Učiteljski List za šolo in dom. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli, in velji za celo leto 2gold. 50 kr., za pol lete 1 gold. 30 kr. Spise in dopise prejema vredništvo, naroČ* nino, oznanila pa prejema in oskerbuje razpošiljanje založništvo. L!sl 14. v Ljubljani 15. julija 1873. Tečaj XIII. Šola in dom. ii. Ni ga vprašanja tako imenitnega za prihodnje čase, od šolskega vprašanja, vendar večina ljudstva tega noče razumeti. Tem več pa so starši in drugi, katerim je tukaj perva skerb govoriti, da to zanemarjajo; toliko bolj si pa politične stranke prizadevajo, da razširjajo svoj upliv nad šolo in odgojo. Pred vsem pa je tukaj potreba opominjati starše, da imajo do šole dolžnosti in pravice. Starši naj se živo zavedajo, da ni večje in svetejše pravice in dolžnosti od tiste, katero imajo do šole, in da sami svoje otroke v nevarnost spravljajo, ako ne tirjajo svojih pravic do šole. Bog je izročil otroke staršem; njemu bodo odgovor, oster odgovor od njih dajali. Njih dolžnost je tedaj, otroke tako odgojevati, da bodo časno in večno srečni. To pa vendar starši lahko spoznajo, da sami vsega tega ne morejo storiti. Za versko odgojo otrok je Bog odločil cerkev. Ako jo ubogajo, veliko ložeje spolnujejo svoje dolžnosti. Tudi, kar se tiče izomike za časno srečo otrok, morajo vendar starši spoznati, da vsega tega ne morejo otrok naučiti, česar jim je potreba, da si tukaj ložeje svoj kruh služijo. Zato je pa šola, da staršem pomaga. Ali pa starši potem nimajo dolžnosti do otrok? Ali bo odsihmal, ko otrok stopi v šolo, skerbel zanj le učitelj ali učiteljica? Otrok je lastnina staršev, njih bode, naj gre, kamorkoli hoče. Starši pa imajo tudi pravico in dolžnost, tirjati od šole kerščansko izrejo. To dolžnost spolnovati pa je staršem včasih zelo težavno, in neprevidno ravnanje jih lahko zaplete v mnoge zopernosti, a dolžnost je vendar le. Poglavitno vodilo kerščanske izreje pa je in ostane: Odgoja v družinah in odgoja v šoli, je le ena, oboje se mora strinjati. Premalo ceni šolo tisti, kateri misli, da ni dandanes potrebna in važna podpora domači odgoji, preveč pa, kdor misli, da bo šola nadomestila ali nepotrebno storila domačo odgojo; šola ne more več storiti, nego da podpira in pospešuje domačo izrejo, nikdar je pa ne more nadomestovati. Iz tega pa sledi marsikaj: Pred vsem je jasno, da je odgoja v družini perva po času, pa tudi veliko imenitnejša od šolske izreje. Iz tega ozira pa narašča staršem dolžnost, da šoli pot pripravljajo in gladijo. Ne storili bi prav, ko bi se zanašali le na šolo, pa svoje dolžnosti zanemarjali. Tudi tačas, kedar hodijo otroci v šolo, morajo starši vse storiti, kar le morejo, ker marsikaj šola ne more storiti. Ako starši otrok ne nauči pobožnosti in molitve, ali jih bo učenik tega naučil ?! Malokedaj! „Moja mati me tega niso učili", bo rekel otrok, „tega ne potrebujem". Pa tudi šolske nauke nikar ne navalite vse učitelju na rame. Velik razloček je med domačo in šolsko odgojo. Vzemimo dva otroka: eden teh;;dveh je že doma slišal svetopisemske zgodbe, drugi še le v šoli. Kateri teh dveh jih bode bolje zapomnil? (Dalje prih.) Odlomki iz zemljeznanstva. Že poprej smo govorili, da so v teh dobah morske živali živele tam, kjer je sedaj suha zemlja, da je tedaj te kraje morje zalivalo. Sedanja razdelitev zemlje in vode po poveršji zemlje je še celo mlada. O tem času, ko so živeli pervi ribo-kušarji (sauriji) še ni bilo ne duha ne sluha od podobe suhe zemlje, kakoršna je sedaj. Mogočnih kamnatih skladov na videz postavljenih za večnost, v Evropi, Aziji in Ameriki, po Alpah, Himalaju in Kordelierih tačas še ni bilo. Velika, dasiravno sploh razširjena zmota je, da so naj veličastnejše in naj višje gore tudi naj starše. Zemljeznanstvo za gotovo pripoveduje, da so te gore še mlade — v primeru govorjeno — in so nastale še le v poslednjih dobah zemskega razvoja. V jurasovi dobi še ni bilo naših Alp, tedaj tudi ni bilo srednje-evropejskih rek n. pr.: Rene, Labe, Donave i. dr.; a sedanje Angleško je pa bilo delta velikanske reke. Kje da je izvirala, od kod je tekla, kdo to ve? Le nekateri nasadi, nanosi sladkih voda nam to spričajo. Za tem je nastopila kredna tvorba, iz nje pride bela kreda, katero rabimo pri pisanji; vendar ni misliti, da bi bila kreda poglavitni in edini del te tvorbe. Bela kreda obstoji skoraj iz samih mikroskopno majhenih hišic žival, kojih sorodniki sedaj pod imenom foraminifere prebivajo v morji- .Na Francoskem je kredno ozemlje precej veliko, tudi angleška ima dosti te tvorbe, in popotnik že od daleč zagleda belo skalo, ki pri Doveru zre v morje. Na Slovenskem je kredna tvorba tudi precej razširjena, zlasti ua Kranjskem in Primorskem, kajti Gorjanci so vsaj v zgornjem delu večidel kreda, ki se vleče skozi Kočevsko notri do Hrušice. V tej tvorbi, ki še dalje sega v Istro, je večina naših po vsem svetu tako imenitnih jam in preduhov, posebno na Krasu. V kredni tvorbi se najdejo, kakor drugače ne more biti, morski stanovalci, posebno pa sauriji, tudi se najdejo zobje morskih volkov; rastline se le redko kje nahajajo. Kako dolgo je trajala kredna doba, kdo more to povedati, vsikako pa obsega dolgo dobo časa; ali več ali manj dolgo za ta ali uni kraj. Za njo pa pridejo skladbe, katere spadajo k tercijarni sistemi. Ter-cijarni utvari so zelo različni; v nekaterem kraji jih je več nego v nekaterem, sezeli so se tako rekoč po kadunjah. Razločijo se pa od prejšnjih utvarov posebno v tem, da se v njih najdejo bolj razvite rastline in živali, ki se prav blizo sedajnim. Naj spodnji tercijarni utvari imajo v st>bi premog, tudi kamneno olje, petroleum izvira iz njih na nekaterih krajih zemeljske poveršine v neverjetni obilosti. Med živali v tej dobi je posebno zanimiv tako zvani „zeuglodan" kit (Walithier), njegovi ostanki se najdejo v celih gromadah v severni Ameriki. Ta žival je mogla biti gotovo 60' dolga. Te živali so sicer odmerle in še več drugih plemen, katerih komaj poznamo, a med okamnjenimi školkami iz te dobe jih je več plemen, katere so podobne sedaj živečim. Napoči tedaj zarja današnjemu živalstvu, in oziraje se na to, imenuje se ta doba eocena doba (od gerškega eos ~ zora in kainos=nov). Eocene utvare zaseli so drugi utvari, kateri se imenujejo miočeni utvari (od geršk. meion—manj in kainoszznov), tedaj manj novi utvari, ker za njimi pridejo plioceni (od pleion=bolj in kainos=nov) utvari. Poslednji oddelek se sedaj raji imenuje neogen. Eocena*) tvorba se dobiva na Kranjskem v homcih proti severu od Save med Kranjem in Radoljco pri Smledniku in v Kropi. V nj«'j se sem ter tje dobiva rujavi premog. Na Štirskem se prostira na skladi v Slatinski, Skalski, Savinski dolini. Na Primorskem in Notrajnskem spada k tem skladom Pivka, Lipava in Sočna pokrajina, terasno ozemlje jugozahodne Čičske pokrajine, velika dolina Bukari in Vinodol in zahodna stran Lošinjska, kakor je sploh znano, da sta v teh krajih samo dve tvorbi dobro izraženi, kredna in spodnja terciarna (tassello, macigno). V Kočevji dobiva glažuta svoj rujavi premog iz lagun s ki h nasadov terciarne tvorbe pri Schalkendorfu. Tudi pri Metliki so ti nasadi in pri Černoblji. *) Glej mineralogijo „Slov. Matice" str. 1331 Pis. Ni6 manj niso razširjeni neogeni skladi, zlasti na Kranjskem in Štajerskem. Na Gorenjskem zasedajo glavno dolino Savsko med Kranjem in Radoljco kot konglomerat, ki ga pri Naklem lomijo za mlinske kamne. Na vzhodu so v dvčh potezah, ena drži od Šmartne čez Motnik na štir-sko, druga od Verhpolja pri Kamniku do Zagorja in Trebovelj kot pešče-nec in le deloma kot lapor in glina. V Zagorji je bogato pršmogišče okoli 15 sežnjev debelo, ki daja še bolji rujavi premog kot Voitsbersko, posebno v zdolanji legi. Pod njim je bela, plastična glina, prav dobra za opeke. Nad premogom pa je bituminozen premogov škrilnik, potem laporat in apnenat škrilnik, kojega predeljujejo tako kakor v Kamniku v hidravlično apno ali cement. Na Dolenskem zalegajo neogeni nasadi notranjo dolino Kostanjevško, ki se proti zahodu stegajo do Št. Jernejske okolice, proti vzhodu pa čez Savo in Brežice na Štirsko. Povsod so najti dobro ohranjene okamnine, posebno pri Kostanjevici, čateži in v Veliki Dolini na Mokriškem. Diluvialna ali kvartarna tvorba je naj mlajša, pa tudi tukaj razločimo prejšnji utvar, diluvij, naplav, ki je celo predzgodovinski in aluvij, mlajši naplav ali proplav, ki je takrat nastal, kakor človek in se ž njim vred razvija do dan danes (mislimo na spremembe, ki se dan danes gode na poveršji zemlje po rekah, morju i. dr.). Hitrih korakov smo tedaj prestopili široko reko časa, katera se vije med sedanjimi eocenimi tvorbami in med sedajnostjo, h kateri prištevamo človeka v zgodovinskem času. Pa koliko let je minulo odsihmal do dan danes, kdo jih bo štel? Živele so živali, katerih sedaj ni več, podoba zemlje se je različno spremenila, v Evropi so povzdignile Alpe svoje mogočne verhove proti nebesu, in še le potem, ko je nastalo to velikansko gorovje, začele so se vode, katere se izlivajo iz teh gora na vse kraje sveta. V mioceni dobi je bilo na severni poluti tropično obnebje, blizo do severnega tečaja, katerega sedaj pokriva večni led, je rastel lavor in palma. Sčasoma se je to vse spremenilo. Lepa topla stoletja so minula, in nastal je velik mraz. Čudno se bo marsikomu videlo, da nastopi ledeni čas za tako toploto, pa stvar je gotova. Ledena doba ali ledeni čas je zapustil svoje sledi, kakor tudi doba velike vročine. Se ve, da je dolgo trajalo, predno so si vedeli to razlagati. Brezštevilne skalnate sklade, katere se imenujejo blodne klade (erratische Blocke), so raztresene po severno nemški ravnini noter daleč do ruskega, in so prav takošne, kakor Skandinavske gore, tedaj ni dvoma, da so prišle od tam. Pa kako ? Dolgo časa so to ugibali, na zadnje so rekli, da so te sklade priplavale po ledenih plošah v te kraje. Severna Nemčija je bila v ledeni dobi večidel pod vodo, Skandinavija je bila vsa ledena, kakor sedaj Grenlandija, silno veliki ledniki so šterleli v morje. Na spodnjem koncu so se odkrušili in tako so nastale ledene gore, katere so plavale na jug, dokler se ni led stajal in se skala ni v morje potopila. Tako še dan danes v Ameriki ledene gore prišedše od severja plavajo obložene s kamenjem proti jugu, včasih so na njih še severni medvedje. Ko bi se kedaj posušilo atlantiško morje, bi na njegovem dnu enake blodne klade videli. (Nekateri, med njimi Buckland, pa to stvar drugače razlagajo; pravijo, da pridejo te sklade od velike povodnji [od vesoljnega potopa].) Podpirajo pa svoje misli s tem, ker pravijo, da so te klade raztrošene po dolinah in na visokih gorah, pa zarite večidel v nasipe, in zemlja je pred njimi kakor razorana; v stisnjenih dolinah jih ni, naj več jih je pa tam, kjer se do* line razširjajo; posebno veliko jih leži tam, kjer je gorovje pretergano n. p. v Jurskih gorah. Sicer se pa najdejo take klade v Evropi že pri Draždanih in pri Lipskem. Veliko jih je po severni Ameriki, v južni Ameriki pri Potoži, v Afriki so v libijski puščavi, v Aziji pod vznožju himalajskih gora. Pa naj bo že to, kakor more biti, vzemimo pa, da je bila v naših krajih enkrat doba hudega mraza, ledena doba, in poglejmo, kako je bilo ta čas 1 (Prih. dalje.) Ključ h ključu. Tisti, ki so g. Žnidarčičev „Ključ" kupili, so se pritoževali, da ga ne znajo rabiti. Gospod pisatelj se jih je usmilil, ter jim je na pomoč prišel s tem le pojasnilom: Ta ključ je zložen iz 100 kvadratnih centimetrov postavljenih v verste, pa odpira s temi in kaže pogledu šolskih otrok naj bolj potrebne resnice poštevanja, razštevanja i metrične mere. Na zgornjem koncu navpičnih verst so vpisani poštevanci; na levem koncu povodnih verst so vpisani poštevalci; tam pa, kjer se križajo verste poštevancev z verstami poštevalcev, so vpisani dotični poštevki. Pri razštevanji se postopa nasprotno. Iz poštevkov nastanejo raz-števanci, iz poštevancev postanejo razštevki. Meter (—S-1637496') se razdeli v decimetre, centimetre, milimetre. „Ključ" ima to glavno razdelitev. Njegovi kvadratni centimetri naredi en kvadraten decimeter, po kterem se uči meriti planjava. Edna pre-seklica (diagonala) tega kvadrata razkazuje kvadratna števila: 1, 4, 9, 16, 25, 36, 49, 6i, 81, 100; druga preseklica pa dokazuje, da 5X6= 6X5, 4X7=7X4, 3X8=8X3, 2X9=9X2, 1X10=10X1- In te dve presekliči stvarite znamenje poštevanja. Kaže se torej tudi tii neka vzajemnost. Ta ključ pa je taki-le: l X l; l: 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 X 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 i i X 3 6 9 12 15 18 21 24 27 30 X 8 12 16 20 24 28 32 36 40 X 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 X 6 12 18 24 30 36 42 48 54 60 1 X 7 14 21 28 35 42 49 56 63 70 X 16 24 32 40 48 56 64 72 80 ! X 9 18 27 36 45 54 63 72 81 90 X 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1 raetr. = 10 decimetr. = 100 centimetr. = 1000 millimetr. Metelko v slovenskem slovstvu. 55. Novo slovensko pismenstvo je razločeval Metelko v štiri dobe tako, da „I. doba se začne s Truberjem in seže do Torn. Hrena ali od 1. 1550 do 1. 1612. To je doba krivovčrstva. — II. s To m. Hrenom do P. Markota ali do 1. 1765. To je doba pravovčrstva. — III. s P. Markotom zato, ker je on pervi začel deželske in posvetne reči — bukve za kratek čas — pisati; do zdaj so namreč Slovenci razun slovnic in slovarjev le duhovske osčge bukve pisali. - IV. s Kopitarjem, ker je s svojo slovnico 1808 pravi pot pokazal, po kterem se da slovenščina zbolj-šati in zlepšati, in tako nalogo storil, iz ktere se je slovenščina, četudi le počasi in čez več let, pa vendar stanovitno in srečno noter do zdaj razvijala in razcvitala". „Na Kranjskem, piše v Pismenici dalje, čeravno na kraji ali koncu slovanskih narodov (kakor ime Kranj %) krajina — Granzland — pove), ') Kranj jc od kraj, kakor dolenji od dolej, gore nji od g o rej, t ad a nji od tadaj itd. se je slovensko pismenstvo narprej začelo razvijati in raze vd tati. Da so se nektere nemške in laške besede v slovenščino od bližnjih sosedov vrinile, se ob pomisleku zveze s sosedi ni čuditi; ali čuditi se je, da se to v veči osegi ni zgodilo, da dvojno število, da nektere besede, ki so se pri vsih druzih Slovanih že zdavnej zgubile, tukaj še živč, in da se je slovenščina memo vsih druzih slovanskih narečij vender le v nar veči čistobi ohranila. Slovenščina nima nobenih terdih skladov soglasnikov, njčne besčde se veči del z glasniki končajo, in v zadevi njenega ji skorej prirojenega lepoglasja ji bližnje sosedstvo Italije ni v kvar. Res je sicer, da nekteri Slovani, postavim: Serbljani in Dalmatinci v slovenščini lepoglasja pogrešajo, to pa prav za prav le tako dolgo, dokler se njih sluh našega pogostnega polglasnika ne navadi. Polglasnik, ki smo ga iz staroslovenščine zvesto ohranili, varuje naš jezik prevelike mehkote, in mu daje veči moč v govorjenji. Ravno po premembi mnogoterih samoglasnikov v polglasnik in tega spet v druge glasnike, kakor tudi soglasnikov v soglasnike, razodeva naš jezik polnoto življenja in gibanja v sebi: odpisati je p str- (rižast) od tod posterv; od mikati je m č ta (imaginatio) od tod tudi presnujkati se (serpere); b«k od bučati zob od zebsti (v starem pomeni raztergati); od kisel (kysel) kvas; od kerniti kvar itd. Posebnosti glasov. Skorej ne bo preveč tukaj v zgledih pokazati mnogoteri izrek: a) samoglasnikov, h) soglasnikov. a) Pri izreki nekterih glasnikov glas ali na dolgo ali na kratko povzdignemo, in to povzdigo, ki jo naglas imenujemo, zaznamvamo z (*) ali {*) nad glasnikom: vas pa vas; ravna, ravna; lasa, lasd; sladka, sladka; dolga, dolga; tako, tako; igra, igra; prodam, proddm; dajo, daj6; na pos6do, na posodo itd. Glasnike z dolgo povzdigo tudi imenujemo zatčgnjene, in s kratko povzdigo predtčgnjene in glasnike brez povzdige breznaglasne. Veči razloček delamo nad o in še veči nad e; ker ta dva glasnika ločimo v zadevi glasa in naglasa. Predtegnjen o imamo v: potop, kolovoz, berlog itd.; zategnjen : potopa, kolovoza, berloga itd. Tudi predtegnjen pa v zadavi glasa razločen o je v: otrok, bob, bok, konj itd.; zatčg-njen: otroka, boba, boka, konja itd. Ne tedaj po naglasu ampak po glasu (ker sta oba zategnjena) se ločita: bodem, bodem; gospoda, gospoda; moli, moli itd. Po glasu je e visok, globok ali polglasen; po naglasu pa zategnjen ali predtegnjen, če ni breznaglasen. Visoki e se v izreki bliža glasu i, kadar je ž njim stopljen, sicer se pa pred ali za njim glasi; ker teh razločkov ni mogoče z latinskimi pismeni zaznamvati, smo prisiljeni druge pridjati: s predglasnim i: pet, tek, svet, čtda, omečem, gospe, prertdil itd. z zaglasnim i imajo, kar je vsakemu Slovencu znano, drugi pomen: pet, tek, svet, čeda, omečem, gospe> preridil (verdünnt) itd. Visoki e s predglasnim i preide v globoki e: svet, posvetiti; r- kel, rekla; tekel, tekla; postfljem, postelji; peljem, pelji; odenem, odeni itd. visoki e z zaglasnimipa preide v polglasnik: sv tvati, sv l; gr h, gr Siti; 6nfg, snažin; potreba, potrabovati; cena, ceniti; svet, svetiti itd. Drugi Slovani so e v i preminili: dite, dilo itd. Ribničani pa v aj: dajte, dajlo itd. e so pa obderžali ali pa v e preminili: č da ali čeda, r.p, rep itd. Globoki e je 1. zategnjen: nesem*), berem, tečem itd. 2. predtegnjen: odprem, zažgem, kmet itd. 3. breznäglasin: kašljem, zibljem, nošen itd. Polglasni e je tudi 1. zategnjen: t?rda, k?s»n. skednja itd. 2. predtegnjen: tird, pirt, smart itd. 3. breznäglasin: tardö, sv«tlo, p'sam itd. V enozložnih besedah glasnik radi predtegnemo, ia vsak predtegnjen t ali « preide v a: d'm, b'k, kr h itd. V večzložnih besedah ga pa zategnemo in spet i ali u razločno izrečemo: dima, bika, kruha itd. Ravno tako velikrat tudi breznäglasin i ali u v govorjenji v « preminimo, in kadar ga zategnemo, vselej t ali «razločno izrečemo: jčz-*k, jezika; kožah, kožuha itd. V enakih prigodkih se tudi e v « in <• v e premini: hib, hI ba; sn g, snaga; človek, člov ka; kmet, kmeta; zet, ztlu itd. Na Dolenskem in tudi na Štajerskem se u v nekterih krajih kakor ju v nekterih pa kakor ü izgovarja : bjuča, biiča; kjupil, küpil; kjuril, küril; krjuha, kriiha itd. namesti buča, kupil, kuril, kruha itd. b) Izmed soglasnikov je sosebno treba vediti, kako se l izrekuje; ta soglasnik je kakor tudi n, kadar ima v pisanji j za seboj, topljen t. j. Ij, kakor tudi nj, se v en glas izrekujeta: ljudje, kralj, Ljubljana itd. Sicer pa je l čist: lep, leča, lipa itd. Ta l premine gorenci pred a, o in u v v: pvatno, masvo, Vuka itd. namesti platno, maslo, Luka itd. V tč naključbi pišejo Poljaki svoj debeli ali presekani i; kadar pa pred a ali o tega t ne pišejo, je gotovo namesti a ali o pri nas e: lato pri nas leto, lat pri nas let. Kjer Poljak pred u l piše, je gotovo Ij pri nas: lubič pri nas ljubiti. Na dolenskem pred a, o in m čist l izrekujejo : skala. Vendar se pa tudi v nekterih krajih na dolenskem sliši kakor poljski presekani l: ska£i. Sicer se pa veči del na Kranjskem l pre-1 Oba e v zategnem in nčsem sla zategnjena pa s tem razločkom, da v z a-tegnem je visoki, v nesem pa globoki e. Nekteri zaznamvajo visoki e z (>') in pišejo: zategnem. To pa meni ni kaj všeč. in sicer zato ne, ker 1. ta kljukica ie nad debelimi sičniki, potem pa še nad e, en6to in lepoto pisanja kali; in 2. tudi razločka med predglasnim in zaglasnim i ne naznani. Clo napčno je pa, kakor se v nekterem pisanji najde, to kljukico nad brcznaglasen e devati, kakor: človek itd. Po mnji misli bo nar bolje visoki zatčgnjeni e z C) in globoki zategnjeni e z (*) zaznamvati: zategnem, nčsem itd. ; nad breznaglasnimi glasniki pa nadnaglasnike •puščati, tedaj ne: pesem ali pesem, terden ali terden, ampak pesem, terden itd. soglasniki in na koncu besed kakor v izrekuje: dolg, poln, polh, dal, vzel, učil itd. Kaj posebnega je tudi to, da na Gorenskem na koncu besed d prav tako kakor angleški terdi th ali pa d- v Novogreškem, in v nekterih krajih kakor s izrekujejo: hus, ters, gospos itd. namesti hud, terd, gospod itd. Goltnike g, h, k na gorenskem pred e in i veči del v debele sič-nike tudi v ptujih besedah premine : štenže (pa tudi noje), muše, tače itd, namesti štenge, noge, muhe, take itd. Nekteri pa v tem nastopu k kakor tj ali kakor Dalmatinski ch izrekujejo. V ptujih besedah se f velikrat v v, b ali p spremini: veršt, bakla, Štepanja vas. Nekteri na dolenskem fvA premine in pravijo: Habjan, hajmošter namest Fabjan, fajmošter. Nemci pa nam nasproti naš b v f spremine: Ljubno Laufen, Bistrica Feistric, Žabnica Safnic itd. Domača popaka je pa, de nekteri b na koncu besed ali pa pred k m t v f premine: bof, bofki, droftine namesti bob, bobki, drobtine. Tako tudi h namesti d pred k: rehko, glahko ali gvahko namesti redko, gladko; ali pred e in i l namesti v: bukle, vcerkli, na gvali nese itd. namesti bukve, v cerkvi, na glavi nese itd. Na koncu besed nekteri g kakor k ') izreko, nekteri ga pa v h. spremine: roh, sneh, prag namesti rog, sneg, prag itd. Nekteri hribovci bolj na notranjskem sploh namesti g izrekujejo mehki h Perncem enako: holob, blava, noha itd. namesti golob, glava, noga itd. 0 telegrafu. Mojemu predavanju o telegrafu v ljubljanski čitalnici manjka sklepa, ker imel sem o tisti priliki telegrafične stroje pri sebi, in mi je bilo mogoče, tiste občinstvu razložiti. Ker je „Uč. Tov." moj govor prinesel, je potrebno, da dodam tudi potrebno razlaganje aparatov, pri telegrafovanju naj potrebnejših. Ti-le so: Ključ in pisalec (Schreibapparat) po sistemi Morsč-a in baterije. Prej sem omenil, da je za telegrafiranje potreben „enomeren tok" (gleichmassiger Strom) galvanične elektrike, ki se razliva po železnem drotu, kateri je ovit okoli prav mehkega in čistega železa. Galvanična elektrika ze vzbuja v baterijah. Te so sestavljene tako-le: V stekleni kupici stoji valj (cilinder) iz cinka, v njegovi votlini zopet lončena okrogla kupica, rahlo ožgana, tako da tekočina zkozi udari, pa ne toliko, da bi od nje kapala, in v tej persteni kupici stoji bakreni cilinder. ') Mehke eoglasnike: b, d, z, ž in g na koncu besed ali pred terdimi soglasniki izgovarjamo sploh terdo: golob, sid. gladka, mraz, nizko dež, težko, prag itd. kakor golop, sat, glatko itd. Voda nekoliko osoljena je tista tekočina, katera obdaja lončeno kapico; tekočina pri bakru v persteni kupici je tudi voda, v kateri je raztopljen bakreni medni vitrijol; Cilinder cinka in bakra imata vsaki po eno vretenico (Schraube). Ako privežemo en konec drota za cin-kovo, drugi konec tega drota za bakreno vretenico, imate po celem drotu enomerni tok galvanične elektrike, tudi če je drot veliko milj dolg. Ena sama tako sestavljena kupica se imenuje galvanični element, in en konec cinkove vretenice negativni, drugi s bakreno vretenico pozitivni pol. Da je tak močneji, zveže se več takih ena z drugo, tako da je pozitivni pol vselej z negativnim zvezan, in da pri pervi kupici ostane cinkova. pri zadnji kupici pa bakrena vretenica prazna. To je potem galvanična baterija. Ako v ta dva prazna konca z vretenicami priterdimo v vsako kupico konec istega drota, tako je tok elektrike, kateri se razprostira po drotu, toliko močen, da je mogoče ž njim, ako bi drot vso zemljo obsegel in bi obdan bil z dobrimi neprevodniki (Nichtleiter) okoli vse zemlje telegrafirati. Ako je pa drot pretergan, jenja tudi tok. Tok si moramo misliti enak mirno tekoči vodi. Mislimo si stekleno dolgo cev, po kateri se enomerno voda steka. Ako bi imela cev malo zatvornico, bi lahko tok vode čisto ustavili, ali ga razdelili v krajši ali daljši curke. Ravno tako je pri električnem toku po drotu, zatvornica se pa tukaj imenuje ključ. Ključ je kjerkoli v drot tako vrezan, da se ž njim drot preterga, kedar hočemo; pa se ravno tako hitro tudi more zvezati n. p. tako-le: A in B sta konca drota eden zvezan z cinkom, drugi z bakrom, in vsak pri aa zvezan z železnim kolčkom, c bi bil ključ, pri d v železni kolč tako vdelan, da se mali konec železa ali druge kovine, ne da bi izgubil dotiko s kolčkom, da vzdigovati. B Ako je konec ključa e v dotiki s kolčkom pri f, tako je drat A z dratom B torej tudi negativni pol s pozitivnim polom baterije zvezan; v drotu in ključu je električni tok — ako je pa konec ključa e oddaljen od kolčka f je drot pretergan, baterijina pola nista zvezana in tok v drotu in ključu mine. Ako terpi dotika dalj časa, je tok dolg, terpi pa le malo časa, je tok tudi prav kratek. Ako roko v zrak pomolimo in jo precej nazaj potegnemo, je to kratko znamenje, ako je dalj časa v zraku deržimo, je to dolgo znamenje in po kombinaciji teh dveh znamenj se da sestaviti celi alfabet. To pa bi bila samo začasna vidljiva znamenja; hočem zdaj povedati, kakošna je mašina, katera nam znamenja kratkega in dolgega toka po ključu v našo voljo dana, tudi na papir natiskuje. (Konec prih.) Spomini na Dunaj in okolico. Pogani po svojem dnevniku Josip Levit- ni k, ljudski učitelj. (Dalje. *) MoJe načelo: Kar lepega vidil, hvalevrednega slists, koriat-. nega skusiš. zapiši! — l'o tej poti otmeš marsikaj pozabljivosti, in postavlja» hkrati sam sebi stalni spominek po prielovici tatinski: „Liter* scriptv manet", ali po našem : „Zapisana rerka oetan«". Iz med slovesnih božjih služeb, katere so se rojstni dan svetlega cesarja obhajale na Dunaji, naj poleg opisane vojaške omenim zlasti še onih dveh, ki ste se opravljali ob 10. uri v Karol Boromejevi, ob 11. uri pa v metropolitanski Št. Štefanski cerkvi. Pervo so bili osnovali slušatelji gospodarstvenega kurza, in so pri taisti tudi sami peli. Lepo in očitno so kazali s tem svoje verstvo, ter ob enem razodeli tudi spoštovanje in hvaležno serce do svetlega vladarja. Vsa slovesnejša še pa, se v^, je bila velika maša ob 11. uri v Št. Štefanski stolnici, ktero je opravljal gosp. kardinal-nadškof vitez Rauscher, in katere so se udeleževali poleg vseh ministrov tudi načelniki višjih deržavnih vradnij, oddelek sijajno opravljene dvorne straže, veliko vradnikov in mnogo uajodličnejše gospode. Gnječa v cerkvi je bila zelo velika; vendar sem se bil vstopil Ker se je v spis zadnjega lista (in ,a