«: prst na usta, pohleven priklon in odpuščeni so vam vaši grehi; drugi zavalite tisočaka komu na vrhu, pa se vam na široko odpro vrata in so vam proste vse poti, da se rokujete in objemate z raznimi heroji; samo navadne reve, ki smo s srcem in dušo za druge postavljali življenje na kocko, ostanemo zaznamovani do konca. Vsi tisti, ki bi radi iz nas iztisnili še to priznanje, se postavljajo v vrsto s tistimi med nami, ki so pred dobrim desetletjem začeli propagirati pozabljenje in nov začetek. Pozabljenje je beseda, katero s tem v zvezi navadno rabimo, a je napačna, ker se morije, katero je KP izpeljala pod krinko OF, ne more pozabiti; boljši izraz za to bi bil zavračanje, ker zavržemo idejo, ki nam je bila včasih pravilna, in se, z molkom ali odkritim nastopom, postavimo na drugo stran. Umsko zdrav človek, ki hoče ostati idealom in samemu sebi zvest, zato preteklost ne pozablja in mu ni žal, da je včasih mislil drugače. Tudi je nauk zgodovine, da se od preteklosti učimo za bodočnost, in da narod, ki se svoje preteklosti sramuje, lepše bodočnosti ni vreden. Zakaj naj bi se torej ne ozirali na našo slavno preteklost, ki je bila tako velika po junaštvu; ki nam je dala na tisoče junakov in mučencev; ko je šlo za sam obstoj našega naroda! Ali naj na vse to pozabimo samo zato, da bo KP v zgodovini prikazana kot zmagovalka nad okupatorjem, nikjer pa ne bo zapisano, da je izkoristila vojno stanje in se v sodelovanju s tujcem polastila oblasti na trpljenju in krvi lastnih ljudi? Tako more misliti le človek, ki resnice ne more ali noče dojeti. Pranje Kocbeka... Dr. Habjan daje veliko »težo« pisateljema Rebuli in Pahorju. Vzrok je verjetno v tem, ker sta ta dva v svojem intervjuju s Kocbekom prva prinesla uradno »priznanje« o pokolu vrnjenih domobrancev, kar naj bi sprožilo val oporečnikov s Spomenko Hribar na čelu. Kocbek je sugeriran kot velik rodoljub, ki je bil v globino svoje krščanske duše prepričan, da dela za dobro svojega naroda. Poleg tega je talentiran krščanski pesnik in humanist, ki po svoji vesti ni mogel drugega kot sodelovati v NOB. Da se v revoluciji zgode tudi nečloveške stvari, je razumljivo, toda o tem »Kocbek ni nič vedel«. Vsako pisanje, ki je v Slove- niji dovoljeno, je a priori sumljivo. Če bi prikazovalo resnico, bi ne našlo poti tja. In res, Rebulove knjige lahko brez strahu berejo tu in tam. Če pravilno sodim, ga imajo njegovi oboževalci za kristjana in pol, ki priznava, da je bilo v revoluciji tudi marsikaj grobo in krivično. Pri svojem iskanju človeka se trudi ostati nevtralen opisovalec življenja, toda zelo pogosto se nagne na stran zmagovalca. Če kje graja partizane, se je treba redno zaleteti tudi v domobrance; čisto po režimski taktiki: en korak nazaj, dva koraka naprej. Kar zadeva dnevnik Vrt bogov (ga še nisem bral), zato ga omenjam in reagiram samo na ugotovitve dr. Habjana), o katerem je v pismu zapisano, »...da so ga slovenski bralci naravnost požirali, oblastniki pa so izlivali žolčne napade in kritike na samega Rebulo...«, s tem še ni rečeno, da dnevnik ni režimsko pogojen. Zame je to prej potrdilo, da režim še danes ne prenese niti sence resnice, po drugi strani pa vidim, kako malo samo napol resnice je treba, da narod po 42-letnem peklu v sebi začuti pomlajeno notranjo silo, ki rešuje in dviga. V tem je upanje, da naš narod ne bo umrl. In namesto da bi naši kulturni ljudje, tej lučki, ki se oživlja pod pepelom trpljenja, prilili vsaj kapljico olja, raje pomagajo roki, ki ta plamenček duši. Po vsej tej propagandni igri nam Kocbek še vedno ostane samo revolucionar, pisanje o njem pa umivanje tega zamorca potem, ko je opravil delo koristnega budala. Naj mu pestra druščina z obeh strani poje še tako hvalo, naj ga do neba dvigajo kot pesnika in misleca, slejkoprej ostane samo Kocbek, orodje partije in nič več. Če Slovenija ima judeža v ozkem pomenu izdajalca, ga ima v Kocbeku. On je s svojo platformo krščanskega socializma v partizane speljal največ idealne mladine, ki so v začetku šli v gozd v boj za resnično svobodo. Prav ti so pognali kolo revolucije v tek, potem pa je Kocbek s podpisom Dolomitske izjave prodal najprej nje, z njimi pa ves narod. Trditev, da je bil k temu prisiljen, je laž, kakor je neverjetno, da za pokol domobrancev »ni vedel«. On je za poboj dobro vedel in ga tudi odobraval, saj je bil vedno zelo blizu kori-te. Kaj ga je privedlo do »izpovedi« v Zalivu! Vedno glasneje se govori, da je to storil na ukaz partije. To je zelo verjetno, ker je mladina postajala tako kritična, da partija drugega izhoda ni imela. Razni medvojni »akterji«, revolucionarji, danes na svoja partizanska leta res gledajo drugače (tako sodi tudi dr. Habjan), moti pa se, ko jim to šteje v dobro. Oni se idejno niso prav nič spremenili, samo postarali so se. Splošno mnenje psihologov namreč je, da nekdaj verni človek (skoro vsi so izšli iz krščanskih družin) ne more do (Dalje na str. 6) KULTURNA ZAVEST (Nadaljevanje s str. 5) KOLEDAR društvenih prireditev konca ostati brez pomislekov na svoja dela, na kazen in na možno večnost, ob tem pa dobimo odgovor, zakaj se je že toliko »korajžnih« obesilo ali ustrelilo, zapeljani in neprepričani pa v vinu iščejo pozabljenje in na račun »borbe za svobodo« tu pa tam tudi povedo, za kaj je pravzaprav šlo. To je tista »teža«, ki marsikoga od starih akterjev zamaje, mlade pa sili, da vedno odločneje zahtevajo odgovorov na zamolčano zgodovino. O narodni spravi... V iskanju resnice je tudi izvor narodne sprave. V praznini komunističnega sistema, kjer je doslej bilo mesto samo za laž, uničevanje in razredno sovraštvo, je oživela lučka upanja. Ne iz »akterjev«, kot trdi dr. Habjan, ampak zaradi njih. Mladina je po naravnem nagnjenju spoznala, da sovraštvo nikamor ne pripelje, oziroma da vodi samo v popolno uničenje in smrt, zato se je oklenila misli na vsenarodno spravo kot poslednjega upanja. Upam se trditi, da je bila misel na spravo med nami z veseljem sprejeta, tudi med tistimi, ki smo šli skozi ogenj revolucije. Narodno spravo smo pozdravili kot temelj, na katerem edinem more zrasti nov čas in nov rod. Pogoj za to spravo pa je in ostane — priznanje krivde, osebne in kolektivne. Samo v priznanju in kesanju si je mogoče podati roko sprave. Ne pozabimo tudi, da imamo opravka z ljudmi, ki vse grade na laži in še nikoli niso držali dane besede. Kako pa so na to odgovorili Habjanovi »akterji«? Lahko smo brali, kakšno gonjo so spet zagnali in z »zločinci in izdajalci« napadli vse, ki še nismo podlegli njihovi zamisli »svobode«. Hribarjevo so vrgli iz partije, 57. številko Nove revije so zaplenili, slovenskemu narodu javno groze, da ga je treba uničiti. Torontski kulturniki vsega tega ne vidite, pridigate o odpuščanju in ljubezni, kar izzveni, da mi še kar naprej ščuvamo k sovraštvu, »akterji« so pa sami angelčki. Dr. Habjan gre še dalje in si upa zapisati, da se iz »akterjev« rojeva ideja narodne sprave, »če že ne med živimi pa vsaj med mrtvimi«. Ob tejle »spravi med mrtvimi« se je treba posebej ustaviti. Dr. Habjan seje tu verjetno slabo izrazil, najbrž je mislil spravo z mrtvimi. Pri kulturnih ljudeh to navadno drži: ko je nasprotnik mrtev, ti ni več nevaren, zato ga nehaš sovražiti in mu zaželiš mir. Ameri-kanci so po končani državljanski vojni (1861-1865) postavili spomenike vsem padlim. Španija (se spomnite na Krvavo Španijo, kjer je večina slovenskih komunistov delala svoj mesarski izpit?) ima svojo Dolino mrtvih, v spomin VSEM padlim v ievoluciji, tako veličastno in polno miru, da si skoro zaželiš biti med njimi. Ali moremo isto reči o slovenskih komunistih? Ne! Komunistično sovraštvo gre preko groba. Že ves čas po revoluciji grobove svojih nasprotnikov skrivajo in onečaščajo, do nedavnega so tajili tudi njihovo smrt. Kako more ob teh dejstvih kdo govoriti o spravi z mrtvimi? Kako more narod živeti v miru, če ga režim niti mrtvim ne privošči? Komunizem pozna samo en mir, to je mir na grobovih svojih nasprotnikov, pa še tam vidi vedno nove strahove kot povod za iskanje novih žrtev. Slovenska domobranska vojska je dokaz za to. Veselo Oznanilo... Mešanje Veselega oznanila v tisto pisanje je neprimerno, da ne rečem kaj bolj krepkega. Je zloraba človekovih čustev, ko vse drugo odpove. Važno je tudi — začeti pri sebi! Tega pa pri nas ni! Samo oznanjevanje, brez življenja po nauku, je prazno. Je pa dosti primerov, ki kažejo, da Oznanila ne jemljemo resno, tudi ne v celoti, zato so naše skupnosti tako v verskem kot narodnem oziru plitve in brez ideje, ker smo se že zdavnaj odpovedali vzorom in idealom, zagovarjamo pa kriminalna dejanja raznih »akterjev« in njihovo »herojstvo«. Toda — te herojske zvezde počasi, toda gotovo zahajajo... njih dela prihajajo na dan v vsej grozi in gnusu... Koga bodo pa razni kulturni ljudje potem postavili na oltarje svojih src? Morda so pa že zdaj samo »za vsak slučaj« tako blizu Oznanila, da ne bo treba tako daleč hoditi po novega junaka... Kakšno farizejstvo! O, sveta hinavščina, ki se tako znajdeš v svetu! Komunistični sistem je povsod, kjerkoli pride na oblast, z odvzemom svobode in uničenjem osebne iniciative, glavni vzrok gospodarskega obubo-žanja družbe, obenem pa tudi ubijalec človekove osebnosti, kar ustvarja duhovno praznino brez upanja v bodočnost. Malo socializma je debela palica za krotenje kapitalističnih oderuhov, če pa pride na oblast, je smrt vsake civilizirane družbe. Sreča družbe je samo v pravici, s svojo zapovedjo ljubezni, te pa svet ne sprejme, zato je vera kapitalizmu v napoto in odveč, s komunističnim naukom pa nezdružljiva. To zadnje uče vsi papeži tega stoletja, nam Slovencem sta to z vso jasnostjo govorila nadškof Jeglič in škof Rožman (zato ju mnogi med nami »ne poznajo«), samo komunistične teorije, temu ne verjamejo in skušajo to nezdružljivo združiti. Kako bi že rekel Prešeren? Zelo verjetno: ... kako strašna slepota je človeka... Rešitev iz te krize je samo v spoznanju, da nam je treba več živega Evangelija, tistega iz božjih ust, ne pa popravljene izdaje, ki je prilagojen časom, potrebam in režimom, in po tem spoznanju tudi živeti. Odgovor... Pred petimi leti sem javno postavil vprašanje: Slovenska inteligenca — kje si? Takrat sem žel veliko priznanja, ker sem se drznil načeti stvar, ki je mnoge že dolgo bolela, nihče pa ni hotel dregniti v to bolečo narodno rano. Tistim, katerim je bilo namenjeno, so bili užaljeni, zbudil pa se ni nihče. Zdaj pa se je zgodilo, da se je eden od njih spozabil in nam s svojimi zmedenimi pojmi dal neposreden odgovor. Slepomišenja je konec, saj nam je v potrdilo tega žalostnega stanja še nekdo drugi iz družbe, za slovenstvo doslej malo poznanih vrhov, v svojem iskanju povedal, »kdo je kdo«. Torej sodbe, da se na ladji zbirajo režimu naklonjeni ljudje, vsa ta leta le niso čisto brez podlage. Kar gotovi ljudje niso dosegli z Ultrasound aparatom, se jim je posrečilo s kosilom za Starostni dom. Na račun slovenske pohlepnosti po dolarju, brez pomisleka na možne posledice, je cela zadeva postala zelo viden primer infiltracije ali vtikanja noge med vrata, saj je bila tam zbrana pisana družba od S1M-a iz Ljubljane in s konzulata v Torontu, ki je s svojim nastopom pokazala, da ni prišla samo na večerjo. Ni toliko važno, koliko dolarjev je prišlo za Starostni dom, veliko bolj važno je, da so organizatorji izgubili zaupanje tistih, ki smo po Kanadi in Ameriki gradili cerkve, dvorane in druge domove, zdaj pa je v zmedi pojmov in navdušenja, ko bi se nekateri zvezali tudi s hudičem, vsa ta dobra volja potisnjena v kot. Tu je vzrok, da toliko ljudi že odreka svojo pomoč. Vrata v dvorano, katero smo mi zgradili, so nam že bila zaprta, ker je bila naša stvar »politična« (poslušanje režimskih predstavnikov pa ni politično!); spominska plošča pomorjenim domobrancem, v katerih spomin smo zgradili prvo cerkev, je nekaterim že odveč... Podobnih primerov pa še ni konec, saj dostikrat že ne vemo več, kdo pije in kdo plača, niti ne, za koga se ženemo in gradimo. Bojim se, da Otmar Mauser s svojo izjavo o bodočnosti Doma ni daleč od resnice. Verjetno ni tako brez podlage misel, da je temu našemu duhovnemu razkroju precej krivo vsesplošno blagostanje: ko smo bili bolj v strahu kot siti, smo bili edini in smo se radi imeli; ko smo se najedli in vsestransko opomogli, smo začeli pozabljati na vzrok, pomen in dolžnosti našega zdomstva ter nasedati vabilom od doma. Dvakrat smo že bili izdani in ne bo dolgo, ko bomo vtretjič, ne najmanj po zaslugi tistih, ki bi nam morali kazati pot, pa so sami zašli. Ko se tako vsaj malo poznamo, poglejmo v zgodovino: Slovenska Ljubljana je bila tista, ki je zadnja nehala govoriti nemško; sita in napredna Ljubljana je ob izbruhu zadnje vojne najbolj kričala: NOVEMBER 3. — Podr. št. 14 SŽZ praznuje 60-letnico z večerjo in božičnico v SDD na Recher Ave. Večerja ob 6.30. 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra Tony Klepec orkester. 14. — Pevski zbor Jadran ima svoj jesenski koncert z večerjo in plesom, v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester. 28. — Ameriška Dobrodelna Zveza praznuje 77-letnico z banketom in plesom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. — 1988 — JANUAR 24. — Slov. šola pri Manj' Vnebovzeti pripravlja kosilo'' šolski dvorani. Serviranje o 11.30 do 1. pop. FEBRUAR 28. — Slov. šola pri Sv. Vid« postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 28. — Župnija Marije Vne- bovzete priredi srnjakovo k° silo v korist Slov. doma # ostarele in sicer v SDD 112 Recher Ave. v Euclidu. Setvi ranje od 2. do 5. pop. MAREC 26. — Glasbena Matica pr'redl svoj spomladanski koncer^ združen z večerjo in plesom, Slov. nar. domu na St. Cia1 Ave. DECEMBER 6. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu priredi miklavževanje z dr. Ger-žinčičevo opereto »Miklavž prihaja v šolski dvorani. Pričetek ob 3. pop. 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis., priredi miklavževanje v dvorani sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. »...slabše ne bo, kot je bilo...«; slovenski izobraženci so tako zavestno in scela sprejeli komunistični nauk, da so še danes zgled komunističnim partijam po celi Evropi; zdaj pa, ko se narod v svoji prami-sli svobode in človekovega dostojanstva ponovno zaveda, da je rešitev samo v povrnitvi k izročilom naših očetov, so spet naši kulturniki tisti, ki se v svoji zakasneli slepoti gredo netopirje (zdaj miš, zdaj ptič, kakor najbolje kaže), ribarijo v kalnem ter zagovarjajo sistem, katerega narod ni nikoli sprejel. Gorje narodu, ki ima tako sol! Ali nam Bog šibe komunizma ni poslal tudi zato, da te krive preroke spoznamo in brez njih stopimo na novo pot? * v Misli, izražene zgoraj, so seveda avtorjeve. Težko je misliti, da bo s takšnim načinom pisanja avtor pridobil kaj dosti novih privržencev. Bolj verjetno se mi zdi, da takšno pisanje bolj učinkuje tako, da odvrača ljudi in jih naravnost sili v »nasprotno« stran. V kolikor bo takšno stališče oziroma gledanje na drugače misleče prevladovalo, čim več bo takšnih odstopov, o katerih piše pisec zgornjega članka. Vsaj tako mislim jaz. Rudolph M. Susel Natisnjene prve p°*e Enciklopedije Slovenije LJUBLJANA — Pred nedavnim so v Tiskarni Mla^ ske knjige, opremljeni z najpopolnejših sodobnih skarskih tehnologij, stroji & vrteli prve pole Enciklop^W Slovenije. Sledi zahtevna vez2 va, razpečevati pa je bodo P čeli sredi novembra, ob otvef[ tvi slovenskega knjižnega sel ma. Prvi zvezek (od A do Ca) ^ natisnjen v nakladi 3000 dov, za kar bodo porabil' ton kvalitetnega veV^eo0 papirja. Enciklopedija bo ^ strokovni in tehnični P*atl a celoti rezultat slovens^6 znanja in dela. (Opomba ur. — V Cleve^ts du, v trgovini Tivoli lnlp® ki je v poslopju Slovens ^ narodnega doma, je naročiti to Enciklopedij0’ bo seveda izhajala tekom ^ slednjih let. Vendar lastm^ nima cene v dolarjih za Pr ^ vod. Ako zvemo, bomo se ^ poročali, ali pa se lahko P ^ govini pozanimate sainl' slov je Tivoli Enterprises, ^ St. Clair Ave., Cleveland’ ^ 44103, tel. (216) 431-52^,a veda bo Enciklopedija iz ^ v ocenjevanju predme' ^ osebnosti stališča tistih, 0, nes vodijo Slovenijo in slavijo. « Vremska dolina d® asfaltirano cest DIVAČA - V H^jdari2 bodo delavci Kraškeg . ^nj začeli posodabljati ne te p° kot 9 kilometrov * ^ Vremski dolini med ^y.1 pri Divači in Ribnico P ..^juje Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 j Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo DMi' Pre<*s': Joseph Baškovič; pod e s.. Joseph Hočevar; taj.: Albir ®k' 18144 Lake Shore Blvd. i, . ®1'1481; blag.: John Turek r, .*0rn'k': Mary Hodnik, James Stan Martinčič; vratar: mi81^ ^urek. Vodja atletike ir var?1*1 akti''oosti: Joseph Hoče stv 3 pre9lec10vanje novega član a vsi slovenski zdravniki. nerir^tvo zboruje vsako druge kv°8 l0 ob 10:1 5 dopoldne pod cer prj,° sv' ^'da. Mesečni asesment se ian,ne hirati pred sejo in tudi 25. jVe.ar,a 'n 25. julija od 6. do 7. ure Sv \j- V s°bi avditorija pr boln i.I<,U' V slu^aju bolezni naj se |jst ^av' lajniku, da dobi zdravnišk DDru5'vo SV. LOVRENCA št. 63 uhovni vodja: Rev. Anthony Re-Pfed^6?8" JosePb L. Fortuna; pod-God sabelle Godec; taj.: Ralph 52oT- 847 E- Hillsdale, tel. 524- JPrr>BvTaPI8-: Marv Ann Sray; blag Mani L' Weir' 1 5052 Rochelle Dr., Anth HtS'’ 0H 44137: nadzorniki: 9inia FnV B' Lausche, Olga Sray, Vir-E, 80ortuna; zastopnika za SND na Gode • 3osePb Fortuna, Ralph Hts •C’i ZastoPn'ka za SND na Maple dec. °sePh Fortuna in Ralph Go-ster«Ia|St^pn'ka za atletiko in »boo-Gotfgc 7b; Joseph Fortuna in Ralph dr. p Je| ^ravn‘ka: Dr- Wm. Jeric in SIq6*6 S° na ^®-'e9a v rnesecu v 7 3q nar- domu na E. 80 St. ob stVa Zv' Novi člani sprejeti od roj-asesm° 60' 'eta starosti- Bolniški Ma6u.ebt i® B8 centov na mesec in Pan Jf 87 bolniške podpore na te-i® ^'an bolan 5 dni ali več. Stvn ' V ^avburgu, pristopite v dru- sv. Lovrenca! 0 DruS,V0 SV. ANE št. 150 bo|; D°Vri' vodja: Rev. Anthony Pfeds rei8s': Angela Winter; 'Mnter ,elen Krof|; taj.: Josep >rpyck5MEH80St;blafl-: K' Nadzornice: Anna ^Pis..eKresa Zupančič, Helen K *a sNd atherine zabak; zastop L^’opnir03 E' 80': Laura Berd Kr a, za SND na Maple I J®1 Anrjei ' zast°pnici za Fede Sr ^ Winter in Josep v^ihski itorii» POp' v društ O,SaP0h Pn Sv- Vidu' ' 2s |blra 2-krat na leto ii \iSsvan'in 25‘ iuliia °dE . £e je ' y dru^tveni sobi pri >« jbirj ^ • dan meseca sob 6 PobiraPeiek' ie nedelja v Ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Maria Kokal Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7. uri naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak tretji mesec (jan., april, julij, okt.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $50,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Šprortni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635. Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce Lenassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod . Meetings the 3rd Tuesday in March, June, September and November at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Audjtors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica^ Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik; Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št.' 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, 0. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gila llacqua. Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Gina llacqua Seje v 1987 bodo ob 2. pop. 26. aprila, 19. julija, 18. oktobra in 20. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O. 44094. Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. — Gina llacqua, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele — Louis šile, Frances Modic, Carole Czeck; Slov. Čitalnica — Frances Tavzel. (Dalje na str. 8) J ,'J ! i- *>: Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) DruStvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefle Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Milile Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Slepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete^ nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Naj sv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 11 72 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr. Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Vicki Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, te. 951-9775 Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Joe Petrie Jr. 1st Vice Pres.: Tom Meljac 2nd Vice Pres.: Helen Urbas Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 15570 Humphrey Rd., Middleburgh Hts., OH 44130 Corresponding Secy.: Anna Mae Mannion Recording Secy.: Helen Konkoy Executive Secy.: Charles Ipavec Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 Sl. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Genevieve Drobnič Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue President: Ed Kocin Vice Pres.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Dr., Timberlake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Krann Clubroom Mgrs.: John and Alba Plutt Federation Reps.: Chuck Femec, Frank Ferra, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Marn, John Primo, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1 st alternate: Jack Videtich 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road * President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. 8i Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič, Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odbornici: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. . Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kape1 Financial Sec.: Vida Zak, I065 Sagamore Dr., Euclid, OH 4411?' Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, F°se Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAS SLOVENIAN PENSIONERS CL^ President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Kersman, Frank Fabec Meetings every three moni ^ alternate Slovenian homes, 8 o’clock, the months of War ' June, September and Decem08 Henff nths*1 KLUB SLOVENSKIH UPOKO^ CEV za St. Clairsko okroij* Predsednica: Margaret Kab8 I. podpreds.: John Škrab«0 II. podpreds.: Frances K0’111^ Tajnik-blagajnik: Stanley ^ 5919 Prosser Ave., Cleveland Zapisnikarica: Janet Krivad0 Nadzorni odbor: Jewel skl, Hattie Gorgan, Nettie Mal% Odbor za potovanja: Maffl8 Kaus Sestanki se vrše vsak treti' o(j, tek v mesecu ob 1.30 p.m.')Spst nji dvorani Slov. nar. doma 118 Clairju. SLOVENIAN PENSIONER* C of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kaus«11 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, ^ ILokar, Josephine Trunk f|f$i Meetings are held on m yt Wednesday of every m°n beginning at 1 o’clock, atrAV8 nian Society Home on ReC CLUB OF RETIRED SLOV^ OF HOLMES AVENU Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Kup«c Fin. Secy.: Mary Lavrich- fe|. 232 St., Euclid. OH 732-7529 tA)li Auditors: Christine Bo Gornik, Ann Grzybowsk' Federation Reps.: Gus ^enr Frank Fabec, Mae Fabe ^m8'6 Kersman, Emily Kersman, Frank Urankar . gtrbrlS Sergeant-at-Arms: ^||C k Reporter: Joseph G°r" \jo^c> Sunshine Chairlady- ^ evert sek, Tel. 531-8697 Meetings are held “ ^ ^ p. Wednesday of the mon ^0|rr at the Slovenian Home Ave. Imeniku dn^tev^ ameriška i,oM