NAŠE ZADRIŽNIŠTVO Regres za umetno gnojila Znano je, da smo že leta 1952 t»vedli regres za sredstva za kmetijsko prolTvodnj o iz indu-strije. V zadnjih štirih letih smo izdali za ta regres povprečno vsako leto nad 10 milijard di-aarjev. V Eačetkiu novembra Je Odbor sa gospodarstvo zveznega tevre-nega sveta spremendl odločbo o regresiranju utnetnih gnojil ia uvedel dvojnd regres. Stari re-gres za umetna gnojila je nam-reč ostal za vse kmetijske orga-nizacije in individualne proizva-jalce, ki kontrahirajo proizvod-njo žita, zmanjšal pa se je za vse tiste proizvajalce, ki ne koa-trahirajo. Danes je tako stanje, da ima-mo dvoje vrst cen na trgu z ži-tom: ceno po kateri »Zitopro-meti« kupujejo kontrahirano pšenico, in ceno, po kateri pro-izvajalci pradajajo žito drugim kupcem in potrošnikorn. V žito-rodnih pokrajinah se giblje raz-lika med prvimi in drugimi ce-nami od 8 do 10 dinarjev, v ne-žitorodnih krajih pa tudi do 3if dlnarjev. Proazvajalci industrij-skih kultur so v istem položaju kakor proizvajalci žita, ki kon-trahirajo, ker tudi ti sklepajo z iudustrijo pogodbe za proizvod-njo po določenih cenah. Po drugi strani je Zveza krne-ttjsknh z-bornic naprav.Ua anketo o potrebah po umetnih gnojilih za pomladansko setev. Anketa je pokazala, da bi bilo, ob seda-Hjih cenah, za pomJadansko se-tev potrebno 700.000 ton urnet-nih gnojil. Teh pa bomo v naj-boljšem primeru imeli le 350.000 ton. Torej, imamo dva izhoda: ali da teh 350.000 ton distribuira-mo — kar je zvezano z vrsto slabosti in opravdčenimi očitki posaniezndh fcrajev — ali da ce-aa v pcometu raste ia da to vprašanje rešita ponud-ba in povpra5evanje. To sa = v glavnem tudi dozdai do-gajalo, ker so gnojila običajno prodajali draže od tistih cen, ki so hile postavljene pri obraču-navanju regresa. Ob takih pogojih je jasno, da ni nikakršnega opravičila, da bi se gnojila prodajala vsem proizvajalcem po isti ceni, k&r tudi na tržišču niso vsi v istetn položaju. Ce bi pa po drugi stra-ai dajali regres iz proradtma, bi proizvodna podjetja jn podjetja za promet ha debelo in drobno nujno ostvarjala visok dobiiek, kakor bitro bi bilo povpraševa-nje dvakrat večje od razpoložlji-vih količin — kar pa ni znoč z nAčemer opravičiti. Zato je tudi prišla odločba o uvedbd dvojne-ga regresa in zatorej tudi dvoj-nih cen, kl bodo ravno omogo-LUe, da se plasirajo razpoložlji-ve kdičine. Kako so nekatera podjetja re-agirala na to odločbo. Odločba je izšla 2. novemora (na teren je lahko prišla okrog 5. novembra), a že 8. novembra so stornirala naroiHla pri proizvajailcili na-BJednja podjetja: »Poljostroj« — Nova Sad, 500 ton, »Nova braz-da« — Beograd 500 ton, »Ratar« — Novl Sad, 700 ton, »Poljo-opsterba« — Sp-lit. 400 ton, »Polio-privredno preduzeče« — Čačak, 200 tom, »Poljoprdvreda« — Beo-grad, 300 toc, »Agroinvest« — Zagreb, 500 ton in razal drugl manjši potrošmild 5000 ton. Sku-paj torej 9100 ton. Postavlja se reano vprašaoje, kako da ao vsa ta podjetja tako bitno reagirala na zmanjšanje regresa ln odkod pri njih ta gotovost, da ne bodo plasirala tudi teh kaličin, ki predstavljajo šMrideseta del Skupnih količin. Nič manj zanimiva ni tudil re-aikoija proizvajalcev superfosfata »Zotka« — Sabac, »Zorka« — Su-botica in Cinkarna — Celje. Ta podjetja so bila zelo hitro pri-pravljena zmanjšati ali ustavitl proizvodnjo, ne da bi ugotovila, aJl je njihov superlosfat renta-bilen tudi v uporabd pri zmanj-šanein regresu, za koliko je ren-tabilen in kaj bi skupno s kme-tijskimj organizacijami lahko stonlla, da pJasirajo svoj super-fosfat. Ni nam znano, če so to obravnavali x delavskima sveti ia ufvravnimi odbori svojih ko-lektivov. Gornja pojav* v vsakem pri-meru ne kažejo, da bi te orga-nizacije zrelo proučile situacijo na tržišču. Zlasti slabo so oce-ni]e aktivnost, kl se razvija za razvoj zadružništva in za nje-govo vključevanje v pospeševa-nje kmetijske proizvodnje. Nasproti temu bomo podali ne-kaj dejstev, ki naobolje pnUcazu-jejo situacijo. Potrošnja umetnlb. gnojil: KaJcor vidimo, je potrošnja zelo porastla In zahteve proiz-vajaloev po gnojilih so znaine, v vsakem priineru dokaj- večje, kakor pa so naSe možnostd pro-Izvodnje in uvoza. S stališča ren- tabUnostd kaže uporaba umetnih gnojil pri zmanišanem regresu Zavod za kmetijska raziskova-naslednjo sliko: nja v Novem Sadu je v ekonom-skera letu 1953-1954 (torej v ne-ugoctaem letu) dosegel ob upora-bi okrog 150 kilogramov dušič-nih in 150 kilogramov fosfornih gnojU povečanje pridelka za 481 kilogramov na vsakem hektaru pšenice (povprečno za vse vrste). To je potrdila tudd letošnja pi-ak-sa. Vzemimo, da se za 300 kg uporabljenih gnojil doseže samo 360 kg poveoanja pridelka. 300 kilogramov umetnih gnojdl stane po novih cenah 4725 din 360 kilogramov pšenice po 2500 dmarjev met. stot 9000 din ali za 1 dnino za raztrošenje gnojila 4275 din. (Če pa pšenico obračunamo po 3500 dinarjev, znaša dndna 8875 dlnarjev.) Prmzvajalec to ve, te pa ne ve, mu je treba pokazati ta ra-frun. Ravno to bi morale delati naše tovarne gnojil in organiza-cije za promet, skupaj z zadruž-nimd in drugimi organizaci.iarai. Na koncu je treba poudariti, da umetnih gnojil ne moremo prodajata kakor sol, tobak ali vžigalite, temveC se moramo or-ganiziTano lotitl dela in propa-gande ravno po zadrugah. — Zmanjšanje regresa nadalje ne pomeni tudi povečanja cen za prav toLitoo. Delavski sveK in upravni odbori organizacdj, kj se ukvarjajo s proizvodnjo in pro-metom, bi morali videtl obra-ihinske kalkulacije, pa šele tedaj odlo6itl, ali bodo ostvariM po tri In štiri din dobdčka na vsak kg gnojila ob delu z zmanjšano zmogijtivostjo, ali pa bodo delali s polao zmogljivostjo z manjšlm dobičkom. Gornja rentabilnost uporabe oiitno govori, da bomo vse fcoldčine lahko plasirall, če bomo stoitll potrebne ukrepe. Milun Ivanovič Skladi kmetijskih zadrug Kakor vidlmo, so se skladi kmeajskiJi zadrug ccbčutno pove-čailii — poviprečno skoraj trikrat (indeks 295), Zlasti so porrasU skladi za osnovna sretlstva — za 305 odsrotkov, dalje, investicijski — 342 adstotkov, amonizaciiski — 386 odsrorkov ind. Skladi za obra,cna sredstva so sc poveiaii več ko dvakrat, rezervai sfcladi pa skorai dvakrat. SLladi osnavnih sredscev so po-rasli predvsem zato, ker so t letu 1953 in 1954 kmeujske zadru^e dobile znajtna osnovna sredstva od raizfoirniiTa.nih kmečkih obdeloval-nih zadrug. Ra.zen tega srno v za-česku L 1954 na novo ocen:ili osnovna sredsrva, s čimer smo ta sre-dsrva zajeli bolj temaljito. Na paveča.nje i.ladcv y kme-tifskih z-aidrugaJi je vplivalo tudi dojstvo, da so bile v I. 1954 kme-tijske zadruge oprožčene davka na dobiček za kmecijske dejavno-sci pa tudi za nekmetijske, če so U9tvairjena srcdstva vaaŠaJe t Ln-Testicijsk; skla srodno vpllvaJe na pospe?eva,njo kmetijdce praiz-vodnie in na pro-met s kmedfskuTH pritlelki, ka* pa )e bistven pogoi, da bi zadru-ge prerastle y velika socklističrva gospodarstva. PROIZVODNJA MESA RASTE V L 1954 sroo zaklali pri nas 1,083.000 glav goved, 5,837.000 ovac, 4,74i.000 prašičer iia 41,008.000 razne perutnine. Do-bdli smo skupaj 405.000 ton me-sa, od tega 90.000 ton govejega, 188.000 toa svinjsikega, 58.000 ton ovčjega ta 49.000 tcm penit-ninskega mesa. Proizvodnja mesa raste iz leta v leto, vzpo-redno a porastom Stevila živi-ne. Tako je L 1952 znažaAa ta proizvodnja 303.000 too, 1. 1959 pa 378.000 tan. Okrog 70 odstotkov praši6ey koljejo kmetje sami doma, 38 odstotkov pa t klavndcali in mestnih gospodarstvih. To vdja tudi ra ovce. Kmetje kodjejo dtDina saimio 20 odstotkov goved, vse oetalo pa y mestirb.