Društveni vestnik. Štajersko. Učiteljskega društva za ptujski okraj p. n. člani in članice se vljudno opozarjajo na zborovanje v četrtek dne 1. decembra 1904. ob pol 11. uri v šoli ptujske okolice. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Došli dopisi. 3. Vplačevanje letnine. 4. Iz šolske prakse raznili učnih predmetov, govori J. Kaukler. 5. Nasveti. Odbor. Okrajno učiteljsko društvo v Ormožu zboruje dne 1. dec. t. 1. v ormoški slovenski šoli. Začetek ob 10. uri predpoldne. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Društvena poročila in dopisi. 3. Blagajnikovo poročilo o dohodkih in stroških učit. koncerta. 4. Podavanje. 5. Nasveti in predlogi. — Opomba k točki 3: Da se more račun skleniti in čisti dohodek določiti, se prosijo vsi oni cenjeni tovariši in vse one cenjene tovarišice, ki so irneli o priliki pevskih vaj kake stroške in jih žele dobiti povrnjene, da naznanijo to blagajniku g. Rajšpu pismeno ali na dan zborovanja ustmeno. Odbor. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zborovalo takoj po odkritju Sumljakovega nadgrobnega spomenika*) v gotoveljski šoli. G. predsednik A. Gradišnik se še enkrat spomni žalostnega povoda, ki nas je privedel V Gotovlje, ter pozdravi navzoče, zlasti pa goste gospo Kačevo, tovariša Kramerja z Vranskega in g. Fr. Jošta, revizorja »Posojilnice« iz Celja. Z veseljem konštatuje, da se je število naših društvenikov zopet pomnožilo za štiri vrle društvenike, ki so: gospa Tilka Brinarjeva, gdč. Kalšek, g. Brinar Franc — vsi trije v Gotovljah, in g. Žager iz Celja. Vsi so bili z navdušenjem pozdravljeni. V imenu Gotovljanov pozdravi tovariš Brinar udeležence ter omeni, da si štejejo v veliko čast, sprejeti vrle slovenske bojevnike na domačih tleh. — O »Zavezinem« zborovanju se ni poročalo, ker so se itak čitala tozadevna obširna poročila v »Zavezinih« in drugih listih. O Šumljakovem spomeniku se omeni, da je istega izdelal naš narodni kamnoseški mojster Čamernik v Celju za ceno 200 K v občo zadovoljnost in razmeroma jako poceni, zakar mu bodi izrečena presrčna zahvala; tudi tov. Petriček kot varuh Šumljakovega sinčka se prav presrčno zabvaljuje vsem onim, ki so pripomogli k temu, da se je rajnemu tov. postavil časten spomenik. Glede odprave III. plač. razreda omeni g. predsednik,  da se je pokionilo celjsko učiteljstvo deželnemu poslancu  dr. Hrašovcu, ter dokazalo, da so bili napadi nekega tovari.ša  v »Domovini« na »Zavezo« spodnještajerskih učiteljev in  učiteljic neosnovani. Naravnost ogorčeni so bili društveniki zaradi napada poslanca dr. Linka, ki se je predrznil izustili trditev, da doseže slovensko učiteljstvo »minderwartige Erfolge.« Soglasno se je sldenilo, da se okrca in ožigosa njegova trditev na primeren način v obliki resolucije, ki jo pošlje naša »Zaveza« »Bundovemu« glasilu in drugim slovenskim časopisom. Rešilo se je še več, deloma prav perečih šolskih zadev, kakor način novodobnega risanja, o hitrejši obravnavi šolskih zamud, o postopanju napram renitentnim staršem itd. Po zborovanju smo se zbrali pri gosp. Malgaju, ki nam je postregel z izborno kuhinjo in izvrstno kapljico. Med krepkimi napitnicami in milodonečimi zvoki slovenske pesmi so nam minule bliskoma ure in le prehitro smo se morali posloviti ter raziti z iskreno žeijo, da se vidimo gotovo dne 8. grudna t. 1. v Celju. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico je zborovalo dne 3. listopada v mariborski okoliški šoli. Število udeležencev je bilo takrat, žalibog, precej skromno. Pogrešali smo marsikoga, ki je bil sicer vesten obiskovalec naših zborovanj. Kako lepo in častno bi bilo za nas, ko bi se zbralo vse slovensko učiteljstvo mariborskega okraja okolo našega stanovskega ognjišča, stanovske organizacije ter nastopalo in delovalo siožno v prid našemu stanu in šolil V združitvi je moč! Tekom minulega poletja ima zabeležiti naše društvo nekatere izpremembe. Umrl je dne 16. maja g. Fr. Sijanec, nadučitelj pri sv. Jakobu v Slov. gor. Rajni je bil dolgoleten član društva in marljiv obiskovalec našib zborovanj. Preminil je mož plemcnitcga značaja, vobče priljubljen in od vseh spoštovan, kar je najbolje pokazal njegov sijajen pogreb. Blag mu spomin! Lahka mu zemljica! — Izstopil je iz našega društva g. Peter Pavlin, preselivši se kot nadučitelj k Sv. Jurju v Slov. gor. — Ta dan pa smo se z iskreno radostjo spominjali tudi staroste učiteljstva našega okraja, častnega člana našega društva, g. ravnatelja M. Nerata, ki obbaja letos štiridesetletnico svojega službovanja. Štirideset let plodonosnega delovanja na polju narodne prosvete! To je v našem težavnem, toliko požrtvovalnosti zahtevajočem stanu redek dogodek. S toliko večjim zadoščenjem laliko zre jubilant nazaj v svojo preteklost, zakaj seme, ki ga je sejal s trudom in naporom, je obrodilo stoteren sad. Za svoje štiridesetletno uspešno delovanje je dobil častno kolajno; naše društvo pa je sklenilo, da mu pošlje — ker je bil zadržan priti k zborovanju — po g. načelniku iskrene čestitke. Še na mnoga leta!*) Med dopisi omenim dopis »Flranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani«, s katerim vabi vodstvo tega zavoda naše društvo k pristopu. Uvažuje blagi namen omenjenega zavoda, je sklenilo društvo, da pristopi z enim deležem. Pozneje, ko se bodo blagajniške razmere nekoliko izboljšale, vzame tudi več deležev. O 16. glavni skupščini »Zaveze« v Postojni je poročal g. Matija Lichtemvallner. Ker je o tem zborovanju prinesel »Učit. Tov.« obširno poročilo, zato se je omejil g. poročevalec samo na najvažnejšc točke. Posebno je poudarjal, naj po močeh podpiramo »Učiteljski konvikt«. Prinesel je s seboj dve kolekti poštnih znamk, izmed katerih se je ena med zborovanjem skoro napolnila. Pri tej priložnosti je izrekel g. Lasbacher željo, naj bi se delovalo na to, da prispevajo za Glej naš dopis v zadnji številki! Urcdn. *) Tej želji se pridružujerao tudi rni! Uredn. »Učiteljski konvikt« potom kolekt tudi druge osebe, ki niso učilelji. Se je z odobravanjem vzelo na znanje. Nato je poročal načelnik, g. Avg. Požegar, o odborovi seji štajerskega »Lehrerbunoa«, ki se je vršila 15. kimavca v Gradcu. Iz njegovega poročila povzamemo sledeče: G. Schreithofer kot upravnik Franc-Jožefove ustanove je izjavil, da se zaradi neugodnega denarnega stanja ni moglo vsem prošnjam ugoditi; naznanil pa je obenem veselo vest, da je neka učiteljica testirala okolo 3000 K. Odbornika gg. Požecjar in Slanc sta predlagala, naj se vodstvo te ustanove ozira tudi na Spodnje btajer.sko. — Načelnik g. Killer je poročal o peticiji glede odprave III. plačilnega razreda. Dovolilo se je, tiskati 100 komadov peticij, ki se bodo oddale deželnozborskim poslancem. — Pritoževala sta se blagajnik »Lehrerl)unda« in upravnik »Bundovega« organa o slabih razmerah in neredu glede pošiljanja članarine, oziroma naročnine. Da bo vladal v tetn oziru odslej boljši red, zato se je sklenilo, da bo pošiljati od novega leta naprej članarino in naročnino eni in isti osebi. — Nadalje je nasvetoval g. Killer glcde združitve vsega .štajerskega učiteljstva sledeče: Slovensko štajersko učiteljstvo se združi v slovensko »Zvezo«, nemško nčiteljstvo v nemški »Bund«. Slovenska »Zveza« in in neinški »Bund« se zopet združita v štajerski »Lehrerbund«, in sicer tako, da bo predsednik nemškega »Bunda« obenein predsednik štajerskega »Lehrerbunda«, a predsednik slovenske »Zveze« bo podpredscdnik »Lehrerbunda« Poslovni jezik pri skupnih posvetovanjih bodi nemški. Nemški »Bund« bo pristopil k nemškoavstrijskemu »Lehrerbundu«, slovenski »Zvezi« pa se da na prosto voljo, da pristopi, kjer hoče. — G. Monschein je opozarjal, da bodimo oprezni, ker hočejo »Bauernbundlerji« sedemletno šolsko obiskovanje. — G. Otter je opomnil, da se razpisujejo učiteljska mesta samo v »Padagogische Zeitschrift«, a on si mora razpise za »Steir. bchul- u. Lehrer-Zeitung« šele izposlovati. Tcmu temeljitemu poročilu g. Požegarja je sledil razgovor o obravnavah nemškoavstrijskega »Lehrerbunda« v Mariboru, specialno o govoru poslanca Schreiterja: »Die Aufgabe eines Lehrers an der deutschen Sprachgrenze«. Pri tem pretresovanju smo jasno razvideli, kako je nemškonacijonalni poslanec nasprotoval sam sebi. Trditvi, ki jo je pribil v tem trenutku s svojim velikodušnim žrebljem, je s sledečimi besedamt takoj zopet sam izpodbil tla. Vse njegove teze so obvisele na tak način v zraku, kjer so še zdaj izpostavljene vsem vreinenskim nezgodam. — Heil! — Ta-le gospod državni poslanec pač menda še ne ve, da imamo vsi učitelji povsod isto nalogo. Pd tako zanimivih razgovorih je po bliskovo potekel čas, prav kakor pravi Vergil: »Fugit irreparabile tempus«. Po zaužiti duševni lirani nam je šla izvrstno v slast tudi telesna. Razšli smo se — do prihodnjega snidenja prvi četrtek po novem letu. Takrat pričakuje obilnejše, da ne rečetn polnoštevilne udeležbe Vaš poročevalec.