Z36. številko. v fetrteb ZO. oMohro 1921. LIO. leto LOVEN Iihafa viak dan popoldne, liviemsi nedelje ln praznike. Inaerati: Prostor 1 mm X 54 mm za male oglase do 27 mm višine 1 K, od 30 mm viSine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri veSjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravništvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tlakama" Bnaflova ulica št. 5, pritlično. — Telefon it. 304. .Slovenski Narod" velja ¥ LJubljani ln po poeti: V Jug.ssiavljti celoletno naprej plačan . K 300'— polletno. ....... 150 — 3 mesečno......» 75*— 1 . 25 — V lnoieaaatvai celoletno......K 480 — polletno....... 240 — 3 mesečno 1 ..... 120-— . . . . „ 40— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno QV po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda" KnaKova ulica št, 3, I. nad strop (Q Telefon štev, 34. Dopise sprejema le podpisane ln zadostno trankovane. Uokoplaov se ne vrata. "®2 Posamezna iteviilin stane SO par=l kroni. V inozemsfuii 65 par = II 2*69. PoStnina plačana v gotovini. Hais ča^sspisfe in zunanji %mt. (Apel iz neodr Pravijo, da je časopisie morda ena izmed največjih sil, ki poseda j c globoko v človeško življenje in mu utirajo pot. Ima celo tako moč, da ustvarja in ruši države. I kako bi tudi ne, ko more s prepričevalno in odločno besedo vplivati na ljudske dušo in ustvarjati tako javno mne--nje! Njegov delokrog se ne giblje samo v mejah države, ampak sega tudi v zunanji svet. Dobro časo* pisje koristi Lahko mnogo dobri stvari, slabo časopisje pa ji lahko v isti meri škodi. Tudi mi, Jugosloveni, imamo oboje vrst časopisja, kar ni nobeno čudo, kar sta v tem božjem življe* nju vedno združena luč in senca. V razvoju duševnih sil našega naroda je igralo od nekdaj in igra še danes vrlo važno vlogo. Zajema iz duha vesoljnega človeštva novih kultur; nih dobrin in jih po posredovanju svojih najprosvitljeneiših sinov po; -aje široki javnosti, da jih pretopi v sebi in postane tako veljaven faktor v veliki družini narodov. Tudi pri ustvarjanju prvega temelja ju= goslovenske države, jugoslovensk misli, je izvršilo in vrši še danes važno nalogo. I danes se kaže v njem, v splošnem, živa želja izpo? nolnjevanja duševnih vrednost Ju-\ oslovenov! I danes se kaže v njem velika skrb, da ustvari svojemu narodu kolikor mogoče lep in udoben dom, trdno in močno državo, ki bo postavljena na krepke temelje igrala tudi v zunanjem svetu ono vlogo, ki ji pripada. Vse to delo se vrši v obeh smereh. Nove ideje. •Produkti pozitivnih duhov, pride j c nod trdo nakovalo kritičnega raz= rootrivanja, da zgradba končne vendar le vsaj v neki meri dosega ideal. Princip svobodne kritike je 7ep, je nujen izraz današnjih demokratskih časov, je človeka vreden A vendar to le takrat, kadar ga človek uporablja z ljubeznijo v srcu in razumom v lobanji. Kajti kritika e v svojem bistvu le vendar dvore: rcn nož. Reže sicer navadno, kar ie slabo, a nož se tudi lahko zaleti in takrat nam iz živega telesa od? teka tudi sočna kri. Svobodna kritika v svobodni državi bo le takrat varjajoča, če so državljani — Polnoletni. Naš narod na je v dr= žavnem smislu še mladoleten otrok ki se še ni popolnoma znašel v no* vem, svobodnem domu, ki še ne ve ] ^ bi si ga najbolje uredil, ki še ešene domovine.) išče in preudarja vsako najmanjše novost, s katero misli opremiti svo. jo hišo. Naš narod je še mladole* ten, a vendar je pri nas kritika ta= ko svobodna, kot gotovo ni danes prav. Tega vala vseobčega kritikar-stva sicer ni mogoče ustaviti ali za; dušiti, ker je že v človeški naravi, da stika vedno za slabim, menda zato, da tem več uživa ob drobtini dobrote. Pač ga lahko omilimo in ga moramo posebno takrat, ko gre za interese, ki so celokupnemu na= rodu skupni. Še bolj pa ga moramo omiliti v tem slučaju, če nam po? vrhu zmede in nesreče v lastni hiši, provzroča še neprijetnosti v sosed: nem dvorišču. Omiliti ga more pa v prvi vrsti samo časopisje, ki je ta* korekoč kovač javnega mnenja v naši hiši. Pa ne z ozirom na notra* nji, jugoslovanski svet, ampak tudi z ozirom na soseščino, zunanji svet je potrebno, da s tem d:'om čim prej začnemo. Kajti naše časopisje je okno, skozi katero zro sosedje v našo hišo, in nespameten gospodar bi bil, ki bi okno odpiral na stežaj, če v hiši ni še vse v redu. Skrbno naj ga pripre, dokler si ne uredi življenja, kot je prav. Sicer se bo njegove nesreče veselil škodoželjni sosed in jo razkričal v širni svet. O naši državi se širijo v naših lastnih vrstah najrazličnejše misli in najrazličnejša mnenja. In eno je bolj črno od drugega. Vprašanje je ali je to v resnično korist razvoja vseh sil našega naroda; vprašanje je, v koliko ni tega nesrečnega raz? položen j a v nas samih, poleg vse= stranske politične razrovanosti in medsebojne nestrpnosti in polet: državniških vladnih napak, ustva-rilo tudi samo naše časopisie. Svo= boda kritike in poročanje najkočljL vejših notranjih dogodkov se vr* sita že leto in dan brez vsakega si* stema, tjavendan, brez misli na tež: ke posledice, ki jih to naše ravnanje ima za nas same v lastni hiši, a tudi — in, žal, tu celo v Še večji meri! — v zunanjem svetu. Od na i:? robne j; še vaške vesti do senzacionalnega atentata na to ali ono znamenito osebo, od političnega razgovora v zakotni vaški gostilni do strankar* skega razgrajanja politični^ shodov vseh barv, vse, prav vse mora v naikrepkejših barvah v naš list, v naše okno, ki ie obrnjeno v svet. In da se ta svet tega našega okna po* služuje v največji meri, to bi mogli potrditi naši Hud je, ki žive zunaj mej naše domovine in h katerim spada tudi pisec teh vrst. Armada tujih časnikarjev preži vsepovsod na te vesti, da jih potem z nekim sadističnim veseljem raztrobi na vse štiri vetrove. Naravna posledic ca vsega tega ravnanja je, da ima svet potem o nas naj zmedene j še pojme, ki smo jih pomagali ustvarjati v prvi vrsti mi sami. In ta slika je po navadi še veliko bolj črna, nego je trda realnost. Grenka pri vsem pa je zavest, da vsi ti božji novinarji morda naše domovine še z vrha Triglava niso videli, da jim ni bilo ne truda ne muke dolgočasi nega potovanja in opreznega opazovanja za vse to delo, amprk da so sedli k mizi in iztrigli iz pre ' ?\ov našega časopisja vse ono potrebno za njih kleverno in razdiralno delo Saj si bodo po inozemskih, poseb* no italijanskih listih kmalu lahko ustvarili posebno rubriko za nas kjer se bodo bliščali v vsej svoji žalostni nagoti številni citati iz na; šega peresa, plodovi naših čuste in misli. In to naj bo potem ona kritih ka, ki čisti in reže samo slabo, in to naj bo potem ona kritiška čudodelna palica, ki bo, negativna sicer, vendar ustvarjala in gradila! Kako pa naj dela to, ko ne samo da ruši našo hišo v temelj::], ampak celo zastruplja ozračje, ki je okoli naše hiše! Ne kličemo tu na pomoč drž as ve, ki bi mogla kar z eno potezo urediti to nezdravo početje, ne kličemo je na pomoč, ker smo za svo? bodo, za demokratičnost. Ustati mc ramo sami in ravnati moramo s to svobodo tako, da nam ne bo v škodo, ampak v korist; urediti moramo svoje uelo tako, da se okuženo ozračje okoli naše hiše razčisti. V to so pa najprej poklicani storiti na ši časopisi, naši časnikarji in njih organizacija. Kajti ni treba, da nam stavita zakon in žanc'ar nagobčnik na usta, ni treba, da nam onadva zapirata okna! Storiti moramo sam: ako je to v korist mroda in države, ali z eno besedo nas samih. Janez Borba. Pfsmr iz Fr m*. Jesensko zasedanje narodne skupščine se prične 18. t. m. in ima trajati po dosedanjih dispozicijah do konca januarja 1922. Prva nalo* ga zasedanja bo rešitev proračuna, nato se prestopi k razpravam o so= cijalnemi zavarovanju, agrarni re= formi in ločitvi cerkve od države. To vprašanje bo sicer težko razre= siti, aH, kakor se zagotavlja, se dobi primeren način rešitve s tem, da se dosežejo na obeh straneh popu* stitve. Tako se ne izvede konfiska; cija cerkvenega imetja ali urede na se razmere cerkvenih posestev. Iz= med socialističnih zahtev tudi odi pade karkoli, tako gotovo socijali* z?-ci':a rudnikov. Važno vprašanje je politika Nemcev, ki so v svoji parlament tarni zvezi po burni debati z veliko večino proti glasovom nacionaicev sklenili, da opuste abstinenco in se vrneio v parlament. Nacionalci sc predlagali, da bi se abstinenca na; drljevala in prišli so celo z vpraša* njern, ali bi ne mogli nemški sena* torji in poslanci zborovati v Liber« ci ali Toplicah. Ti fantastični prrd: logi so bili odklonjeni in zmagal ie trezen preudarek, da bo potreba poslancev v parlamentu za obrarrts bo gospodarskih interesov nem; Praga, 15. okt. 1921. škega Mudstva. To se tiče uprave vojnih posojil, pri katerih se imajo doseči olajšave. Že -amo glede na te čisto gospodarske stvari se ne smemo vdajati upanju, da pomen1 povratek Nemcev kak aktivni obrat v njihovi politiki, marveč moramo še nadalje računati na nji hove demonstracije in juriše v par= lamentarnem življenju. Brez temelja so vesti, da bi imel biti Bencšev kabinet nekako »spravljiv«. Vlada nikakor ne misl" na nikake »spravne konference c pa tudi ne vidi potrebe za to. Nem^ ci sami to čutijo in potrjuje to tudi »Preussische Zeit.« (prej »Kreutz^ Zeitung«), ki pravi, da se ministrski predsednik dr. Beneš ne odloči za nikako koncesijo Nemcem že zaradi tega, ker prihaja v poštev kot naslednik prezidenta. Zadnjič smo govorili o osamo: svojitvenih stremljenjih malih posestnikov, združenih v »Domovini^ oziroma v opoziciij, ki je tam vznikla. To gibanje se je končalo že po preteku enega tedna, kajti republikanska stranka čsl. kmetov se je hitro zlomila, ker oni, ki so se postavili na čelo, so bili slabi in brezznačajni in zato nesposobni Ali s tem še ni rečeno, da ne iz* bruhne nezadovoljnost teh malih kmetov znova na dan, kajti vzr k za to trajajo dalje. Znova pride v razpravo zvišV nje najemnine, katero se ima izve sti v doglednom času. Za teme ima služiti stopnjevalni in r.c enot ni sistem, torej po \vlikosti me in po mestnih razmerah se ima o jemnina primerno zvišati. Pri tem pa ima ostati v veljavi zakon v varstvo najemnikov in obnoviti se ima že preklicani zakon o /as-; \ -nju stanovanj, toda z nekakimi omejitvami. Minule dni se je vrnila v Prs jo s svojega potovanja po Ameriki delegacija čsl. Sokolske Župe. s kas tero je bil tam tudi senato- Klof:>č. Delegacija je obiskala v Ameriki vse glavne češke sokolsko Jed note in izvršila svoje poskmstvo v polni meri, prispevajoč k moralni p > vzdigi kakor tudi k zvišanju sok )! skega duha ter k poglobitvi sok1 ske telovadbe med našimi zaocc« anskimi rojaki. Mlada generacija čsl. demokra-cije je zborovala 8. in 9. t. m. Shod je bil izrazita manifestacija za p i rodno solidarnost, idealistično sme in slovansko jednoto. Veliko za nimanje j a vzbudilo predavanja univ. prof. senatorja dr. Mareša o političnem idealizmu in političnem realizmu. Novi jugoslovenski poslanik v Pragi je 14. t. m. povabil na pri jateljski razgovor zastopnike češkega tiska, katere je iskreno spre jel s poudarkom, da vidi v njih svoje sodelavce za slovaško * |ugo slovensko slogo in za zavezniško politiko češkoslovaške in jugoslo--venske države, katero hoče gojiti z vso vnemo. Naj direktne j ši in naj srčnejši stiki med obema našim,' narodoma in državama so njegov cilj. Po tej izjavi se je razvila dihata o zboljšanju po^očevalsk službe in novinarskih stikov me obema državama. Češki novinari-so se prepričali, da ima gospod po j slanik ne samo zanimanje za to vprašanje, marveč tudi dobro volj« s svoje strani storiti vse, da bi se podani predlogi in nasveti uresničili. J. K. S. Pristopate h *, !ei§q Jl-*TJ iransko gledišče. >Ljnb'ezen«. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton W i 1 d g a n s. --el Osip Šest. Režiser Osip gest. Wildgans je v tej drami napravil tukorekoč psihološki prerez skozi ves kočljivi problem seksualnosti oženie-nega civiliziranega človeka. Ta problem je ob sicer visokem etosu evropsko izobraženega dela sveta nerešljiv, ker temelji na >napaki<, katero je ustvarila narava, to je na biološki razliki spolske smeri moža in žene. Moški je po naravi poligamast. žena je monogamna, ker potrebuje koli-kortoliko trajneg-i zaščitnika za var-tsvo zaroda. So v živalstvu sicer izjeme; več vrst ptičev naprimer je, kjer živi eden in isti samec le z eno in. isto samico v zvestem zakonu do smrti, t. j. včasih do 100 ret. In če umre en del, žaluje drugi dolgo za njim in se le težko odloči za novo zvezo. A pri večini živali je tako, da se združi en samec z gotovo samico le za eno sezono ali pa ima celo kar cel harem okrog sebe. Tn nesreča človeka je, da je tudi on tako ustrojen, čeprav je dejal Teodor Fontane: Prava ljubezen je vedno monogamna. Fontane bi bil pravilno moral reči: Vsaka ljubezen je monogamna, le trajanje ljubezni je v posameznih slučajih raziično. Fontane je zamenjal kvantiteto s kvaliteto in prava se mu zdi le ona ljubezen, ki traja do smrti. Prezrl je, da so občutki en^ki tudi nri ljubezni, ki traja le dva meseca. Med liubeznijo ljubimca ne poznnto to vrste interesov do tretjih oseb; stvar je le ta, da se skrnino redko v ljubezni najdeta dva, ki sta duševno tako močno drug na drugesa vglasbena, da ne začne prej ali slej prevladovr*' ostali, nebormonič. del in ne zamori ljubezni oziroma je ne predrugači. Ker predraga čenje ljubezni je prav-' tisto, oa čemer bolujejo zakoni. Lahko si namreč misli no ksual-nost brez ljubezni ( v smi^11'. pojma ^ljubezen«, kakor ga ima kult ru človek) in j.i vi'limo vsepov^ ►d. Ni pa ljubezni, ki ne bi imela za pravir seksualnosti, retndi morda du??vni del tega — zlasti iz početka — no*e priznati, se tega ne zaveda ali pa te celo z ogorčenjem odklonja. Ker pa j^ seksus predvsem telesna zadeva, se ravna trmoglava po bioloških zakonih, četudi duša pri tem trpi in se -srce upira. Pesnik Wildgans tudi namenoma povdarja spomladanski čas, ko se vsa narava nanovo ženi. Poželjenje, zlasti moško, se naveliča sčasoma enega in istega objekta, dasi more duševni del ljubezni ostati čisto neokrnjen. To je ženi, ki je v ljubavi kot mati in vzgo jeva lici zaroda mnogo konser-vativnejša, skoro vselej nenmljivo. Kako naj bi jo mož š"e ljubil, ako ji je >ne-zveste. t. j. mu ona s-eksTi Ono ni već ali ni več edina vabljiva! A mož — gre seveda le za etsko visoko 4 jječe ljudi — Ftrašno trpi pod tem svojim razkolom, ker pa načinu vzgoje svoje vesti smatra sam to revolucijo krvi za izdajstvo nad družico življenja in če ga sek-sus le premoga, lazi okrog s skalo na duši in se čuti nevrednega Išknrijota, To je traerika vsakega civiliziranega zakona. Trafika zlasti vsakega moža. Kdor bi tajil, je le žalosten hinavec. Mnogim ostane to le v podzavesti ali pa medseboj o tem raje nifr^ar ne govore. Navadno se zakon nn'i t&m tudi ne razdre, vsaj na vnanje ne, in ostane pri " zvestobic, dasi >-30-glasje src ne utolaži plamena v nas,< kakor pri znova v WiIdgansOvi drami Martin svoji ženi, rekoč tudi: >Več nisem videl ienske, da je ne bi bil pože-lel.< Večina zakonov splava čez ta du-ševnotele?ni pekel brez drugih vidnih posledic, in toplo zašije stara ljubezen včasih zopet v poznejših letih, ko sek--3us ne igra več tolike vloge in nastopi doba za Filcmone in Baucide. Ali najlepši Čas življenja preveva strašni boj s snmim seboj in hrepenenje po spolski svobodi, toda ponajvec svobodi brez razdružitve d o-sedanj e g a. To ravno je tista kočij iva točka. Kajti srci sta ost&Ti zvezani z nebrojnimi vezmi skupnih srečnih in nesrečnih ur, *3ta zvezani tudi vidno po otrokih, ki so se narodili in ki dvigajo v brezmejnem zaupanju detinske ljubezni svojo čisto dušo k staršem. L» stikrat pa vpliva spolski desinterc-sement tudi na duševno stran ljubezni; I zakonska si postajata vednj bolj kritična za oni del njiju daš, ki ne harmo-nira. Tedaj se ljubezen -ploh ubije, četudi ostane morda mehanična >zvesto-ba«. Problem postaja vedno bolj pereč, toda naša civilizacija in krščanska etika sta ga spravila v zagato, iz katere ni izhoda. A problem se bo tekom prihodnjih dob moral rešiti, ker narava človekova se kljub vsemu kulturnemu napredovanju ne bo izpremenila — iz-vzemši morda v geoloških dobah, kor pomeni milijone let. Kako naj se reči, danes ne vemo. Prehod na turški ali mormonski sistem bi neglede na gospodarske težava pomenil le korak nazaj proti živalstvu. Tudi Wildgans problema ni rešil: zadnji akt, ki ima podnaslov >quafa epilogus, sub specie aetemitatisc in je čisto simboličen, prinaša nekak n?su-me v obliki nočnega pogovora med možem in ženo. Uspeh je: Trpiva, kakor trpe isto vsi ljudje pod neštetimi krovi hiš, ki se razprostirajo po mestu tja v noč. Ostala sta si >zvesta<; on. se je premagal in je pravočasno zbežal od vlačuge: njo pa je pravočasno iztreznil možev prijatelj, ki je — četudi malo težko — odklonil ni^no vabljenje kot zločin nad obstoječim prijateljstvom. Dolžni smo priznanje našemu gledišču, da je imelo pogum, loti ti se tega izredno težkega dela, četudi je treba opomniti, da naše igralstvo še ni do- cela doraslo za to nad vso globoko dramo, koje tragično dojanjo se kljub zanimivemu potekanju prizorov vt51 Igolj v dušah. Popolnoma kos bi bilo tej nalogi le igrab-ko združenje od pribili« no umetniške višino Hudož^tvenilo>v in tudi njih načina >dus^\ i ilikv nja.c Rogoz je kulturnega čtDveka M tina igral z mirnim dostojanstvom, So boljši bi bil, čo bi včasih ne lifta! nekoliko v deklamacijo, zbiMi v zadnjom aktu, čeprav jo ta pisan v nekakih ritmih, kakor pesem. Igra ne ji r:a-a pa-tosa, vsaka, beseda zahteva n npriptnej-ši ton človeško duše, ne kotama* T» se je mestoma nekoliko bbčotilo pri Rogozevi sicer jako lepi iu afogantni igri. Družica mu je bila \Vintr >va, za katero pa ta vloga nikakor ni primerna, čeprav je Wintrova globoko čut«, i igralka in so je tudi slovenščino tako lepO priučila, da bi nihčo no zaslutil v njej Čehinje. A že njena govorilna napaka (nejasnost glasu >s<) jo bila vzrok, da se jo je le prav malo razumelo in v važnem zadnjem aktu skoro prav čisto nič. Iz Rogozovih b^sed soin si moral v tem aktu prilično v misli U sestavljati to, kar govori ^Vintrova in popolnoma vešč sem bil šel", ko sem preči tal knjigo. Tudi -icer ni ta vloga Wintrovi posebno prikladna. Imamo le.eno igralko, ki bi bila aa to stvi.r zelo vporabna: Šarićev \ A žal i bog še ni okrevala, (Dalje prih.) 30 stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 20. oktobra 1921 štev. 236 PolltICne uesti. Nabefstvo JDS ie imelo včeraj >ldne sejo, na kateri je Izbralo za mkinega blagajnika g. dr. Ivana oleta, za strankinega Klavnega dajalka pa g. inž. Frana Tavčarja. — Debata o poslovnika. Iz Beograda Javljajo, da je včeraj popoldne pila plenarna seja odbora aa poslovnik. Razprava je bila v prvih desetih fclenih poslovnika. Živahna je bila debata o načinu volitiv v vorifikacijski odsek. S predlogom, da se voli po prodoren em sistemu, so se strinjali muslimani, socijalisti in demokrati. Odbor je tudi razpravljal o volitvah predsed-pištva. Muslimanski klub je predlagal, paj so voli predsedništvo šele tedaj, Jcadar bo končano razpravljanje glede jrerifikacijskega odseka. Večina je bila za ta predlog. Sklenilo se je, da mora piti verifilcic^jaj nlfspofrnih mandatov feotova v enem, spornih pa v petih đn'eh. = Besede dr. Korošca. Pod tem gaslovom piše »Srpska Riječ«: Zvest pvojim starim tradicijam hoče biti g. fCorosec bolj papeški nego je panež sam. Kot Sloveenec hoče biti večii Hrvat nego je Stjepan Radić. To je raz-irmljivo. Ker izgublja teren med Slovenci, je organiziral klerikalno stranico med Hrvati na Hrvatskem, v Bosni ln Dalmaciji. Iz ljubezni do njih hoče Badlicitirati celo Stjenana Radića. Na-> piše list o Koroščevi izjavi glede hegemonije Srbov v Bosni in pravi, da je danes v Bosni in Hercegovini dvakrat več Hrvatov v državni službi nego Srbov. Ako se bratje Hrvati sami ab-stinirajo od parlamenta in ako kažejo protidržavne tendence, so pač sami Jrrivi, da ne pridejo vpoštev v oni meli, kakor bi hoteli. Ako velika veČina flrvatov noče sodelovati pri skupnem flelu za državo, potem naj sami nosijo yse posledice. Glede Koroščeve izjave, da njegova stranka ne bo nikdar fiopustila, da pridejo Bosna. Hercego- £na s Sremom in Liko v čisto srbsko teresno sfero, nravi list, da ie to vprašanje že rešila svetovna vojna v času. ko je Koroščeva stranka v du-pajskesm parlamentu zahtevala Jugoslavijo pod habsburškim žezlom. Za to Idejo ie bil navdušen tudi cesar Karel |n njegova žena Cita, katere zaupnik fe bil g. Korošec. G. Korošcu je kot pametnemu človeku znano, da je šla Srbija v vojno, da osvobodi v prvi vrst! vse Srbe. potem pa tudi Hrvate in Slovence, Srbi smo osvobojeni in ujedinjeni pod našo narodno dinastiio Karagjorgjevićev z žrtvami srbske vojske in z modro politiko g. Pašića. Noben Srbin ne bo nikdar več suženj, kar želimo rudi onim našim bratom, ki so danes sužnji Italijanov, Madžarov, Avstrijcev in Romunov. Iskreno želimo, da obvarujemo svojo državo in da tx»d& v njej srečni in zadovoljni vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Ako del zapeljanih bratov Hrvatov tega danes poče, je naša dolžnost, da jih privedemo na pravo pot in da jih rešimo v SMhovem interesu, da ne postanejo en grabežljive Italije. Avstrije in Madžarske, Kdor noče brata za brata, (a bo dobil tujca za gospodarja. Tega pa najbrž tudi g. Korošec ne želi!_p t = Havliekova pilava. Ob priliki stoletnice rojstva Karla Havlicka priredijo češkoslovaški novinarji 30. t. m. jf Panteonu narodnega muzeja svečano proslavo, katere se udeleži tudi predsednik Masarvk. 31. t. m. pa se vrši v Narodnem divadlu slavnostna pred-ftavo. =s Češkoslovaški dopisni urad v (asinem poslopju. >Lidov6 Novinv< poročajo, da se preseli češkoslovaški dopisni urad v lastno poslopje v Marlan-fki ulici 5, kjer bo osredotočena v&a iz-westireljska služba. = Za mednarodno organizacijo ag-rarcev. >Českv Dennikc poroča, da je odpotoval poslmec Svehla v Bolgarsko v evrho ustanovitve mednarodne igramo organizacije. L = Odnosa ji med Češkoslovaško in pemčijo. Poslanik češkoslovaške republike v Berlinu g. Tusar je izjavil dopisniku >Prager Preese«, da bo padfcc psmžke marke na curiški borzi vseka- , fcor vplival na kurz češkoslovaške kro- lia» kako je končno k pe. Glavni vzrok je ta, da obstaja Črv- j šla svoboda, pooseblj« fta zveza med čehoslovaško in nemško j Jugani, po krvavih ž Iralnto in je Berlin glavno največje tr- \ dine, katero simbolizira ranjen ko* j£šče?za Češkoslovaško.^ OdnOšaji med j mitaš. Gledališka uprava je priredi: la banket v čast g. Nušiča in upra* glavnem za pose«tro Pferov, ki je do leta 1547. pripadalo praski občini. Sklep je vzbudil v javnoati splošno zanimanje. 33 Češkoslovaška diplomacija. >Kurjer Porannvc pi§0: Češkoslovaška republika razpolaga ■ zmožno in dalekovidno diplomacijo, ki ima zadostna denarna sredstva in ki je spoznala velik poman propagande. Češkoslovaška diplomacija se nikakor ne re-krutira iz krogov brezposelne aristokracije, ampak iz vrst ljudi, ki poznajo življenje iz trdega boja za obstanek in ne iz služb, obiskov in knjig. Zadovoljni smo bili z opazovanjem, da ja dr. B^neš, ki uživa pri zapadnoevropskih politikih, industrijeih in bankirjih veliko moralne zaupanje, uveljavil svoj vpliv v prilog Poljske. — Italija proti Češkoslovaški. >L* Era Noovac govori o megalomani-jah Češkoslovaške, ki so se morale glede Avstrije takoj umakniti, ko je nastopila taka velesila, kakor je Italija. Tržaški list izvaja, da si je hotela Češkoslovaška podjarmiti Avstrijo, ali zadnji trenotek, ko je Benesevo posredovanje že skoro uspelo, je posegal vmes Della Torr?tta in potisnil Čeho-slovake v stran. Benoš je moral odstopiti od posredovanja, dasi jo bil prav radi tega imenovan za ministrskega predsednika. Tako nepremišljeno napada Čehoslovake >L' Era Nuovac, o kateri je znano, da ima tesno zveze z vladnimi možmi v Trstu, Po eni strani se kaže velik trud, da bi se ohranili trgovski odnošaii med Italijo in češkoslovaško republiko, po drugi pa jim tržaški list kaže vso svojo mržnjo ter jih tako naravnost odganja od Trsta. Krivci za propadanje Trsta so v ogromnem številu v Trstu samem. = O italijanski zunaml politik? je priobčil »Paese« članek, ki je povzro-: čil burno polemiko z listom »Giornale j d' Italia«. Vsaka taka izjava v listu ! »Paese« se pripisuje Nittiiu. List pravi: j Ven iz sedanje zveze! Vzdržujmo pa ; najboljše odnošaje z Anglijo in Fran-; ci jo! Vsak v svoji hiši, to je najboljši J sistem za sklepanje sporazumov z I vsemi in tako je mogoče opravljati ; najbolje svoje posle. Nittiju nasprotno časopisie hiti dokazovati, da je baš ; Della Toretta dokazal da Nirti nima ; prav in da je treba voditi zunanjo politiko tako. kakor jo vodi sedanji zunanji minister, ki je dosegel uspeh : imenom antante m imenom Italije. Italija že dolgo ni beležila nobenega posebnega diplomatičnega uspeha. Zato pa sedaj italiiansko časopisje toliko bolj povzdiguje in pretirava Tor-rettov u*peh napram Avstriji in Madžarski. Nitti je že mnogokrat kaj pametnega povedal, ker mož pač vidi. kako Italija ne velja prav nič v zvezi S Francijo ln Anglijo, ki jo samo izkoriščata in ji včasih pripustita kak : navidezen uspeh. Nitti ve. da dere j Italija ob strani Francije in Anglije v ; svojo propast. Zato nasvetu je, naj bi i se enkrat postavila na svoje noge in I pričela s svojo politiko. Toda tega ne I bo, ker vodilni državniki v Italiji nimajo razuma za lastno politiko, pa Ita-• fija je tudi že tako privezana na svoji j zaveznici da se ne more več razločiti i od njiju. Italijo čaka ob francosko-j angleškem zavezništvu medla bodočnost — Kongres učiteljev v Zaarrebu. Dne 8. in 9. novembra se vrši v Zagrebu kongres Jugoslovanskega Učiteljskega Udruženj*. Za to priliko je dovolilo prosvetno minitrstvo učiteljstvu primeren dopust. — Slavnostna otvoritev splib skega gledališča. 16. t. m. je bilo slo* vesno otvor j eno narodno gledališče Slavnostni akt otvoritve je izvršil načelnik oddelka za umetnost v mL nistrstvu za prosveto g. Nušič, ki ie zastopal ministra za prosveto. Igra.-li so premi j ero Karolijeve »Jugane vile« simbolično sliko, ki predstav* nam pri* ena v vili Jugani, po krvavih žrtvah mla* Nemčijo In češkoslovaško so zelo po Voljni in ugodni. Odkar se je sklenil feadnji sporazum, se gospodarski odno-faji zelo povoljao razvijajo ter je upati, da se bodo kmalu vršile nove konferenci, na katerih 6e bodo mogle odstraniti Se zadnje obstoječe težJoče. ae Povratek senatorja Klofača. Se-aator Klofač, ki se je mudil na Čelu sokolske delegacije v Ameriki, se je vr-^il 14. t. m. v Prag-o, kjer so ga češki poeijalisti in drugi slovesno sprejeli. V = Češkoslovaški socijalni demo-krati za varčevanje s državnim detaljem. >Pravo Liduc poroča, da je klub češkoslovaških socijalnih demokratov v parlamentu in senatu predložil »bornici praktične predloge v svr-|m> varčevanja z državnim denarjem, fcfed drugimi zahtevajo, naj se z novim |etom ukinejo proste karte za poslance In senatorje, za katere naj se vpeljejo karte a pavšalnim zneskom. Tudi naj pe odpravi na železnicah prvi razred, ffadalje naj se ukinejo proste karte n* rseh električnih železnicah itd. cr Praga toži Habsbnržane. V seji praškega mestnega sveta 17. t. m. so sklenili tožiti Karla Habsburškega za lastništvo posestev, za katera je Prago oropal Ferdinand I. in ki so bila nato pridružena k posestvom Brand^s |n Tahlovice. Tožba bo predložena de- viteljev gledališč v Ljubljani, Za» grebu, Osijeku, Varaždinu in Beo* gradu. — Otvoritev sacrajevskeftja gledališča. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da bo zastopal ministrstvo pri otvoritvi sarajevskega gledišča dne 22. t m. načelnik umetniškega oddelka Brv nislav Nušič. — Nov dnevnik v Zagrebu. Včeraj je izšla poizkusna številka novega zagrebškega lista »Zagre* bački Dnevnik«, ki ga bo izdajal g Franič^Požeganin. — Povečanje nase mornarice s hidroplani. Vojno ministrstvo je sklenilo z beogradsko tvrdko »Srp* ski Llovd« pogodbo za nabavo voč* jega števila hldroplanov, ki bodo predani komandi v Boki Kotorski. Hidronlani se grade v Ttaliji. — Pomorske komande ob Adriji. Iz Beograda poročajo, da ie v voj* nem ministrstvu končana organiza* cija službe na naši obali. Ustanove se komande v Sušaku, Šibeniku In Kotor j u. Komanda v Sušaku bo vsled italijanske okupacije začasne v kraljevini. Za komandanta y Telefonska In brzofauna poročila. lelnA civilni aodoiii z,2j&sL^Jbp *JJ>U$aku Je imejipvaiijujjmrd Kook l jejcvicah. Dr. Beoel o zunanjem po-totalu. Pilotni nate mitedz. Praga, IS. oktobra. Mmistrski predsednilc dr. Be* nes je danes o tvoril prvo sejo na* rodne skupščine. Poslancem je po* dal programatično izjavo nove vla* de, v kateri med drugim o položaju navaja: Naši odnošaji do vehkih za* voznikov so iskreni in prijateljski. Ničesar ni, kar bi moglo kakorkoli kaliti razmerje. Naše razmerje do Jugoslavije in Romunije je izraženo v pogodbi glede male antante in pomeni važen akrivum za evropske politike, ker mala antanta je močen faktor miru in reorganizacije v Srednji Evropi. Je in ostane zaščirnica no* vega reda v osrednji Evropi. To razmerje se ne sme, se ne more kršiti in 9e ne bo v nobeni smeri far* šilo. Tudi naši odnošaji do Nemčije so se stabilizirali, tudi napram njej se je ustvarila tradicija ter je odvisno samo od volje obeh strani, da ostanejo odnošaii taki, kakor so bili v zadnjih treh letih naše zuna* nje politike. Z Avstrijo in Madžarsko srno se v zadnjem letu zelo intenzivno pogajali Naši odnošaji napram Avstriji so se posebno po zadnjem poseiu predsednika v Hallstadtu utrdili in upam. da ni in ne bo nobenega vprašanja, ki bi kakorkoli moglo ogrožati naše dobre odno* saje. Upam, da bodo po rešitvi za= padno*ogrskega vprašanja nastopile tudi napram Madžarski boljše raz« mere> Ministrski predsednik je potem zanikal nevarnost monarhisti čne reakcije, ki sicer obstaja, pa se ne smo precenjevati, ter je rekel: Mi bomo bedeči in jo bomo udu šili s skrajno energijo. Kar se tiče zad* njih dogodkov, ki so se vršili okoli nas, se mora pred vsem obdržati mirnost. Niti dogodki v Zapadni Ogrski, niti v Gornji Šleziji se ne morejo dotikati naše varnosti in naših interesov. Ministrski predsednik je kon* čal: Ničesar ni za državo, Česar bi se morala na znotraj ali zunaj bari. Posrečilo se nam je, da srao jo v kratkem času v toliki meri konsoli* dirali in utrdili, da se bodo vsi po* izkusi, IsDodkooati njene temelje, pokazali kot brezuspešni Narodna skupščina je ekspoze" ministra dr. Beneša sprejela z iskre« nim odobravanjem. Na seji 25. t. m. se prične generalna debata o eks« pozeju in vladinem programu, MINISTRSKI SVET. ~ Beograd, 19. oktobra. (Izvir* no) Pod predsedstvom min. Mar* ka Trifkovica je imel včeraj inini* strski svet sejo. ki je trajala od 17. do 20. Ministrski svet je obravna* val razna tekoča vprašanja. Na predlog ministra Trifkoviča je mi* nistrski svet ponovno obvestil g. Pašiča, da se z ozirom na politični položaj in zasedanje narodne skup ščine čim prej povrne v Beograd. Po daljši debati je ministrski svet sklenil, da se narodna skupščina skliče na 20. oktober k izrednemu zasedanju, vsled česar odpade se* stava ukaza o otvoritvi rednega za* sedanja in volitev novega predsed* stva, Vsled tega ostane še nadalje v funkciji dosedanje predsedstvo narodne skupščine. Vojni minister general Zcčevič je sprožil vprašanje konzorcija »Omnium Serbe«. Minister dr. Kriz: man je kot zastopnik finančnega ministra predlagal, da se to vpra* sanje reši po povratku finančnega ministra iz Londona. Minister dr. Kukovec je podal daljše poročilo o naredbi za pobi* janje draginje in o stanovanjski na» redbi. Minister dr. Kukovec je po> dal nekatere spremembe teh na* redb. Ministrski svet je sklenil, da se o teh vprašanjih razpravlja na posebni seji ministrskega sveta. Minister trgovine in industrije dr. Spaho je poročal o potrebi novega volilnega reda za trgovske in obrtne zbornice. Obstoja načrt, da se za volitve v te korporacije uvede proporčni sistem oziroma da se tu* di manjšinam določi primerno za* topstvo. Minister je tudi predlagal, da ostanejo dosedanje trgovske zbornice v funkciji do 1. januarja 1922. SCHOBER SE ZNOVA ŠESTA. NE Z BENESEM? Dunaj, 18. oktobra. Nazna. nja se, da se sestane kancelar Scho* ber s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dne 24, t n\ v Bud* Paiićeoa Inf eroenclja glede janljc. — Beograd, 19. oktobra. (Izvin no) Današnja »Pravda« poroča, da je vlada včeraj opoldne sprejela od ministrskega predsednika g. PaSiča brzojavno poročilo, da je mora! svoj povratek odložiti. Pašič ostane še nekaj dni v Pari;:u. Med Italijo, Francijo in Anglijo je prišlo do sporazuma v albanskem vprašanju in do definitivne določitve alban* skih mej napram naši državi Vse* bina sporazuma doslej Še ni znana Vlada je ponovno zaprosila, da se mmistrski predsednic g. Nikola Pa. šić z ozirom na parlamentarni polo* ž a j c i ra prej vrne. — d Beograd, 18. oktobra. Po vesteh iz ;ri?a je delegat miridit* ske republike pri Zvezi narodom dobil od predsednika republike ob; vestilo, da se Italija zaradi tega pro* tivi pošiljatvi preiskovalne komisije v Albanijo, ker se tam nahaja sedaj silno mnogo italijanskega vojnega materijala in turških častnikov iz Kemalove armade, ki so bili na ita; ] i i cl n! _ i 11 ladjah iz Male Azije prepe: ljani v Albanijo in da vse to služi Italiji samo kot orožje, da vodi voj; no preti Jugoslaviji. RADIKALNA POSLANCA POLOŽITA MANDAT. — Beograd, 19. oktobra. Ozv.I Kakor poroča i o »Novosti*, sta zastop- 1 nlka požarevskega okrožja, poslanca Vukčevič, bivši predsednik zučasneza predstavništva in minister saobračaia Joca Jovanovič zaprosila okrožni odbor radikalne stranke v Požarcvcu, , da se izjavi za ali prot: reviziji ustave. I Poslanca od odbora nista prejela ni- I kakega odgovora. »Novosti - pristavljajo, da poslanca položita mandat, ker sta proti akciji za revizijo ustave. 3ARG5 BAJE PRIZNAN REKI? — Zagreb, 19. oktobra (Izvirno) Današnji »Jutarnji lisf don 54.70, \e\vyork 13.9U. — Dunaj, IS. oktobra. Pariz 213. Curili 540, Zaereb 950, Praga 3.000. Milan 111, Ne\vyork 2.920. — Budimpešta, IS. oktobra. Zagreb 249.50, Praga 73S, Curih 13S. — g Živinski semeni v Liubljan?. Na današnji mesečni živinski semenj je bilo pripeljanih 3M konj. 86 volov, 79 krav, 13 telet in 80 plemenskih pra-Šijcv. Co;;c: wli I. vrste 24—26 K. IL vrste 18—jO, krave 14—15 K, teleta —.—, prašiči —.—. Kupčija ni bila živahna. Obisk srednji. Italijanskih kupcev ni bilo z ozirom na italijansko prepoved uvoza živine, — g Izplačilo 20odstotnih pri* znanic. Beograd, 18. oktobra. Glav* no nadzomištvo finančnega, minL strstva je sklenilo, pričeti z izplači* lom 20odstotnih kronskih priznanic prihodnje dni v Sloveniji in Srbi j L — g Plačevanje poslovnega davka. Beogradska trgovska zbor* niča je imela dne 17. t. ni. konfer^n* co, na kateri jc razpravljala o načinu plačevanja davka na poslovni promet. Konference so se udeležili zastopniki trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Sklenilo se je napraviti pri finančnem ministrstvi: korake, da sc izpremeni pravilnik o plačevanju davkov na poslovni promet s tem, da se zenostavi na* čin plačevanja tega davka tako, da bo bolj praktično za državo in za davčne obvezance. Vse tri zbornice bedo izdelale spomenico, katero bodo predložile finančnemu mini« strstvu. -— g Ukinjena prevozna taksa na najpotrebnejša živila? Finančne ministrstvo je pripravilo predlog, da se ukine prevozna taksa za pre» voz moke, petroleja in sladkorja, na mesto tega pa se uvede dvojna taksa na luksusne predmete. -— g Dobava mesa za garnizijo Ptuj. Komanda Dravske divizijske oblr.sti v Ljubljani naznanja trgov* ski in obrtniški zbornici v L j ubij a* ni, da se sklene 21. oktobra t. 1. ofcf, 10. dopoldne pri Komandi mesta v Ptuju neposredna pogodba za do* bavo mesa za garnizijo Ptuj (dnev* na potreba okolu 300 ksj) za čas od 1. novembra do 31. decembra 1921^ Predmetni oelas je v pisarni truov* ske in obrtniške zbornice v Ljubi j a* ni, pogoji pa pri Komandi mesta Ptuj interesentom na vpogled. — g Frank in dinar. Ker se ob* računavanje mednarodnih pristoj« bin s tujimi državami vrši v kova* nem denarju, se bo po sklepu minL strstva za pošto in brzojav pri brzo* javnih blagajnih od 1. novembra t L računal ekvivalent zlatega franka z 10 dinarju — g Ureditev izvoza ovac. Gle* de odobrenja izvoza ovac in ovno* je generalna direkcija carin izdala poslovnik. Po tem poslovniku bode carinarnice sprejemale od izvozni« carjev prijavo za izvoa ovac in OT* nov v onem redu, kakor bodo prU haj ali transporti. Carinarnice nika« kor ne bodo prejemale prijav od iz* vozničarjev, ako transporti ne bode na licu mesta, to je pri carinarnic Carinarnice bodo posebno opozaiv jale izvozničarje, da po izčrpan m kontingenta nimajo pravice na Up voz, akoravno bi s transport oni ovac in ovnov dospeli k carmarrtiei, Ta izvoz ovac in ovnov se bo vrsij brez predhodnega odobrenja. Vse carinarnice bodo pošiljale 15. in 3tek ob 8. zvečer. — Grozen čin ljubosumnega moža. Iz Kagreba nam javljaj >, da se je včeraj popoldne na llici dogodil tragičen slučaj ljubosumnosti. Priletni mesar Stepan Koretić Je imel že osam let ljubavno razmerje t gostilničarko Ljubico Majdič. Včeraj pa je prišel v neko poslalo iz Slovenije y Prejkaauije pfll te«>JEteP na Ilici, kjer je zagledal svo- jo ljubico. Potegnil Je revolver in ustrelil na njo. Težko jo Je ranil. Stražniki so jo odnesli v bolnišnico. Ljubosumni mesar pa ie pobegnil v neko drvarnico, kjer si je pognal kroglo v glavo in je takoj obležal mrtev na mestu. — Trpinčenje živali. Zadnje čase opažam na Mirju večje število konj in oslov, ki se pasejo na trav* nikih ob Gradaščici. Toda ali misli; te, da puščajo poredni paglavci uho go živino pri miru? Nikakor! Ne* prestano jo pretepajo, j ase j o, in po, dijo okrog in mučijo na vse mogo= če načine. Ako jih posvariš se nar« čujejo iz tebe. Opozorili bi na to ža= lostno dejstvo gospodarja, ki po* šil j a živino tja, da bi se pasla in ki za stvar gotovo ne ve in pa policijo s prošnjo, naj napravi temu trpinčenju konec. — »Strankarske razmere v Slos veniji.« V včerajšnjem članku mi* nistra dr Kukovca je nam tiskarski škrat naravil več napak, ki kvarilo smisel izvajanj. V drugi koloni od 23 vrste se morajo dotični trije stav ki glasiti takole: »Komu se je doslej posrečilo, da je prišel v objem kler i kalcev, da je estal samostalen! Sta* vi so nam pa vprašanje, kako se ho* čemo uspešno uveljaviti mi, ki smo v vladni večini, če nimajo sreče oni, ki so v opoziciji. Mi s~no bili rlnlivo dobo v opoziciji nego na vladi, ne bo se nam težko uživeri v vio.^o opozicije, ko za to pride čas.« Ralfflra. — Opera. Danes, sreda 19. oktobra odpade radi nenadnih ovir opera »Dalibor«. Mesto nje pojejo muzikalno dramo Musorgskega »Borisa Goduno-va« za abonement D. Jutri, četrtek 20. t m. je operno gledališče zaprto. — Iz gledališko pisarne. Jutri v četrtek 20. t. m, odpade v dramskem gledališču predstava >Komedija zmešnjave, ker je igralec vodilne vloge za dalje časa, obolel. Mesto tega se bo igral leto« prvič v sezoni >Koziroc vodeč, z g. Putjato in go. £arieevo, gt>. Borštnikovo, gdčno. Vero Danilovo, g. Železnikom i. dr. — Nova umetniška revija. Prejeli smo in priopćujemo: V Ljubljani prične izhajati z decembrom t. 1. umetniška revija >Trije labodje«, ki bo obsegala leposlovni del, glasbeni in slikarski, na približno 43 straneh >Dom in Svetovega<£ formata. Ta nova naša revija, ki bo izhajala vsak drugi mesec, bo nadkril.revala, kar se tiče opreme in kakovosti, ne samo v«e naše leposlovne liste, temveč tudi hrvatske in srbske. Se nikdar ni nastopila umetniška generacija kakega naroda v tako strnjenih vrstah, kakor bo to storila naša, 2e v prvi številki bo njastopilo ckoli 13 umetnikov, ki bodo stopili s svojimi umetniškimi deli mahoma v vrsto naših najboljših umetnikov. Sa-moobsebi je razumljivo, da bo list na razpolago tudi starejšim umetnikom, Oziralo se bo namreč samo na kvaliteto umetniškega dela. Posamezna številka, ki bo opremljena z vsem kom-fortom, bo staln okoli 40 K. Naročnina, rokopisi in publikacije naj so poail;vjo na uredništvo, oziroma upravni£tvo na Starem trgu S/IL, ali pa po lo.hko oddajo osebno vsak dan od 10. do 12 ure. dopoldne v uredniških prostorih. Uredniki so: Anton Podb^vš^k, Josip Vidmar in Marij Kogoj. — Sodna medicina za zdravnike, medicine© in pravnike. Beograjski založnik S. B. CvijanovKf je izrlal prav-kar drugo, izpremenjeno in popolnjeno izdnnje dr. Rvetozara PoSić* knjige >Sudska medicina« s 53 slikami v tekstu in v obsegu 578 str. Cena 50 din. Niti celi dve leti ni?ta pretekli po izidu 1. izdnnja, kar dokazuje, da je to delo izr?dno potrebno in dobro. Pisatelj f& zetaj svojo knjigo izdatno popolni! in razširil tako, da je novo izdanje v bistvu povsem novo delo. Knjiga je kot učbenik in kot praktično informativno delo ennko uporabno. Strokovni dol za zdravnike in juri sto je dovršen. V glavnem se jo pisatelj držal Sodne medicine dr. Hoffm-inni. Slike so prav dobre, tekst velik in jasen. Na epohalno delo opozarjimo naše medicince, juriste, a tudi vse inteligentna kroge. Knjiga je velezanimiva in poučna za vsakogar. Stalini sfuti. — KvahTikovanog učitelja za sokolski pomladak traži Sokolsko društvo u Karlovcu. Pomladak vježba denvno tri do četiri sata. Mjesečna plaća 2000 K. Ponude se najkasnije do 31. oktobra 1921. imadu upraviti na Sokolsko društvo u Karlovcu. Tarisfika Ssi sport- — Pojasnilo. Ker se širijo po mestu govorice, da so olačali kubanski kozaki S. K. Iliriji v Ljubljani za dne 9. t. m. prepuščen Jim športni prostor v svrho proizvajanja kozaških točk na konjih baje 20.000 K, izjavlja tem potom S. K. Ilirija, da se je prepustil kozakom športni prostor brezplačno. Za produkcijo dne 16. t. m. se pa prostor radi dveh prvenstvenih tekem ni mo-eel ponovno dati na razpolaga Odbor S. K. Ilirije. — Turisiovski klub »Skala« poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši dne 20. tm. v restavraciji pri >Novem svetu« ob pol 8. zvečer. nalnoiieiša poročila. Proces Radoslaooo. Odkrit]* o tiatasfroH bolgarske armade. — Sofija. 18. oktobra. (Izv.) (Peti dan razprave.) Zasliševanje obtoženega bivšega finančnega ministra Ton-čeva je bilo zelo dolgotrajno. Tončev je imel političen zagovor. Omenjal je, da je Radoslavov na zz -.»vinski seji ministrskega sveta seol obra 1915. L pripovedoval, da so Srh: tidril s svojimi četami v Bol . . tem poročilu je ministrski svet sklenil vojni manifest na narod i: napoved vojne. Senzacionalen je bil n top obtoženega generala Žckcv^, ki ie bil najpreje vojni minister, pozneje pa načel generalr.eg.i štaba r ke J Žekov je prišel pre! i Ruš čuka v Sofijo ! in takoj v spremstvu p tlicijskeca urac-• nika pred državno sodišče. V dvorani i je nastala velika napetost. Predsednik M ari nov ga je vprašal: »Kdo ste j Vi, gospod?« 2ekov je vojaško vzrav-i nan odgovoril: »Jaz sem Nikolaj To-I dorov Zekov, bivSi minister vojne in I načelnik generalnega štaba bolgarske armade.« Listi pišejo, da je general j Žekov že maja 1. 1918 opozarjal carja j Ferdinanda na demoralizacijo bolgar-I ske vojske in na bližajočo se kata-! strofo. « Na to opozorilo, ki ga je Žekov j poslal dne 10. julija 1918 kralju Ferdi-; nandu, je le ta odgovoril, kakor je razvidno iz knjige majorja Maleva, brzojavko , v kateri je izvajal med drugim: »Vem, da je razpoloženje v vojski zelo slabo, da je ona žal docela okužena od raznih zločinskih agitacij, j Nekaj, kar sem smatral za nemogoče, je postalo žalostna in vidna resnica: j Armada je končno zastrupljena s po-» litičnimi in strankarskimi strastmi, j Radi tega ne moremo na njo računati j kakor preje. Katastrofalne posledice tega groznega položaja bodo napravl-j le konec mojemu delu v Bolgariji.« ! Na to brzojavko ie general Žekov re-j kel svojemu adjutantu: »Se danes pošljem kralju obširno poročilo. Ne bom ničesar prikrival, marveč očrtal mu bom pravo stanje armade na fronti. Naj potem sam presodi, od kod prihaja propast — katastrofa — in zakaj so vojaki okuženi z agitacijo. In Če sem jaz krivec naj me razreši položaja vrhovnega poveljnika. Jaz sem že opetovano podal svojo demisijo.« Iz tega je razvidno, da je Kcburžan že junija L 191S. slutil bližajočo se katastrofo Bolgarije. SPORAZUM MED DEMOKRATI IN RADIKAL CI. ^ — Beograd, 19. okt. (Izvir.) Glavni odbor demokratske stranke je imel včeraj popoldne zadnjo sejo Predsednik Ljuba Davidović je po« roČal o najnovejših rezultatih slede podajanj med demokrati in radikaL ci Brez daljše debate so demokra* ti sprejeli dve od radikalcev pred* lagani točki adnrimstrativnesa zna: čaja. Sprejete so brez ugovora tudi radikalne zahteve glede zakonodaj nega programa. Odobren jo bil tudi predlog, da se nekatera skupna vpra sanja obravnavajo na skupnih kon.-ferencah obeh klubov. Sprejeta je bila ideja skupnega odbora za vod* stvo parlamentarne akcije in rese* vanje eventuelnih sporov. Druga dc sedaj še nerešena vprašani a čakaj c na povratek miri. predsednika g. Pasiča. V ZAŠČITO NAŠE ŽELEZNE INDUSTRIJE. — Beograd, 19. okt. (Izvir.) Za, stopniki železne industrije z Jesenic in Celja so včeraj predložili mini* stru trgovine in industrije, dr. S p a? hu spomenico v zaščito naše železa no industrije. Zaprosili so tudi za intervencijo ministra za socijalno politiko g. dr. Kukovca, Naša želez* na industrija predlaga uvedbo ob* rambnega uvoznega carinskega ta. rifa proti inozemski konkurenci. DEMISIJA NEM. KABINETA — Berlin, 19. okt. (Izvir.) Če* prav se socijalni demokrati zavze* majo za nadaljni obstoj kabineta dr, \Virtha, vendar pričakujejo v političnih krogih v najkrajšem času demisijo dr. Wirtha, z ozirom na re. šitev gornješlezijskega vprašanja v škodo Nemčije. Tudi minister dr. Rathenau ima otežkočeno stališče, ker je pogodbo s Francijo podpisal v \Viesbadenu pred odločitvijo šle* zi j skega vprašanja. MADŽARSKE TOLPE V ZAPAD NI OGRSKI. — Dunaj, 19. okt. (Izvir.) Mad* žarske tolpe v Zapadni Ogrski se množe in ojačujejo. Opažati je med njimi dezerteri e iz Vranglove arma de. Na meji so dnevno spopadi in streljanja. POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TA RIFOV V AVSTRIJI. — Dunaj, 19. okt. (Izvir.) Av. strijsko finančno ministrstvo raz» motriva vprašanje o povišanju tari* fov. Povišajo se za 100% železniški poštni, brzojavni in telefonski ta* rifi, 4 ARETIRAN NOVINAR, — Beograd, 19. okt. .Izvir.) Da* nes je bil aretiran komunist novinar. Moša Pijade, ker so pri njem našli mnogo kompromitujočih pisem. Aretiranih bo še več bivših komuni stičnih poslancev, NASI DELEGATI ZA KONFERENCO V POTOROSE. Beograd, 10. okt. (Izv.) Yiad& jo, določila delegate za prometno konferenco v Portoro.se. Za predsednikA je i m ono van dr. O. R y b a f. Pri del jenih mu je več strokovnjakov iz ministrstefi saobraćaja, po^to in brzojava, mocj drugimi dr. Vlada Marković in (IT. V o n č i n a. AMERIŠKI SENAT RATIFICIRAL1 MIROVNE POGODBE Z NEMČIJO, AVSTRIJO IN MADŽARSKO. — d \\ ashington, 18. oktobra. So nai je ratificiral mirovno pr>goJbo a Nemčijo s pridržkom, da se bodo Zi> dinjene države dala zastopati v repa« racij ski komisiji, v drugih mednarod* nih komisijah pa no brez dovoljenj^ senata. Senat je ratificiral tudi mirovni pogodbi z Avstrijo in Madžarsko. FRANCOSKI PARLAMENT, Francija za Rusijo. — d Pariz, IS. okt. Parlament se jc zopet sestal. Zbornica je na predlog rnin. predsednika Brianda sklenila, naj se takoj prično debata, o interpilaciiah, ki se tičejo splošne zunanje politike, Dobata se bo prej« kone nadaljevala v več sejah. Mari t^ain se je bavil z zadnjimi poCaia« nji in obžaloval, da nova comjcšleii zijska meja dopušča Nemčiji znoi$ ten industrijski vpliv. Odobraval jć namero ministrskega predsednika ki poj de h konferenci v \Vashinsj* ton, kjer se bo razpravljalo o orno*) jitvah vojnih priprav. Socialist Mofj tet je izvajal, da je za Francijo in za. ves svet važno, pomagati Rusiji, Poudarjal je tefkoče, nastalo po mednarodnem komiteju. Ministrsc: predsednik Briand je izjavil, da jo umevno, da si komite zagotovi da se pomoč ne odtegne pravemu na* menu, in da iščo garancij. »Mi no pozabimo«, je dejal min. predsednik »Ha je padlo na stotisočo Rusov za skupno stvar!« — d Pariz, 18. okt. V pari amen* tu je Margain izrazil svoje obžalotr vanje zaradi postopanja in politike, ruske vlade in jo zahteval, da na| vlada podpira stališče, ki ga je^ obi razložil Nansen na skupščini Z vej ze narodov. Leo Daudet (rovalist)j je v daljših izvajanjih kritiziraj ukinjenje gospodarskih sankcij irj$ politike približanja k Nemčiji J Borze. Zagreb, ID. okt. (Tzv.T T)ovize| i lan 1105—1115, Berlin 165— 16fig Novi Jork 2&i, Dnnaj 9.75— 9.90, Pr.a^i ' 29S—S0O. — Valuta: dol ar j 277—2SS, italijanske liro 1090—K rublji 12—lf». Beoeraa, 19. okt. (Izv.) Valute: do-t larji 69.50, leji 52.50. Devizo: Pariš'' 505, Praga 74, Dunaj 2.30, Milan 271, v* Erislfoene ussfl. — Dramatični odsek poverJeiiJStvV splošne organizacijo vojnih invalidov^ vdov in sirot za Ljubljano in okolied vprizori v nedeljo dna 23. t m, ob 8u uri zvei>r v Ljudskem domu v LjubV ljani L. Anzengruberjevo narodno igrOj >Krivoprisežnik«. Vstopnico so dobo $ predprodaji v Severjovi trafiki v &9* lenburgovl ulici in Koželjev! na SvV Petra cesti 95. BLigajna so odpro ob m zvečer. Z ozirom na to, da jo cisti dob&j Ček namenjen izključno v dobrodelne, svrhe v prid vojnim invalidom, v6W vam ln sirotam, apeliramo na občirjK ptvo, da so v čim veejom številu uJele*] ž i predstavo ter s tem pri po moro fl^ tem zadovoljivejšega uspeha. Prepla* čifc* v ta namen so hvaležno spr^jei Jo. Priporočamo po^bno vojnim in-' lidom in vdogpnm, da pridno segajo , vstopnicah ter pripeljejo b seboj tudi M svoje znance. Poizoedbe. — Vrv se je izgubila na v na Korošico, in sicer po tisti, ki odcepi od poti pri tabli i z napisoni »Presedljaj«. Pošten najditelj na|j jo odda v sobi Turistovskega klubi »Skala«. Stari trg 34. v Ljubljani. . — Zamenjala se je v nedeljo 1Q* t. m, nsnjata Črna ročna torbloa v vl£v. ku, ki prihaja v Ljubljano ob *A10. zvfy\ čer. Dobi se nazaj pri hišniku na KaeK; ljevi cesti St. 31. — Pogrešata se od 9. t nt mladrjif] letna Jernej in Josip Jelen, ki sta po*! begnila od doma iz Vevč, občina Dev^ Marija v Polju pri Ljubljani, Oba stft; bila oblečena v črno obleko, mlajši po*j krit s čepico, večji ■ slamnikom. Ob**! nila sta se gotovo v smecr Šoštanja* Kdor bi kaj o navedenih zvedel, se na* prosa, da to sporoči njihovi m a tari Uršuli Jelen, Vevče št. 23, občina Dev, Mar. v Polju pri Ljubljani. Stroški 50 povrnejo. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek, Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. stran. 4. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 20. oktobra 1821, štev. 236. fntje za strope izdelale in prodala Rezanje drv pa debelo in drobno m5 po K 3.50 pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Ifltoa, Ljubljana, Jeranora nI. 13, Trnovo. Iva dobro idoča po 4 tone PH 35 — 40; se proda za ceno K a 65.000. — Josip Jog, avto delavnica, Tržaška ce-Ma Maribor. 7039 G. F. Jarasek cglaieva!« glasoiirjst v Linblanl Wa!fova 12. Irvršnjern oglaševanja ter popravila gla-sovirjev in harmonijev speci,elno strokov-po, točno in ceno. Absolvent trgovske šale, z nekoliko prakse v denarnem zavodu, išče primarne službee. Ponudbe pod »Absolvent 7508" na upr. Šlov. Naroda. 7508 z motorno žago ter dobavo drv, vsako množino dostavljeno na dom, priporoča Lud. Ilersić, Ahactjeva eests to, (Traravt)ska postaja Sv. Petra cerfcav), 6982 trajne lučice z držajem stenja, napolnjene s parafinom, razpošilja Harol Kain, Maribor, Maribor, Miklošičava ulica 2. Vzorci proti predplačilu 1 Din, Poskusni kartoni po 50 kom. po povzetju za K 150. 7498 Zastopniki se isCeiol Zenitna ponudba! Mlad intligenten gospod, trgovsko na-obražen s polmili onskim premoženjem v posestvu, se želi seznaniti v svrho takojšnje ali poznejšnje ženitve s simpatično, izobraženo gospico, staio 17 — 23 let, ki bi imela večje posestvo, trgovino z mešanim blagom ali z lesom oziroma gostilno. Tajnost zajemčena. Le resne ponudbe pod Sreča/7573 na upr. Slov. Nar. 7573 „NFrodaA tisliama" naznanja žalostno vest, da je njen marljivi sodelavec ti tiskarski vajenec danes ro zelo mučni bolezni preminul. Pogreb bo dne 20. oktobra 1921 iz deželne bolnice.. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1921. t Mestni DOgrebni zavod v Ljubljani. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam, da je moj iskrenoljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod chisehker direkcijski sekretar Kranjske hranilnice v pok. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 79. letu svoje starosti, danes ob pol 4. popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v Četrtek 20. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Pogačarjev trg 3, v lastno grobnico pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1921. Ema Sohiscbker ro|- Puch, soproga. Zahvala. Vsem, ki so spremili našega predragega očeta, gospoda Miha Zidana na njegovi zadnji poti, kakor tudi darovalcem vencev in šopkov se najtopleje zahvaljujemo. V 1*1 ubijani, dne 18. oktobra 1921. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob priliki izgube naše nadvse ljubljene soproge, mamice, sestre in svakinje, gospe izrekamo svojo globokočutečo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo častiti duhovščini, krškemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetnih šopkov in vsem ki so spremili drago pokojnico tako mnogoštevilno na njeni zadnji poti. Muljava, 17. oktobra 1921. Žalujoči ostalL Gospodična želi službe v kateremkoli kraju Slovenije. Zmožna je strojepisja in knjigovodstva ter ima tudi veselje za trgovino. Izurjena je za fino šivanje. Najraje gre v kako pisarno. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod . N. P. /495* na upravo SI. Naroda, 7495 Parketne deščice Iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje 'i1,,** Jos. B. Puh t? LJubljana, Oradaika ulica It 21. Korespondence 7511 v slovenščini, mmščini, francoščini, angleščini in italijančvini zmožna moč s prakso sprejme dobro honorirano mesto, najraje v kaki banki v Liubl ani. P^njdbe z navedho plače pod .Kore-spondentlnja 7511" na upravo Slov. Nar. Istimi stro] nov ali že rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod p P le t i In i stroj 7527" na upravo Slov. Naioda. 7527 Vino ipi dom kdor preskrbi stanovanje z vsaj dvema sobama s pritiklinami v Ljubljani, tudi v novi hiši. Dopise »e prosi na umavo tega lista pod »Nova hiša/7522" Jtfleblovano sobo event. dve za 2 o^ebi (mož in žena), če mogoče s separiranim vhodom, se išće za takoj ali pozneje. Najemnina postranska stvar, posredovanje se honorira. Dopisi pod .Najemnina 7523. na upt3vo Slov. Naroda. 7523 7524 500 bron nagrade dobi oni, kdor preskrbi mirni stranki brez otrok eno sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Mirnost 7524" na upravo Slov. Naroda. Šivilja katera še ni dobro izučena išče mesta pri boljši Šivilji. Vpraša se Kolizej vrata 19. 7520 Spalna soba nova, moderna elegantno izdelana se vsled preselitve proda. Naslov se poizve pri An. zav. Drago Beseljak in drag, LJubljana, Sodna ulica 5. 7493 pira (maragoni) se proda. Cena 12.C00 K, event. tudi na mesečne obroke. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7519 Hiša trinadstropna v Ljubljani, 17 strank v dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Naslov se poizve pri An. zav. Drago Beseljak in drag, Lfublf ana, Sodna nI. 5. galant in papirne event. mešane stroke. Hrana v hiši. Ponudbe z navedbo plače in dosed. službovanja na upravo lista pod „Vljudnost'77517 7517 Oglje! Kupim 10 vagonov bukovega oglja. Ponudbe pod „Bukovo oglje 7518" na upravo Sloven. Naroda. 7518 Kdo vzame proti primernemu plačilu v popolno oskrbo llletnega zdravega c!l"t-~, kateri bi bil izven šole, vporabljiv za vsakovrstne opravke ? Ponudbe pod »Zdrav dečko 7515* na upravo Si. Nar. 7515 se išče večja količina. Ponudbe na GRADIVO, trgovačko društvo za grad-jevni i tehnički materijal, ZAGREB, Bogov ićeva ul.3. 7497 biti trgovac fabrikant, mali obrtnik itd. a nepoznavati propise o trošarini je pogibeljno. Ako naručiš „Odredbe o državnoj trošarini" koje je izdao Savez Finans Kontrole, a kompilirao viši fin. savjetnik Dr. F. Prenj, Štampane latinicom možeš izbjeći neugodnosti. Cena knjige je 35 K a naručuje se samo kod Administracije „Finans. Kontrola", Do-boj, Bosna i ialje pouzećem ili novac n na pred. 7525 Klavirje us!**«** I« popravlja lolidno ia tatM ter gre tudi M % deželo. «* ftfiks foirte. Ljaoljana. Trtaika c.45. 440 voltov, Vli PSin enakosmerni Ste-vec 220 in 2X220 voltov za 5 in 10 amper, se takoj odda. Natančna pojasnila daje I. Bauman, Sv. IIj v Sloven. goricah aH pa Franc Purkarthofer, Fei-nitz pri Grazu. 7500 Sprejme ae oskrbnik s trgovsko naobrazbo srednje starosti Naslov pove An. zavod Drago Beseljak A drug, Ljubljana, Sodna ul. štev. 5. 7338 laćo »o mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal St. 53. 4*05 LoniMe m predivo 30inen]3 v platno mehanična vrvarna, terilnica in predilnica Anton Šinkovec, Kranj Grosuplje. 7420 I. jugoslovanska barvanja krznarstvo in strojarnica PETER SEMKO, Glince 230 sprejema vsa v to stroko epadajoča de!a po najnižjih cenah. Dela prevzemam : Gradišča št. 10. Pozor, trgovci s hlobuhi! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi leoe velourne klobuke. Frani o C erar, tovarnar v Stobn, polta Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna V popravilo se sprejemajo pri Kcvače-vič i Tršan, Prešernova ulica 5 na dvorišču desno, vsako sredo, ravno tako se oddajajo samo vsako sredo. M, jnrl Samo tukaj je možno dobiti zajamčeno prave lovske Čevlje« nepramoe-Ijlve Iz najfinejše rujave teletine, kakor tudi vse vrste druge čevlje: Box itd. Sprejemajo se tudi vsa ortopedtCna dela po naročilu. Izdeluje in razpošilja Ivo KramersiC, NOVO MESTO. Pianist išče sodelovanja pri orkestru ali drugod za večerne ure. Ponudbe pod ..Pianist" na An- uvod Drago Beseljak In dr* LJubljana, Sodna nI. 9. 7494 32 KW dinamo 440 voltov s sklepal-no plošče, v najboljem stanju, se radi povečanja obrata takoj odda. Natančneja pojasnila daje I. Bauman, \i llj v Slov. Goricah ali pa Franc Purkarthofer, Fernlts pri Brata. Kupim dobro ohranjen polaojarmenlk (Voli-gatter). Ponudbe pod „Polnojarmenik 7505" ua upravo Slov. Naroda. 7 05 Dve psici prave volčje pasme, prva 2 leti, dru^a pol leta stara, se proaasta. Cena po dogovoru. Več pove foto atelie Litt a 7490 Kot natakarica ali kuharica želim takoj nastopiti. Ponudbe pod Št. H7592" na upravo Slov. Naroda. 7502 Lep" enonadstropna hiša v L ubl'?nl z lepim vrtom se proda za zmerno ceno. Stanovanje na razpolago. Naslov pove upr. SI. Nar. Dve gospodični iščeta službe prodajalke in kontoristinje-začetnace event. praktikan- ftinfe. Gresta najraje v mesto. Ponudbe pod »Dve gospodični 7496" na upravo Slovenskega Naroda. 7496 mlad, spreten prodajalec marvjfakT<- s vešč trg. mešanega blaga, se »piejtac ^ 15. novtmbrom. JOS. KRIVEC. K.Sl.o se prir-oroča cenjenim damam, A 1 Ek. Havmkarjeva ulica 8. Spretna Proda se nov črn koZjhoviiU iaotf p',aff (sesskD- Ulica na Grad štev. 2 II. trgovski pomoči prva moč, za me^in^ stro! Gradba lesenih mostov, jezov iti mlinov. Parna žaga, tovarna furnirja. m^^% i i fabrikat Brovn Bovere (Doppelkollektormaschine) 32 KW 850 obratov 2V volt s 420X260 mm in pritegovalni »troj. Sklepalna plolča s sledečo opr^. 1 trlpolno stikalo, 2 glavni varovali, 2 amperometra, 1 voltomeUr, 1 voHemtn stikalo In uravnavalnik (Nebenschlufiregler) z ročnim kolesom se loeo Pernit pri Gram za n. a. K 500.000 proda. Polovico kupne srote je izplačati tak' kupnem sklepa, ottanek pa pri odpremi. Zaboj in dostava na stroike prodajale Natančneja pojasnila daje I. Bauman, St. i:j v Slov. Oorloak In Frsvr. Pvrkar.holtr, fornlti pri Oraiu. r Campbor miiaf pomada za Ite NajboljSe. sredstvo proti pegam, vsakovrstnim madežem in ščajem na licu. Čisti kožo in napravi nežno polt. Dobiva s^ vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. MIJA kozmetični laboratorij in parfumerija priporoča cenjenemu občinstvu svoje prvovrstno datnačo kozmetična izdelke In parfume. — Mija kozmetiCni laboratorij in parfume-rija« Ljubljana, Gradišče 7. 7516 Modni salon Stnchlv - M Ljubljana, Židovska ul. 3. Ima v zalogi fine in najnovelše oblike ter kiniane klobuke in čepica •d K 150'— naproj. Popravila le mmUt. Žalni kitali f zaleii. Lastnina in tisk »N&iodne iiaktioss Za inseratni del odgovorcu Valentin Kopitar. 11 27 46 3284 41 S+VI 3RU