List 41. m v lecaj LY. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu rNovic". Ljubljani 8. oktobra 1897. « Politiški oddelek. r> \j \fr fr Eksposé finančnega ministra. Ministerski svet 1,330 021 gld. (1,317.017 gld.), in sicer ministersko predsedstvo 189,733 gld., dispozicijski zaklad 100.000 gld.,stroški uradnih časnikov 660.800 gld. (677.100 gld.), brzojavna in korespondenčna pisarna 145.000 gld. (142 000 gld.), upravno sodišče 234.488'gld. (210.604 gdl.) seji poslanske zbornice dne 1. oktobra je finančni Prispevekk skupnim stroškom 122,656.440 gl. (119,132.680 minister Bilinski předložil državni proračun za leto 1898 ter obširno in vsestransko utemeljeval vse točke in po-jasnjeval svoje namene za bodočnost. gld.) Notranje ministerstvo 26,623.441 gld. (24,510.875 gld.) V tej svoti je vračunjenih kot četrti obrok 65 000 gld. za popravo državne ceste in železni most Čez Krko pri Proračun je jako poučen. Kdor ga pregleda, mora Novem Mestu in 30.000 gld za popravo državne ceste pri kar ostrmeti, kako mogočno so narasli državni izdatki čatežu ob Savi, za uravnavo Save 76,300 gld. — Mini-tekom zadnjih trideset let. Danes potřebuje Cislitvanska sterstvo za dež. brambo 24,072.681 gld. (23,094 170 gld.) sama še jedenkrát toliko, kakor pred 1867 potre Naučno ministerstvo 29,177.140 gld (27,920.665 gld.) bovala cela monarhija za vse svoje potrebščine. Vzlic Pri tem poglavju se mej drugim proračunava za popravo temu je finančno stanje sijajnejše, kakor je bilo kdaj. cerkve v Dvoru pri Polh. Gradcu kot prvi obrok 3000 gld., To gotovo ni zasluga tište „državoohranjujoče stranke", potrebščina verskega zaklada za Kranjsko 194.700 gld. katera se imenuje tudi nemško-liberalno m katera je (195.700 gld.), poprave in^prezidave na Kranjskem 16.815 državno gospodarstvo dvakrat tako zavozila, da sta mo- gld. (2.792 gld ), za popravo župne cerkve v Mcravčah kot rala sinova inferijornih narodov državni voz izpeljati iz prvi ohrok 1.520 gld., za popravo zidu pri botaničnem blata, v katerem je bil obtičal zsL časa nemskoliberalnih vlad in za časa koalicije nesrečnega spomina. vrtu drž. Skupni proračun potrebščine za . 1898 715,920.827 gld. brez investicijske potrebščine. znaša pri- gimnazije ljubljanske 1.600 gld., za učila in opravo drž. gimnazije v Kranju 800 gld., strokovni šoli Finančno v Ljubljani v pokritje zastanko/ 250 gld. ministerstvo 112.651.806 gld. (103,846 677 gld.) Trgo meri s proračunom za leto 1897 v znesku 690,122,258 vinsko ministerstvo 49,445.049 gld. (47,326.304 gld ) gld., se je torej zvišal za 25,798.569 gld. V isti meri so Železnično ministerstvo 96,525.500 gld. (93,974.710 gld.) se zvišali dohodki, ki se proračunavajo na 719,900.282 — Poljedelsko ministerstvo 11,967.406 gld. (11,521.676 gld. in so v primeri z dohodki, prora čunjenimi za tekoče gld.) Ta svota obseza znesek 1,640.000 gld. (1,463 000 gld.) leto v znesku 690,132.696 gld,, višji za 29,767.586 gld. v podporo deželne kulture, prispevek 750.000 gld. za me- Torej znaša v proračunu za prihodnje leto prebitek lijoracijski zaklad, za pokončavanje trtne uši 250 000 gld 3,869.017 gld. (230.000 gld .), za brezobrestna posojila po trtni uši poško- Potrebščina : (izpostavk za 1897., navedenih v dovanim vinogradnikom 160.000 gld. (120.000 gld.) oklepih, je razvidno, kako se 50 preminile dotične postavke) Pravosodno ministerstvo 28,065.087 gld (25,036.808 Naj višji dvor 4,650.000 gld. Kabinetna pisarna cesarjeva gld) tej svoti se proračunava mej drugim za zgradbo 76.864 gld. Državni zbor, in sicer gospodska zbornica uradnega poslopja na Vranskem 10 800 gld , za uradno 50.155 gld. (42.713 gld.), poslanskâ zbornica 972.505 gld. poslopje v Šoštanju 6 470 gld,, za nakup in poprave vo (968.312 gld ). delegacija 21.620 gld. (15.820 gld.), kon- jašnice v Novem Mestu še 50.000 gld. — Najviši računski trolna komisija drž. dolgov 11.755 gld. i parlamentna dvor 176 600 gld. (175.200 gld) Pokojninski zaklad zgradba 100.000 gld., skupaj torej 1,306.262 gld. (1,340.874 22,898 800 gld (22,378.650 gld) — Podpore in dotacije gld.) ; Državno sodišče 23.300 gld. (22.725 gld.); 6,449 505 gld 650.880 gld.)— Drž. dolg 170,553.910 4 .. r ï 396 gld. (168,137.859 gld.), in sicarobre3ti skupnega drž. dolga 95,973.852 gld.), obresti drž. dolga tostranske drž. polovice 69,517.755 gld. (66,669 256 gld.), odplačevanje drž. dolga 1,169 000 gld. — Uprava državnega dolga 650 190 gld. (666.490 gld.) Dohodki: Posameznih poglavij ne kaže navajati, pač pa utegnejo marsikoga zanimati naslednje številke. Tako se proračunavajo dohodki zemljiškega davka v ziesku 28,722,500, za leto 1897 so bili proračunjeni na 32,750.000 : hišni davek 31,164.600 (33,357.000)); dosedanja prido-bnina 1,095.500 in se je znižala za 11,380.500; dose-danji dohodniski davek 5,405.300 (za leto 1897 se je proračunavalo 32,303.000. Nasprotno pa se proračunava nova občna pridobnina na 15,239.600 gld., rentni clavek v znesku 3,100.000, osobni dohodninski davek 15,634.400 goldinarjev. Davek od žganja se proračunava na 33,800.000, od vina in mošta 5,400.000, od piva 37 milijonov, od mesa 7,200.000, od sladkorja 33,465.000, od rudninskega olja 7,300.000, od soli 22Í181.500, od tobaka 98,502.300, kolekovine 22,553 400, pristojbine 44,545.600, loterije 16,071.000, mitnice 1,036.600 itd. Poleg tega pa se posebej proračunava za investicijski zaklad potrebščine 29,179.780, pokritja 1.524.050 goldinarjev. 1 Finančni minister ni samo pojasnjeval podanih številk, oziral se je tudi v bodočnočt in — obetal. To je sploh karakteristično za finančně ministre, da mnogo obetajo, ali, bolje rečeno, vse. Tudi finančni minister je vse obljubil, kar je kdo sploh kdaj zahteval. Obljubil je, da odpravi mitnice, proti katerim se kmetsko prebivalstvo po vsi pravici jako oštro pritožuje, napovedal je odpravo časniškega kolka in napovedal je tudi zvišanje uradniških plač, a vse je obljubil le kondicijonelno. Tako je naznanil nove davke kot pogoj za zvišanje uradniških plač. Povedal je, da bo vlada zahtevala uvedenje znatnega transportnega davka, kar mora uničiti našo industrijo in kar bi inozemsko konkurenco silno utrdilo, in povedal je, da hoče vlada največjim siromakom po-dražiti potrebno živilo, sladkor, s katerim na Angleškem prešiče krmijo, ker je vsled avstrijskih premij na izvoz tam sladkor silno po ceni, dočim je pri n?s jako drag. Upati je, da drž. zbor ne dovoli novih davkov. To tudi treba ni. Naj vlada nekoliko štedi, zlasti pri vo-jaštvu in imela bo denarja dovolj na razpolago. Sicer pa kaže že površen pregled državnega proračuna, da za izpolnitev navedenih obljub novih davkov niti treba ni. Finančni minister je namreč dohodke nalašč dosti manj računal, kakor jih bo v resnici. Res, da je bilo v tem oziru treba velike previdnosti, ker smo na pragu novega davčnega sistema, toda o tem ni dvoma, da bo pre-bitek dosti večji, kakor je bil preračunjen, tako velik, da bi vlada ž njim lahko izpolnila vse svoje obljube in povrh še pomagala posamičnim kronovinam, katere se vse brez izjeme nahajajo v najhujših finančnih kalami- tetah, dočim država že ne ve, kaj bi z de nar je m, kateri se štaka v njenih blagajnicah. Politični pregled. Državni zbor. — Morda se razmere v našem parlamentu kaj zboljšajo. vsaj zatrjuje se, da bode opozicija v bodoče tirala dostojnejšo obstrukcijo. Vzlic temu zatrdilu je posl. Wolf v jedni zadnjih sej zalucal pravosodnemu ministru grofu Gleispachu psovko „Justizmorder" v obraz. Storil ni državni zbor prav za prav še nic. Zdaj obravnava o podporah po uj-mah in povodujih oškodovanih okrájev. Tu gre tudi za koristi slovenskih kmetovalcev, za katere so se zavzeli naši poslanci Nekaj država pac stori, a vse premalo. Birokracija pač niina pravega smisla, za potrebe ljudstva. Pri razpravi o teh podporah so • poslanci raznih strank očitali vladi, da pri cenitvi škode postopa površno, pri razdelitvi podpor pa pristransko in svojevoljno Drugi teden se začne tudi razprava o raznih pred logih, naj se obtoži ministerstvo. Razprava ima samo agitato-ričen pomen, ker je v naprej zagotovljeno, da se predlogi odklonijo. V jedni zadnjih sej je finančni minister předložil državni proračun in ga obširno pojasnjeval. 0 proračunu govorimo na prvem mestu. Značilno za naše parlamentarne razmere je, da sta poslanca opat Treuinfels in grof Falken-heyn stavila predlog, naj se izvoli poseben odsek, nekak častni sod, kateri bo razsojal v slučaju razporov in kaznoval krive poslance. Povod temu predlogu je dal dvoboj grofa Badenija s posl. Wolfom. ! Desnica in vlada — Razmerje mej desnico in vlado še vedno ni pojašnjeno. Zlasti nezadovoljui so slovenski, hrvatski in maloruski poslanci ter nemški klerikalci, ker se vlada nikakor nece izjaviti glede njih zahtev, doôim se je s Čehi in Poljaki že dogovorila in se v proračunu znatno ozi-rala na češke zahteve. Čehom ponuja tudi mesto češkega ministra. Z ozirom na nejasnost položaja so stranke, pripada -joče desnici, formulovale svoje najnujnejše zahteve. Tudi Slovanska kršćansko narodna zveza je to ston'a in izjavila, da ostane v večini, če ta njene zahteve vzprejme kot svoje in da bode vlado podpirala, če ta njenim zahtevam administrativnim potom takoj ugodi. Položaj je še vedno popolnoma nejasen. Sistiranje ustave. — čedalje pogosteie se čuje zatr-jevanje, da bo vlada sistirala ustavo, ako se jej ne posreći, razbiti obstrucijo. Naj večja ovira sistiranju je državni osnovni zakon iz leta 1867., po katerem postane Ogerska neodvisna država, ako v Cislitvanski ni parlamenta. Poroca se da je ta ovira zdaj odstranjena. Cesar se je minole tedne mudil na ogerskem in se z madjarskimi politiki dogovorit, da ostane razmerje mej. Cislitvansko in Ogersko nedotaknjeno, tudi Če se v Cislitvanski suspendira ustava. V ta namen hočejo Madjari premeniti svoj državni osnovni zakon. No če misli vlada da kaj opravi s sistiranjem ustave, naj le poskusi svojo srečo. Solferino in Kraljevi gradée pričata, kam pripelje državo ab-solutizem. Nemška katoliška ljudska stranka je v silnih škripcih ker so jej nemški nacijonalci za petami. Nacijonalizem razburja tudi kraje, katera zastopa nemška katoliška ljudska stranka in ta razburjenost škoduje stranki še zlasti zategadelj, ker se je zvezala s Slovani proti obstrukcijonalistom. Da se stranka kolikor možno ubrani svojih nasprotnikov, je sprožila predlog, naj državni zbor sklene zakon, s katerim se ustvari okvir, ki ga naj dežeini zbori popolne. Čeki in Poljaki so se izrekli proti temu predlogu, vsled česar se je bati, da pride v desnici do krize. % iVJl Nagla sodba na Hrvatskem Za vsako civilizo- váno državo je sramota, ako se kje udomaći tak političen Kar počenje hrvatski ban grof « sistem, kakor na Hivatskem. m : «I T) \J Obrtnija. Khuen-Hedervary, preseza že vse meje. Tako kakor on ne vladajo niti turške paše. Mera křivic in nasilstev je naposled prekipela. Přiměřili so se veliki nemiri, o kateih smo že go- vorili. Ban jih je zadusil s tem, da je razglasil „štandrecht", kar se zgodi samo tam, kje je nastala revolucija. Pa ta po- štenjak Khuen-Hedervary je šel še dalje. Drznil se trditi, da je revolucije kriva narodna stranka, katera se bori na koristi naroda in pobija sistem banov, in drznil se je trditi da so prouzroČitelji revolucije v zvezi z gotovimi krogi v Cislitvanski. Za to nesramDOst, katera meri brez dvoma na cislitvanske Hrvate, mora ban dobiti primeren odgovor. Razvoj modernega in znanstvenega socijalizma. (Spisal Kržetov). (Konec.) Owna je njegova človekoljubnost přivedla do socijalizma. Bi! je tovarnar. Dočim je pa večina njegovih to- dobička iz zamota vših se gospodarskih Pogodba z Ogersko. Dne 31. decembra poteče pogodba z Ogersko Na to, da bi se pogodba mogla pravočasno varišev iskala razmer, lahko ga loveč v motni vodi, vse načine olajševati stanje delavcev. skušal Od Owen na 1800 1829 obnoviti, ne misli nihče. To je absolutno nemogoče. Eadi tega je bil ravnatelj in sodrug velike papirnice v New-Lanareku se je avstrijska vlada dogovo rila z ogersko, da se sedanja na Škotskem. Od raznih vetrov zmetano delavsko ljudstvo pogodba za nekaj časa podaljša. Ker je ta pogodba za Ogersko jako ugodna in za nas jako škodljiva, zahtevali so Madjari, naj se provizorno podaljšanje raztegne kar za več let, za dve Lanarcku je privel do take stopinje omike, da so po stale pijanost, policija, sodišča povsem neznana. Ustanovil leti, ali kar za tri leta. Avstrijska vlada bi bila morda privo- Je Prve otroške vrtove, zmanjšal delavski dan, mej let-lila v to, toda bala se je, da v parlamentu ne dobi večine, in nimi štirimesečnimi tovarniškimi krizami je dajal delavcem se vsled tega odločila, da naj se pogodba podaljša samo za prejšnjo plaćo itd. In vendar je tovarna podvojila svoje jedno leto, kateri zahtevi se je morala udati tudi madjarska vlada. Nemčija. V nemškem državnem zboru bode kmalu bliskalo in grmelo. Vlada namerava o i drž. zbora zahtevati mnogo milijonov za izboljšanje nemške vojne mornarice. Dr- dohodke. Tu je začel premišljevati Owen: 2500 mojih ljudij je nakopičilo toliko bogastva, kakor pred polsto-letjem jedva 600.000 ljudij. Kaj je vzrok temu ogro-mnemu napredku ? Kdo je nakopičil toliko bogastva ? Vse žavni zbor je dotične dosti skromnejše zahteve že dvakrat od- je delo delavskih rok in strojev, ki so rezultat delà v klonil, sedaj pa namerava vlada še veliko več zahtevati, kakor kdaj poprej. Sedanji drž zbor gotovo ne dovoli teh zahtev. To ve prav dobro tudi vlada. Prav iz tega se tudi sklepa, da vlada na vsprejetje njenih predlogov niti ne misli, ampak da jih sproži, da bi imela povod, razpustili drž. zbor in dobiti za nemške patrijote omamljivo volilno parolo. skega truda. Delavcem naj torej tudi pripada bogastvo Nove sile proizvajanja, ki koristijo sedaj pojedincem i naj bodo v blaginjo vsem v obliki skupne lastnine. Tako je Owen přišel do komunizma in ga skušal takoj tudi praktično uvesti na raznih krajih. Tri naprave } Rumunska. Kralj rumunski je bil bred kratkim v so mu ovirale pot : osebna lastnina, vera in sočutna Budimpešti. Rumunski ministerski predsednik Sturdza ni přišel oblika zakona. Začel je boj s temi faktorji, a s tem iz ž njim, a vendar so kraljeve napitnice, v katerih je povdarjal gubil simpatije, katere si je v toliki meri pridobil prej ozko zvezi mej Rumunsko in Avstro-Ogerske, obudile po vsi Rumunski silno nevoljo, katera se obrača tudi proti ministerskému predsedniku. Rumuni so nejevoljni in obsojajo kraljevo postopanje, Češ, da je sankcijoniral grozni položaj na Ogerskem šnje čase. Videl je y kako mu izpodletavajo komunistiški načrti, ali še po preseiitvi v Ameriko dělal z všemi silami za svoje ideje, čeprav je potrošil pri tem vse svoje živečih Rumunov. Po vsi Rumunski se je začelo živaljno gi- veliko premoženje. Vsi uspehi angleških delavcev za banje, čigar posledica bo najbrž odstop sedanje vlade. četkom tega stoletja so zvezami z njegovim imenom. To so torej socijalisti, še na pol v oblasti utopistov oblasti v času, ko je bila Grška v vojni s Turki najbolj po- ysak je skušal naj svoj način, po razumu in slučaju re Grška Rallisovo ministerstvo, katero je prišlo do ražena, se ni obneslo in je moralo odstopiti. PriporoČalo je vsprejetje mirovne pogodbe, upajoč, da si s tem zagotovi obstanek, toda Delyannis že komaj caka, da pride zopet na krmito, in dělal je Rallisev toliko sitnostij, da je ta moral odstopiti. Toda Delyannis ni sam postal ministerski predsednik, ziranja zgodovine Nemec Marx. šiti svetovni problem in človestva. Daleč presega vse oče naukov, katere oznanjajo sedanji socijalisti po vsem svetu, naukov, katere slede iz materijalistiškega n a- novo vlado je sestavil Zaimis, najpostenejši mej grškimi poli- tiki. Zdaj mu Delyannis nagaja kar more, vse, da postane sam ministerski predsednik in nasprotuje sklepu miru z vsemi silami. Ta boj za moč mej grškimi politiki je naravnost ostuden. Konservatizem je na Španskem zopet jedenkrát bankerotoval. Država je v najobupnejšem položaju in Pred Marxom pa si oglejmo še dva moža, ki se navadno imenujeta, kadar se govori v razvoju nemškega 1875) socijalizma, Rodbertusa in Lassalla. Karla Rodbertusa Jagetzova (1805 štejejo nekateri nad Marxa, ker je povzel od njega nekatere ideje. Rodbertus meni, da naj skrbi uže sedaj kraljica si ne ve pomagati drugače, kakor da je sestavo no- država za to, da preide v socijalistiško obliko. Omeji naj Španska. vega ministesstva pověřila vodji liberalne stranke, maršalu Sagasti. Pričakuje se, da uredi Sagasta kubansko in filipinsko vprašanje na ta način, da dovoli tem otokom precejšnjo avtonomijo. Doma pač ne bode dosti opravil. Spanske razmere so preklaverne in se sploh ne dajo asanirati, ker je ljudstvo premalo omikano in preveč siromašno. torej število delavskih ur, za odmerjenje plače naj se osnujejo posebni odbori, obstoječi iz delojemalcev in delo-dajalcev itd. — Rodbertus ni bil torej nikakor revolu-cijonaren socijalist ; za uresničenje bodoče socijalistiške države je naračunil pet stoletij. Uprav zato ni mogel najti 398 zaupanja v hitro misleči masi delavstva. To je elektri- zoval uže v svojo \nanjosto, še bolj pa z zgovornostjo in # organizatoriškimi zmožnostimi strastni socijalistiški agitator Lassalle. Ferdinand Lassalle (1825—1864) je nastopil kot socijalist še-le 1. 1863, ali vender je smel pisati La-veleye, da je storil sam na Nemškem tolike, kakor na Francozkem vsa revolucija 1848. leta. Ni imel sicer glo-bokih mislij kakor njegov vrstnik Marx, ali delavce je znal tako pridobiti za se, da je vse slepo drlo za njim. Skušal je organizovati nemško delavstvo na narodni podlagi in s pomočjo države mirnim potem. Država naj podeli delavcem 400 milijonov tolarjev, s katerimi bi se ustanovile produkcijske zadruge. Dobička od teh zadrug naj bi ne uživala država, temveč naj bi se razdelil mej delavce v obliki dividend, drugo plačo pa bi dobivali na dan ali na teden« Ker pa ni misliti, da bi sedaj država storila ta korak, naj skušajo dobiti delavci oblast v državi in to na podlagi obče in direktne volilne pravice. Mej privrženci Lassallovimi (Der allgem. deutsche Arbeiterverein) in Marxovimi mejnarodnimi socijalisti je prišlo do konflikta, ki se je poravnal še-le na kongresu v Gothi (1875), ko se je sprejel skupni program. V sedanji dobi mislimo večinoma na Marksiste, če govorimo o socijalistih. Karol Marx*, (1818—1883) je glavni ustanovitelj modernega in znanstvenega soci- 4P jalizma. „Za obe veliki odkritji, materijalistiško naziranje zgodovine in odkritje tajnosti kapitalistiške produkcije % r . r ^^^ % s posredovanjem precene (Mehrwert), imamo se zahvaliti Marxů. Ž njim je postal socijalizem znanost." S temi besedami je označil Engels svojega prijatelja. Po materijalističnem naziranji zgodovine se nahaja vse na svetu v večnem razvoju in teku. Trajen in nespre-menljiv je le prehod. V tem svetovnem razvoji se tudi vedno spreminja družabni red. Vzrok družabni spremembi pa je produkcija in menjava produktov. V teh dveh fak-torjih je iskati vse prekucije. Gospodarska veda je za to tudi podlaga drugim vedam. Kakor ima vsak vek svojo vero, moralo, pravo, politiko in filozofijo, tako bo tudi s socijalistiškim vekom. Današnja človeška družba pa že prehaja v socijalistiško in s tem prehodom vred v popolnoma drugače nazore o veri, morali in pravu. Ta prehod — isto nas priveda na drugo Marxovo odkritje — je naraven pri sedanjem ka-pitališkem gospodarstvu. Po Ricardovem „železnem delavskem zakonu", katerega se je oklenil tudi Marx, dobe ljudje za navadno delo vedno le toliko, da morejo živeti; ko bi dobili več, množili bi se hitreje. Nastalo bi več delavskih rok; zato bi se moralo delati ceneje. Ako bi dobili manj, zginili * Max je izdal uže 1. 1874 s prijateljem Engelsom znani program komunistiške stranke, ki obsega do malega uže vse misli po-znejših spisov. L. 1859. je izdal : Zur Kritik der pol. Oekonomie, 1, 1867 pa glavno delo »Des Kapital«. Drugi in tretji zvezek tega delà je izdal Fr. Engels, morda bolj na škodo socijal. znanosti nego na korist, ter trajno vrednost ima le prvi zvezek . bi drug za drugim, ker bi ne mogli živeti, in nestalo bi pomanjkanje. Tudi Ricardovo teorijo o ceni je povzel Marx. Blago ima menjalno vrednost delavskih ur, ki so se porabile za njegovo izvršitev, produkcijo. Ti produkti pa ne pri-padajo delavcu, temveč podjetniku, tovarnarju, ki jih za-menjava po posta vah o cenah za drugo blago ali za denar. Delavcem pa plača podjetnik le toliko, kolikor rabijo za najpotrebnejši živež n. pr. sedemdeset dnij, dočim se je porabil za ves produkt sto dnij. Trideset dnij pripale torej podjetniku zastonj. Kapitalist po takem živi ob tujem, neplačenem delu, on je zajedavec družbe. Precena ipri-stoji delavcu kot stvarniku produkta. Zato naj preide vsa produkcija v roke državi ozir. družbi, ki naj razde-ljuje produkte. Ti nauki in posledice iz njih, prenesene v praktiško življenje, so oni motor, ki giblje vse sedanje življenje in ki skuša ob jednem prestvariti našo družbo. & it ftiit« ífiífcífň > d&llđ&đfcit* it it it iîiifc .*ft it jfcti&jfeííiá&ífc 9 Moštna tehtnica v vinarstvu. (Konec.) Če borno tako ravnali, bode mošt kmalu tako čist, kakor treba za zanesljivo opazovanje. Filtrovanje ali pretakanje skozi filtiirni papir, ki je dober za druge motne tekočine, ni za rabo v našem slučaji, ker mošt zamaši precej filtrové odprtine ne samo v papirju, ampak celo v debelem platnu. Kadar zapazimo, da se je mošt v cilindru ločil v dve skoro enako debeli plasti, v spodnjo, obsto-ječo iz goste polege, in zgornjo čistejo, potopimo moštno tehtnico v zgornjo plast. Pri tem držimo tehtnico na zgornjem koncu z dvema prstoma in jo spremljamo po-lagoma, ne da jo pustimo pasti, v tekočino, dokler jame plavati in se ustavi pri neki gotovi točki. Da bo lažej brati točko, kjer se je tehtnica ustavila na površju mošta, napolnimo cilinder z moštom tako, da pojde nekoliko tekočine črez, to je, da bode mošt segal nad goranji ci-lindrov rob. Da se ne pomaže miza, na katerej sloni cilinder, postavimo ga na kakoršen si bodi krožnik, na katerem se bo nabiral mošt, kolikor ga je preveč. Cilinder mora stati navpično, da bo tehtnica sredi tekočine in se ne bo dotikala cilindrovih sten, ker sicer bi kazala napačno. Pred in po vsakem opazovanji treba tehtnico z mokro cunjico osnažiti in posušiti. Če moramo narediti zapore-doma več opazovanj, rabimo lahko razne cilindre, da ne zgubimo časa, ko se čisti mošt. Moštno tehtnico pa držimo lahko v posodi vode, ki ima na dnu kako mehko stvar, da se tehtnica ne zadeva naravnost ob trdo dno. Na ta način se olajša snaženje in sušenje priprave. Seveda se mora po vsakem opazovanji oplahniti in osnažiti tudi cilinder. b 399 Pred čitanjem odstotka sladkorne vsebine v moštu moramo nekoliko trenutkov počakati, da se tehtnica popolnoma umiri, potem znižamo oko, dokler ne dosežemo vodoravne gladine moštovega površja v cilindru ; zazna-mimo prvo nad to gladino stoječo številko, potem jej doštejemo toliko razdelkov na lestvici, kolikor jih je do Tega ni pač povedati, da se mora iz te stiskalnice izcejeni mošt; kakor vsak drugi mošt, v steklenem cilindru poteči, preden vtaknemo vanj moštno tehtnico. Samo tedaj, če poznamo sladkorno vsebino vina, sodimo lahko o njegovih lastnostih. Zato je moštna teh tnica prevažna priprava kolikor za pridelovalce, toliko za gladine oziroma do moštnega površja. Kakor potegnemo vinotržca Po tehtnico ki prividena s toplomerom, iz cilindra, po sladkorni vsebini združujemo to in ono gledamo tudi, koliko kaže topline, da naredimo morda kadar potrebno popravo to pa samo tedaj potrebno je toplina za več stopinj različna od normalne 14 grozdje skupaj, da dobimo mošt, kakoršnega želimo ali potrebujemo za svoje namenec Vinotržec pa uravna po vsebini sladkorja svojo kupčijo in izkoriščanje mošta. V mnogih pokrajinah se ravnajo moštne cene po napovedbah Če priporočamo poprej omenjeno previdnost, storimo moštne tehtnice, tako posebno ob Renu. Čim večje sladkorja v moštu, tem viša je njegova cena. Lánsko leto so na pr. nekateri zunanji kupci v Brdih zahtevali, da ima rebulin mošt 20% sladkorja, drugače so ga zavračali. to zaradi tega, ker smo že večkrat videli prav okorno ravnati z moštno tehtnico in s tem ravnanjem se zgrtši lahko za več odstotkov. Zapomniti si da ta priprava ne kaže prav do pičice natančno, a če jo rabimo prav, £e vemo? ko]iko odstotkov sladkorja je v moštu, določimo lahko, koliko odstotkov alkohola bode v vinu po končanem vrenju ; to izračunimo, če stopinje Barbove tehtnice mno- da nam vendar približno prav določi vsebino sladkorja ne bo niti za četrtinko odstotka razločka, in to zadostuje v praksi. Kdor hoče sladkorno vsebino natančneje določiti, gimo z treba, da se obrne do kemika. Dasi se narejavci trudijo, da izgotové zanesljive priprave, da jo preskušajo poprej v kaki kemični delav-nici in se prepričajo o zanesljivosti njenih nápovědi, ali pa poizvedó morebitne razlike, preden jo rabimo. S po-močjo moštne tehtnice sledimo tako rekoč dan za dnem zoritvi grozdja ter doznavamo sladkorno vsebino, da lahko začnemo trgati, kadar je grozdje doseglo toliko sladkorne vsebine, kolikor ima navadno največ v dobri letini. Za tako določevanje natrgati je do kilogr. grozdja na katerem se je rosa že posušila, orobkati in zmastiti same jagode, da se iz njih iztisne čist sok. Lupine, peclji in pelke se ločijo od mošta s tem, da se vse skupaj vloži v vrečo (žakelj) iz močnega platna in od obeh strani skupaj stiska, dokler se izcedi zadnja kaplja soka. Name8tu take vreče rabi se tudi lahko mala stiskal nico, ali se bolje ameriška stiskalnico. kakoršno rabijo za maščenje sadja, Obrane jagode brez hlastin in pecljev se vložijo v te stiskalnica; ko se zgoraj zasukne držaj. zrnasti v pripravi nahajajoči se vijak grozdje, tako se sok odceja pri strani v podstavljeno posodo, od spodaj pa padajo popolnoma suhe tropine v drugo posodo, Na spodnjem koncu je pritrjen vijak, s katerim je ura-vnati spodnje ustje tako, da stiskalnica naglo delà in da se ne izgubi nobena kaplja soka. Ameriška stiskalnica je prav pripravna in zlasti dobra tedaj, kadar se hoče naglo določiti sladkorno vse bino moštov iz raznih grozdnih vrst ter iztiska bolje 6/ I 0 ? tako nam da mošt, v katerem je 17°/ 0 sladkorja, vino, v katerem bode 10% alkohola, mošt z 20% sladkorja a vino z 12% alkohola. V navadnih letinah, doseza navadna črnina v naši Furlaniji 10%. Rebula 11% v prav vgodnih letinah, kadar grozdje pop jlnoma dozori, do 12%. To alkoholino vsebino dosezajo tudi vina iz prav zrelega Rizlinga, Traminca, Sauvignona, belega in črnega Pinota in Karmeneta. Ker se pa žal pogostoma ponavljajo abnormalne letine glede dozoritve grozdja, ker bolezni kazé pridelek in ker so vinotržne zahteve čedalje večje, je postala moštne tehtnica v vinarstvu neobhodno potrebna, ker je le z njeno pomočjo moremo na zanesljivi podlagi svoje mošte tako uravnati, oziroma popraviti, da dobimo iz njih taka vina, kakoršna se zahtevajo v veliki kupčiji. Začasa lanske bendime smo imeli priliko, prepričati se, kako je koristila moštna tehtnica vsem tištim, kateri so jo znali prav rabiti. naprednih vinorednih deželah % jo rabijo obično in zato se tam ponašajo s tipični mi, vztrajnimi vini, katera so v svetovni kupčiji na dobrem glasu. Naj delajo tudi naši vinorejci tako, seveda prav in razumno, pa bodo gotovo veseli tega napredka. « Poučni in zabavni del. » El* Sreča. (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) sok » nego je to možno opraviti z roko ; ker je trdno zlo- (Dalje.) žena in vsa počinjena, služi tudi v stiskanje soka iz vsa-kovrstnega sadja ; ker je pripravo lahko razložiti v kose, očistimo ; pii strani je jo po obrabi lahko popolnoma z vijakom in ključem tako preskrbljeno, da je lahko pri trdimo vsaki mizi*. „Le vidiš tu te zaprte duri in ta okna, iz katerih gleda praznota? Moj, kateri je tukaj živel, ljubil me je do norosti. Odbila sem njegovo ljubezen. Zginil je. Morebiti se je usmrtH zaradi mene." . sistemu stiskalnico za navadno rabo. *) Ta ameriška stiskalnica je njo se iztisne mnogo več pri Weisserbôck et Schwarz, I. Wildpretmarkt 2 na Dunaju prodaj po 10 gld. komad mošta iz grozdja, kakor z navadno stiskalnico. Tako so nam dali do n. pr. Rizling 78. Glera 80, modra Frankinja 86, Karmenet 78, biti jo je tudi po trgovcu z železnino F. Papis Raštelu v Gorici. Refošk 83 in Othello 93 odstotov mošta iz dotičnega iztisnjenega eleti bi bilo, da bi kak spreten mehanik zložil po enakem grozdja. 400 Udaril sem v smeh. Mladenič pa jo je pogledal ljubosumno. „Pripovedujejo pa, da je bil lep," rekel je, „ali si ga odbila resnično? Áli mej varna ni bilo ožie dotike ?" nobena nosilnica. Pahljačo je kupil Panju za svojo malo hčerko a jo je zgubil po poti. Drugi dan poslal je po drugo i katero sem mu izbral po lastnem ukusu.a » Šla » Treba î sem predaleč", mislila si je zdaj devojka. da se mu zopet prilizujem, s tem popravim vse." » Lep? » smijala se na glas. „To strašilo? Imel je . sicer bi bila „Nobena nosilnica!" rekel sem začuđen, „ali nisi videl, da se je Panju vselej, ko je šel iz prodajalnice, posvetoval z Mingeo?" prav, da se je usmrtil. Ni bil tak kakor morda manj trdosrčna. Nánj, prosim, ne bodi ljubosumen „Kaj imaš zapored sè svojo Mingeo?" rekel je ne-jevoljno oče, „nikdar nisem slišal tega imena. Panju šel Nijedna ženska ga ne bila ljubila. Bil je prepričan, da da ga odbije vsaka, da ostane zapuščen celo življenje, umre brez potomstva. Za tega delj se je usmrtil !" „Lažnjivka!" vzkliknil sem razjarjen z vso silo svojega glasú. „Najlepša žena na svetu vzela me je za moža, in glej mojega sina!" je sicer několikrát iz prodajalnice, pa Ie za tega delj, da bi videl lepo slikarijo na solnci." Ne govoriva zdaj o tem dalje", rekel sem na videa sem se očevidno." Potem se mi je vrtelo » miren. „Motil v glavi. Kako je bilo vse to možno? Zasmejal sem se naposled. „Ali ni moj oče čudak?" šepetal sem. „Ali ni postal zaradi svoje razmišljenosti pregovor v celi naši Vzdignil sem te kviško, da bi te ponosno celemu ulici? Ali ni bil to najboljši dokaz, kar mi je pripove- svetu pokazal, pa v onem trenutku ležal sem užé tudi doval o mojej materi » da živel bolj od fantazije kakor tukaj na nizkem svojem sedeži pred slikano preprogo. pa od hladnega opazovanja resničnosti? Nisem veroval Horizont se je skrčil, ptice niso več pele, cvetje ni več tej bajki. Ali je bila to halucinacija, ali se je délai oče dišalo in mati tvoja igrala se je zopet naslikana z na- iz mene noica. Poslednja misel me je mučila. Ne, oče slikanim pavom. Mislil bi bil, da je vse bilo le goli sen, ni bil niti šaljivec niti norec. Ocital sem si grenko tako toda držal sem tebe, resničnega, živega in nikakor na- sumničenje in bil sem raztužen. Oče vzdramil me je iz slikanega v naročji. Smehljal si se, kakor bi se ne bilo misli: „Pojdi ljubi sin," rekel je, „in zabavaj se." „A kaj zgodilo nič, in brenkal si z rudečimi prsteci na lavto, ako me ne zabava, kar zabava ostali svet?" odgovoril katero ti je bila mati malo pred mojim padom na zlatem sem samosvestrço. „Ne govori mi takih reči," razgrel se je traku krog vratu oběsila, da bi se kratkočasil. To je bilo oče. „Ne delaj izjeme. Sumničim take ljudi. Ravnaj se razun spomina vse, kar sem prinesel iz bajne zemlje, po onem, kar Mencius pravi: » vi v soglasji z dobo, v večemu če k spominom nekoliko onih ran prištejem, kateri si se porodil. u katere sem dobil takrat, ko sem priletel ob ta sedež. Začel sem od jeze glasno p!akati, kar je přivábilo najprej nekoliko zijalistih ljudi in naposled celo ulico. To Bil sem še neodločen „Dolgočasiš me u î rekel oče. to po » Davno užé nisem govoril toliko, kakor danes tvojej in krivdi. Dalaj je bilo izpraševanja in čuđenja » kje kar hočeš. Vidim po tvojem da sem se potepal obnašanji, da se ti po tvojih mislih mudi izbrati izvan- tako dolgo, od kod je to dete, kdo mi je dal to lavto in redao pot življenja. Delaj, kakor razumeš. Ali ta poslednji podobne reči. Zadobil sem hitro ravnotežje, sramoval sem nauk přejmi od mene : se pred seboj svoje slabosti in postal sem toliko filosof, postanejo." n Veruj » da taki ljudje srečni ne da sem se udal potrpežljivo v to, česar spremeniti mogel Zdelo se mi je, da ta malenkost ni bila vredna to- nisem. Nik jer nisem povedal živej duši tega dogodka i liko besedi in da je oče porabil tako rekoč priložnost danes pregovoril sem o tem prvič. Mislim, da se moreš za modrovanje. Očital sem si zopet zaradi ostré te ob mnogo naučiti iz tega, vsaj spoznaš lahko, da je molčanje sodbe, toda ubogal sem sedaj. Šel sem in zapustil očeta mnogokrat prva čednost v življenji, posebno ako se tiče sedečega pred slikano preprogo v prodajalnici. i ženske. " Slavnost cvetic bila je užé v polnem teku Zahvalil sem se očetu za njegovo pripovedovanje in Povsodi so visele girlande, pisani lampijoni, povsodi za poduk, pa kako malo sem si vzel k srcu ravno ta stale so vaze s šopki, na strehah, oknih, na ulici ob tlaku. poduk, razvidi se užé iz tega, da sem ga vprašal skoro v istem trenutku, zarudevši do ušes. če ni slišal nikoli o Vzduh bil je napolnjen z vonjem in svitlobo. Bilo šumno, veselo, sijajno po ulicah in hišah. Petje in godba ženi mandarinovej krasnej Mingei, o kakih razmerah živi naslajalo je uho. Bila je pomlad v srcifi ljudi kakor v sè svojim možem in kak vtis je učinila nanj takrat, ko prirodi. Tudi moja kri pretakala se je živahnejše i tudi se ustavila v nosilnici pred našimi durmi in gledala mene navdušila je kmalu občna radost. Hitel sem, kamor v prodajalnico, mej tem, ko je mož njen izbiral zanjo se je drvila reka sprehajalcev. Prišli smo k reki. Sivo pahljačo. Srce mi je tolklo, bil sem prepričan, da je oče modro valila se je mej nizkimi bregovi, pokritimi s cveto- Rezale so jo ladije vseh velikosti in oblik. uganil takoj nesrečno in grešno mojo strast, in čakal čimi vrtovi, sem sé strahom grajalnih njegovih besedi. Pa odgovoril Okrašene z girlandami, napolnjene in pisano oblečenim ob- popolnem mirno: „Vidim, da nisi popraševal v hiši, činstvom, bile so v mraku podobne te ladije ogromnim kjer živiš, po rečéh, ki se tebe ne tičejo, in hvalim te šopkom, plavajočim proti morju. Nebo je bilo kakor iz zató. Panju je davno udovec in zvest svojej prvej ženi, sivega krepa, in v trenotku, ko sem přišel reki i zaža neče se ženiti. Pred našimi durmi ustavila se sploh ni rilo na njej tisoč brázd, tisoč ognjenih kač, brez šte 401 vila rudečih luči Bil to umetni ogenj, katerega so Odvetniška zbornica za Kranjsko ravno zapalili. Bučanje kakor od viharja, donelo je od reke. Bilo je to vrvenje tisoč in tisoč ljudi, ki so se tlačili na mostu, vriskali na ladijah, ploskali na bregu. Bilo oktobra izredni občni zbor, na katerem o upeljavi posebne uradne obieke. se bode ima dne 9. razpravljalo Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljub je nekaj čarobnega j nekaj ljani je dne 3. t. in. priredilo shod pri sv. Kiižu pod Litijo vznešenega v tem prizoru ; kateri je bil jako številno obiskan, dne 10. t. m. pa priredi brez prestanka, gostejše in gostejše vzdigale so se iskre shod pri Frlincu v Ljubljani. proti nebu ? zemlja dežila ogenj na nebo, kakor je drugič dež lilo nánjo, zemlja metala je žareče cvetje, pisane zvezde, mala solnca granatovih barev kviško proti sivému oboku. Bili so to kakor žareči pozdravi, kakor ognjeni poljubi, katere so ljudje pošiljali nebu, zahv^Mujoč Trgovska obrtna zadruga v Gorici vijena v podporo slovenskim trgovcem in obrtniko, slovati še ta mesec. To bo vážen napredek za goriške ustano začne po Slo- vence. Prav to društvo utegne podkopati sedanj převládo Italij na Primorskem Mestna hranilnica v Radovljici. V mescu sep- se za redko darilo spomladi, nastavše iz poljubov, katere tembru 1897 je 78 strank uložilo 20281 gld. 08 kr., 43 je vtisnilo zemlji. Upiraje oči proti nebu, da bi se nasitil krasnega pogleda, šel sem brez posebnega namena. dalje po bregu, in přišel naposled na konec mesta mej vrtove. Povodi so plavale „cvetlične ladije", velike barke, v katerih so sedele devojke v okrašenih šotorih iz svile, ali v pozlaćenih hišicah, nališpane kakor za slavnost, posute z zlatim nakitom, ovenčane s cvetjem. Ličena njihova obličja strank uzdignilo 66*28 gld. 62. kr., 19 stránkám se je iz-plačalo posojil 9750 gld., stanje ulog 29855 gld. 68 kr., denarni promet 61246 gld 31 kr. Razpuščeno društvo. Tržaško namestništvo je razpustilo socijalnodemokratično „Delavsko izobraževalno društvo," v katerem so se shajali slovenski delavci. Okrajno bolniško blagajno ljubljansko je prevzel mestni magistrat v zacasno upravo in pověřil vodstvo smijala so se neprenehoma pri svitu zibajočih se sve^lnic, gistratnemu svetniku g. Sešku, n.idzorstvo pa mestnemu ina- knji- in mnogo igralo jih je na flavto ali lavto. Obrnil sem pogled od teh na prodaj postavljeHh govodji g. Trdini. Solski dom v Gorici Za zgradbo lastnega po- kurtizan, ki so vabile može k sebi, da bi ploveč z njinr po vodi se naslanjevale z ljubeznijo, vinom in duhom par- slopja za slovenske šole v Gforici ustanovilo se je posebno fuma. Prišlo mi je na misel. da bi se prepeljal na drnštvo „Šolski blizu 6000 gld. dom", katero je tekom nekaj dnij nabra'o o breg, od koder je bil krásen izlet na mesto. (Dalje sledi.) Tržaška zavarovalnica proti nezgodam de £ & f^ft.řfc^í^ í^fiř^» "ti ář « lavcev. Namesto razpuščenega načelništva pri tem zavodu se vrši 6. novembra nova volitev naČelništva in razsodišča. GJasovnice se dopošljejo zavarovanim obrtom po pošti. Delajo se priprave, da se postavilo kandidatje. Če ne bodo volilci «3 mm Novice. malomarni, utegnemo Slovenci dobiti večino v tem zavodu Pešpolk baron Milde št. 17 9 katerega vojake 45 ;.............................................................................................................. ljudstvo še vedno imenuje samo Kunovce, postane deležen po- sebne časti, zatrjuje se, da vstopi k temu polku Osebne vesti. Okrajni glavar v Ljubljani Ferr*:- cesarske rodovine, da se izuči v vojaški službi. v lan naše nand marki Gozani je dobil značaj in naslov vladnega svet- nika Profesor babištva dr. Alojzij Valenta v Ljubljani Poročil se je odvetnik v Celovcu dr. Alojzij stopil v pokoj. Kancelijskima ravnateljema II. razreda sta imenovana Avgust Blechschmid pri dež. sodišči v Ljubljani in Ivan Klemenčlč pri okrož. sodišči v Novem mestu, kancelijskima predstojnikoma II. razreda pa sta imenovana Jos. Blaž pri okr. sodišču v Ljutomeru in Fran Ko- Kraut z gospe. Anico Graškovo iz Kamnika. Tržaški magistrat je te dni „popravil" vse liste mestnih volilcev in izbrisa' jako mnogo tacih, kateri imajo volilno pravico. Brez dvoma se je to zgodilo iz političnih na- gibov. Nadporočnik 17 Božidar Gauser je stopil iz vo-Učitelj v Šmariji Konrád Črnologar je derm an pri okr. sodišči v Novem me^tu. domačega pešpolka jaške službe. Doktorjem medicine bil v Gradci dne oktobra promoviran g. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški, ljubljanskega podžupana. o. sin imenovan konservatorjem. Umri je v Gorici sodni svetnik Ambroz Flegar Cesarjev god. Dne 4. t. m. praznoval se je god rodom iz Pazina. presvetlega cesarja po vsi širni monarhiji jako slovesno in vsi narodi in stanovi so se vsaj ta dan združili v želji. Bog ohrani ljubljenega nam cesarja Franca Jožefa Kopitarjeva slavnost. Ker se je opustilo pokopa-lišče sv. Marka na Dunaju, kjer je pokopan naš preslavni Jernej Kopitar CX. seji Pokojni knezoškof goriški dr. Zorn, čigar op našel z zapušČino baveći se notar v neki knjigi, vse svoje ne znatno premoženje zapustil deškemu semen'šču v roko Gorici imel pod v V sodu umrl. Posestnik Ivan Simc iz Orehka je svojim kozolcem velik sod v katerem je je sklenila Slovenska Matica v svoji hranil tropine. Te dni je šel Šimc v sod a ven ga ni več dné 10. maja letos, da se njegovi umrjoči ostanki bilo, žena ga je našla mrtvega v sodu. Najbrž je moža zadel preneso v domovino. Kopitarjevi umrjoči ostanki se slovesno mrtvoud, mogoče je pa tudi, da so ga plini zadušili izkopljejo na pokopališču sv. Marka na Dunaju dné 10. ok- tobra t. ob popoldne, prepeljejo v Ljubljano in tukaj Razkritje spomenika pokojnému c. kr. učitelj pokopljejo pri sv. Krištofu. Slovesni pogreb v Ljubljani bo Antonu Levstiku se je vršilo v Idriji dne t. m Slavnost dné 12. oktobra 1897. ob popoldne z južnega kolodvora; Desetletnica kljuba bila jako lepa. Zlasti učiteljstva se je mnogo udeležilo. Samomor. V nedeljo zjutraj našel je ptičar Groza slovenskih biciklistov v gozdu pri Pristavi poleg Tržiča vpokojenega podpolkovnika Uzrok «Ljubljana» in I narodna dirka se je slavnostno izvršila barona Rûtta mrtvega. Zraven mrlica je lečal revoiver. dne t. m. Udeležba je bila ogromna. samomora ni znan. # 402 — Bratomor. Podpeskom pri Rovtah sta se one dni sprla brata Kogovšek zaradi dedšcine po umrli materi in je pri tem prepiru starejši brat mlajšega zaklal — Velikánská zelnata glava. Mej poljskimi pri- delki se je letos zlasti zelje kaj dobro obneslo, tako je na polji posestnika Pilfana p. d. Aleša ob Savi zrasla glava, ki težka 6 V3 kg. — Der Teufel soli ihn holen l „Pensiero Slavo" od 18. septembra pripoveduje : Leta 1892 je imelo naše vojno brodovje svoje vaje blizu Fazane. 0 tej priliki so stre-ljali tudi v tarčo. Neki pomoršcak (Dalmatinec) je pogodil tako dobro, da so se mu kar čudili častniki. Poveljnik baron Stemeek si je dal predstaviti vrlega mladniča. Ogovoril ga je nemški, Kako naj bi Dalmatinec odgovoril na nemški nagovor?! Baron Sternek je ogovoril moža italijanski, zopet ni dobil odgovora, a ieden častnikov ni mogel drugače, nega da je pojasnil : „Excellenz, der Mann versteht nur kroatisch" ? ! To pojasnilo očividno ni bilo po polji njega ekscelenci, kajti na jako čuden način je pohvalil potem vrlega dalmatinskega strelca: vzkliknil je namreč: Der Teufel soli ihn holen. — Nov izvod «Hišne postile Martina Lutheria itd».) Kolikor znano, ohranili so se od te nabožne knjige (Tubinga, 1595) samo trije izvodi : jeden v Wolfenbuttlu in dva v licealni knjižici v Ljubijani, od katerih je jeden nepo-poln. (Jahrbuch der Geaellschaft fur die Geschichte des Protestantismus, XIV., str. 130 ) Knjiga je izšla sicer v 1000 izvodih, a menda je le malo teh prišlo na Kranjsko Tem čudnejše je, da je našel marljivi preiskovalec cerkvenih starin, g. učitelj K. Črnologar začetkom avgusta v podružni cerkvi v Malih Pecah pri Višnji gori kakih 40 listov omenjene postile, ki so bili kot lepenec sprejeti in porabljeni za platnice katoliškega misala, tiskanega 1. 1598. v Benetkah. Prav za-nimiv je predgovor te postile, ki pripoveduje da je „en dejl teiste Primož Trubar sam s svojo lastno roko sapisal, en dejl pa skusi nekatere svoje kranjske Landstshmane inu Shribarje pusti[ sapisati." — Mej temi poslednjimi tudi Andrej Sovinec, župnik v Škocjanu pri Turjaku. — Požar. Dne 1. oktobra je na Rakeku pogorelo skladišče olja firme C. Piva & Comp v Trstu. Barake so do tal pogorele in ž njimi do 30 vagonov olja. — Na smrt obsojen je bil te dni v Celji Jos. Do- liiišek, kateri je zavratno umoril svojega brata. — Najdena granata Seveda m granatno jabolko, ker tako je brez vsake nevarnosti, ako se tudi s kožo pojè Pač pa granata, kakoišne streljajo v vojski na sovražnike, je bila ona, katero je našel na sredi polja neki kmet blizo Dunaja in jo hotel nesti domov Granata pa se je razpočila na mestu in odtrgala najditelju desno roko in ga hudo poškodo-vala na glavi. — Statistika blaznih. iz statistike blaznih v Avstriji je posneti, da narašča blaznost od leta do leta v naši državi. Odstotek je veniarle na moški strani viši, nego na ženski Mej 10 000 moških je zblaznelih 13 25 odstotkov, med 10.000 žensk 10 67 odstotkov. Samo 39 96 odst. vsih izblaz- nelih se nahaja po blaznicah. drugi so doma, 14 59 odst. je po oskrbovališčih. Vsega skupaj imajo bláznice samo 11 597 prostorov. tako, da pride na 2 6 odst. jeden prostor. Ozdravi se od vsih na leto samo 9 odst. 10 odst. jih pomrje. Kar se t»če raznih oblik te bolezni, odpade 23 odst. v blaznicah se nahajajoČih med navadne norce, 22 odst. na podedovano blaznost, 10 odst. paralitičnih, 8 odst epileptičnih, ravno toliko na tako zvane „neumne" ali povprečno blaznost, 6 5 odstv. na pijance, 5 odst. na melanhonijo itd. Polovica vsih po blaznicah se nahajajoČih je neoženjenih, 42 oženjenih, 7 5 odst. udovljenih — Bismark — tožen. Bismarkov nadgozdar Lange stopi z dne 1. okrobra t. 1. v pokoj. Lange je služil — dolgo let zvesto in udano svojemu „Železnemu" gospodarju, radi tega je tudi zaslužil, da mu le-ta odplača polno pokoj-nino. Toda Bismarck je tudi nasproti svojemu zvestemu slu-žabniku pokazal svojo prirojeno manijo, komu kaj — prikraj-šati in je „utrgal" Lange-ju 1500 m. od penzije. Toda Lange noče molčati k temu, ampak uložil je tožbo zoper otca Bis-marcka. „Berliner Volkzeitung" je to hitro razglasila me-svet, da zamorejo častilci — „uzorneça" „voditelja vseh Nemcev sveta" čitati črno na belem, koliko je na tem voditelju „uzornega". — Sultanovo bogastvo. Neki odlični dopisnik pariš-kega „Revues de Revues", kateri izvrstno pozna turške razmere, piše v ta list razne temeljite članke o vztočnih razmerah. Ta dopisnik pravi v jednem članku, da je neverjetno, kake krivice se zamorajo dogajati v našem veku in da je moral člověk živeti na Vztoku, da spozna človeóko zver prav do bi-stva. V jednem svojih člankov pak so bavi z privatnim imet-jem Sultanovim na Vztoku. Sultan ima v Anatoliji najlepša posestva, doline ob reki Kizil Irmaka, oaze Mezopotamije, loge datuljev na obali Tigra. Pred nekoliko leti še vse to ni pripadalo Sultanu Toda tamošnji posestniki so morali prodati ta zemljišča pod vsakojakimi grožnjami. In posestva, ki so bila vredna milijon, morali so lastniki dati za nekaj stotin, a kar se ni dalo dobiti po skupilu, bilo je konfiscirano. Na tak način si ve turški padišah pridobivati privatno imetje. Potem ni čuda, ako delà Turčija razne pomislike, kadar sklepa mirovne pogodbe, pod katerimi jej je odstopiti od ozemlja, pri-dobljenega s krvjo raztrganih turških ciganov, ki pa prija slučajno Sultanu. — Po amerikanski V Kansas v Ameriki, imela bi se položiti železniška proga po sredi jednega sela. Prebivalci sela so se vsled tega nadejali mnogo dobrega od te železnice Kar pa je nastopilo iznenađenje, da se je prvotni načrt pre-drugačil in da prelože progo deset milj od sela proc. To je tako zadelo seljake, da so jokali in plakali, naposled pa sklenili, da prestavijo svoje selo tudi 10 milj p4oc, namreč na prestavljeno železniško progo. Selo je sestavljeno povsem iz lesa in zdaj že podirajo hiše, cerkve in šole, da jih prepeljejo k progi, Manjše stavbě se kar cele preneso proč. Seljani so se lotili preseljevanja z vso vnemo, toda iz previdnosti posta-vijo na progi najprej — kolodvor. No, kaj tacega je mogoče res le v Ameriki. — Furor teutonicus. V Saaz-u je govorila neka Schramek jako navdušeno o nemški narodnosti in nemški stvari „National Zeitung" ie v svojem navdušenju ponatis-nila ta navdušeni govor navdušene pangermanke in bila — konfiscirana. Ta navdušenoat je morala pa biti že zelo „go-reča" da jo je zaplenilo državno pravdništvo prusko. — Indijanska logika — ali : beležka vredno. Marki of Lome piše o svojem potovanju tudi sledeče : Bil je strašen mraz. Těsno zaviti v kožuhe smo se pehali po ledu. Kar se nam pridruži glavar Indljancev popolnoma gol, le okrog ledij je imel usnjat pas. Prav nič se ni změnil za hud mraz. Tedaj sem ga vprašal : Glavar, te-li nič ne zebe ? — Zakaj neki ? — Ker je mrzlo. — Tu pri meni ni huj-šega mraza, nego pri tebi. — A pomisli, jaz sem v kožuhu, ti si pa popolnoma gol. Tedaj se je začudil Indijanec : ..če te tako zebe, zakaj pa nimaš na obrazu kožuha ? — Ker smo vajeni imeti nepokrit obraz. — Dobro. Potem si misli, da imamo Indijanci povsod obraz, je dejal glavar in odšel. Veliko povedano v malih besedah ! — Dobava za c. in kr. pomorski arzenal v Pulji. V svrho zagotovitve potrebnih materijalij za c in kr pomorski arzenal v Pulji za 1 1898, vrši se dne 8. novembra 1897. 1. pri poveljništvu c. in kr. pomorskiga arzenala. 403 ponudbena obravnava. Med. materijalami, katere je zagotoviti, so tudi : deske od jelovega in mecesnovega lesa, laneno olje, rujavo pralno milo, lojeve in stearinske svece, metle in štorje, krtace in čopiči, smola, asfalt za lad je, konopci, koci (ode je) itd. Vse podrobnosti se lehko v pogledaj o tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Loterijske srečke. V Brnu dne oktobra t. 1 : 76, 42, 51, 5, 89. Na Dunaji dne 2. oktobra t. V Gradci dne 2. oktobra t. 58, 24, 66, 86, 63. 27, 67, 53, 83 Kdo zamore biti časniški sotrudnik ? Ne samo cesarji in kralji z njihovo interesantno kroniko vladanja in za-zasebnega življenja, ne samo ministri in diplomatje, ne samo kapitalisti in špekulantje in cela vrsta „viših" krogov človeške družbe ; a tudi ne samo reporterji z njihovo bujno domišljijo m laž-filozofijo, suèejo sulico iz aluminija, pomočeno v Črni strup hrastove kisline, ampak sotrudnik na časopisih za- more biti tudi vsaki samomorilec. se je ustřelil zaradi kake ljubice, vsaki Žid, katerega so zaradi goljufije, zaprli vsaki pretepaČ, ki je ubil svojega sopretepaca v pijanosti ali v jezi ; nadalje zamore biti sotrudnik časopisa tdi vsaki delavec štrajka, vsaki policist ki aretuje, vsaki magistratov sluga, ki hodi po figah kake okoličanke, nadalje vsaki pes ie VI stekel v in vsaka papiga, leti z jednega okna na drugo s kratka ves aparat človeške uprave in narave je danda- našnji sotrudnik časopisov. Da, rekli lahko : časopisi niso zaradi družbe tu, marveč družba je zaradi časopisov, katere sestavlja, pri katerih sodeluje, hoté, ali nehoté Tržne cene. V Ljubljani dne 29. sept. 1897. Pšenica gld. 11.50 kr. kr., oves gld. 6 80 kr kr., turšica gld. 6 20 kr., rž gld. ajda gld. leča gld. 12 kr., ječmen gld. kr., proso gld. kr., grah gld. 10 kr., fižol gld. 12- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb. Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih pre h lajen j ah du sni h organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašel j, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašel j se s tem zdravilom v naj kraj šem času da odpraviti; bolniki dobij o tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitrookrevajo. Izmed mnogih zahval spomin jam tukaj samo ono: (2) (79 »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem sem od jih z a moje znance. Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdr avil ni sok vs im prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dnna ji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu in tovarne farmacevtičnih pre u paratov Â. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob činstva vrednimi nic- pred ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 - 5) oblastev (1.2) Najstareje, najpristneje. najce- neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-fodečni krč itd. ter je uporabno no- tranje V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis-njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočifc drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nai se naroči direktno in na« nahaja zaloga mojega balzama, naj slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajsno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF THIERRY, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 404 (Maraschino svetu bemu ž Kdor si hoče ohraniti zdrav že- ^ mJ jodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, ^^^^^^^^ obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. vedno pravi Ylahov trgovini in kavarni. vsaki Založnik Nj. c. in kr. Visokosti fpresvitlega goi nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" i odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Avstro-Ogerski, tt u s i j i, V Svediji in Norvegiji, Švici, Danski, T^ v • • • u r čiji, Grški, Spaniji, Portugaliji, Rumuniji, razstavah Odlikovan Dunaj 1873. vitinja za z aslu; Neapel 1880. vetinja I. razrei Kal kuta 1883-84 Velika svetinja Neapel 1885. Zlata s vetin i a. Bolgar ffon Otoku Malta Zjedinjenih državah amerikanskih Braziliji, Meksiki, Ars:entinii. clata svetinja. Skradin 1875. S lata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Jork (Irska) 1884. astna diploma Zagreb 1891. 'lata svetinja. Bordeaux 1892. Z la ta svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinia. Kitajski, Japonski, rerziji, Arabiji, Alž erij i, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru Odgovorni ureanik: Avgust ťucihar in založba