St. 13. V Gorici, t četrtek to 30. janWaHja 1913, biroja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse .leto * .15 K s/8 J ipv-^'« io^«^ Vt « • • 5 „ Za Nemčijo K 16*00. Za Ameriko in inozemstvo .... K 20.— " Pbsaniične številke *šta- **»• • nejo .. . .10 vin. Na naročila brez doposlaae naročnine se ne oziramo. Tfee^jj ton. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. IJpraviiištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Protestiramo! (K volitvam v trgovsko^obrtno zbornico.) Sedaj je enkrat prilika, da naši ljudje dokažejo, da v njih žilah ne teče mesto krvi voda. Trgovci in obrtniki slovenskega dela dežele se morajo zavedati, da je nasproti takemu izzivanju, kakoršno je bilo razpošiljanje samoitalijanskih glasovnic o priliki volitve v trgovsko-obrtno zbornico, samo edno sredstvo, ki more biti uspešno, in to je glasen protest. Tak protest naj. ne zveni samo grozeče okoli ušes lahonskih mogotcev, ampak on naj opozarja tudi gospode na Dunaju, da bo naše potrpežljivosti skoraj konec. Kaj bi se zgodilo, ako bi poslali v Furla-nijo samoslovenske tiskovine in glasovnice? Punt bi nastal v purlaniji, mirni Furlani, ki stojijo tako daleč za Slovenci, bi se puntali, ako bi jih kdo tako izzival, kakor se je to zgodilo s slovenskim prebivalstvom, ki tvori vendar dve tretjini prebivalstva cele dežele. Kaj morejo misliti naši nasprotniki, ako hladnokrvno vtaknemo v žep tako nesramno žaljenje našega narodnega ponosa, ako pomolimo nasprotniku še drugo lice, brž ko nam je zasolil prvo zaušnico. To bi bil pač dokaz, da smo Slovenci ustvarjeni za trpine, ki jih bodo vedno drugi izkoriščali in zlorabljali. Zgodila se je nam kričeča krivica. To ,! rit samo mnenje Nartidheg.a odbora združenih Slovencev. Tudi:na'odgovornih mestih državne uprave so te misli. Naš narodni sovražnik je ž nogami teptal avstrijske1 bsridVne' zakone. Kdor to dela, n; samo 'Sovražnik našega naroda, ampak ob enem je nevaren' državnemu redu in javni varnosti, ker je iijiemu pripisati, ako ljudstvo zgubi spoštovanje pred zakoni. Eden izmed razlogov, da smo zahtevali sistiranje volitev in da se v znak protesta nismo udeležili volitev, je ta, da taka volitev, pri kateri volilci ne vedo, za kaj se gre, ker jim ni razumljiv jezik pouka, legitimacij in glasovnice,'niso in ne morejo biti zakonite. Kako morete zahtevati od našega slovenskega človeka v gorah, na Krasu ali v vipavski dolini, da razume laški. V Gorici sami imamo odlične slo- POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) »To razumeš, draga moja, da svatba ne more biti preje, kakor da mine leto dni po smrti Lidini, a dotlej ni potrebno, da bi kdo vedel o tem. To moramo storiti radi spominov na našo ubogo Lido. Knez je prekrasna partija za mojo hčer. V Pe-terburgu ima velike zveze, in njegova bodočnost je sijajna. Samo premoženja nima. A nič zato. To veš, da smo Udi dajali o-krog dvesto tisoč, a tebi je namenjeno naše rjazansko posestvo, ki leži nedaleč odtod. Zdaj se bosta spojili obe posestvi v jedno, tako da bosta dovolj preskrbljena. Razmišljaj o vsem tem, Kiava...« »Papa me je poljubil na čelo in odpustil. Jaz sem molče odšla v svojo sobo. Šla sem tako, da me nista videli ne mama ne babica. Jokala nisem, tudi nisem tolkla po postelji, ali se morda zagrebla v blazine. Vse to so bila preslabotna sredstva za izliv mojih čuvstev. Tisoč vprašanj se je gnjetlo po moji glavi tiščoč venske obrtnike in trgovce, ki so celo vrsto let v mestu, in še vedno niso zmožni laškega jezika, ker ga ne rabijo. In od naših ljudi na koroški ali kranjski meji zahtevajo, da bi naj sprejeli in razumeli samoitalijanske listovine. Takemu predrznemu sramočenju naše narodne časti in narodnega : tnosa mora biti enkrat za vselej konec. Živimo v dobi demokracije, v času splošne in ednake volilne pravice. In v takem času se drznejo Italijani s sleparsko roko oropati pretežno večino slovenskih trgovcev in obrtnikov volilne pravice v zbornico. Onstran mej v Italiji, ki je Ita-lijančkom vzor v vsakem oziru, je vsak trgovec in obrtnik tudi, ako ne plačuje niti čentezima davka volilec v camere di commercio ed arti, nikogar se ne izključuje. Tu v Avstriji je seve stvar druga. Tu mora nedemokratičen krivičen volilni red ohraniti Italijanom nadvlado, tu mora biti mali trgovec in mali obrtnik žrtvovan bogatašu in velikemu podjetniku. Ne samo razlogi slovenske narodne politike, ampak tudi oni socialne pravičnosti govorijo za našo dobro, pravično stvar. Vemo dobro, da bo treba še hudega boja, da dosežejo slovenski trgovci in obrtniki na Goriškem svojo pravico. Najlažji pa opozorimo na naš boj odločilne činitelje zunaj dežele, ako se lotimo najhujšega sredstva, ki ga imamo na razpolago, in ta je abstinenca. Ako se vzdržuje glasovanja kak mal del prebivalstva, ne zaleže to mnogo. Ako pa ogromna večina prebivalstva kake dežele se loti takega orožja, pomeni to mnogo. To je grozeče svarilo vladi, da tako ne sme iti dalje, ako noče, da bo ogrožen javni mir in red, ako noče, da preneha vsaka avtoriteta pred zakoni in oblastmi. Naša abstinenca ima svrho, da ona opozori vlado, da je neobhodno potrebno, da se enkrat napravi red s trgovsko-obrtno zbornico. Tu je treba enkrat energične roke. Doseči je treba, da se vrata trgov-sko-obrt.ne zbornice odprejo vsem goriškim trgovcem in obrtnikom. Z. vsemi silami je treba delati na to, da se izpremeni volilni red in da preneha biti volilna pravica v zbornici prlvileg nekaterih lahonskih izvoljencev! drugo drugega, a v srcu se je pojavljalo neko neusmiljeno čuvstvo, tako ostro in določno, da bi ga mogla, se mi je zdelo, tudi dotipati. Onadva sta vendar ljubila Lido — oče in mati moja! Oba sta se tako ganljivo brigala in skrbela za njeno srečo, tako velika je bila njuna žalost, ko je obolela, in tako brezmejen obup, ko je umrla. In kaj? Lahko si mislim zdaj, da se je misel na moj zakon s knezom pojavila v njunih glavah morda že takrat, ko so ubogo Lido vozili v mrtvaškem vozu. In nista se prestrašila pri tem, ni jima postalo neprijetno .,. Samo zato nista povedala te misli, ker sta čakala, da mine običajnih šest tednov, dokler se spoštuje spomin na drage nam rajnike; zdaj pa je preteklo šest tednov, rok je končan, in zdaj je dovoljeno nasmehniti se in povedati tisto misel. Da, brez dvoma jima je bila ta misel že takrat na umu, in nista zastonj vzdihnila obadva tako globoko, ko jima je knez pri za ju trku povedal svojo nado; da se bo vrnil v Peterburg. »Pa tudi knez je bil očividno na tihem pri isti nameri. Zato so bile njegove oči tako pokojne, ko je umrla Lida, in zato se niso ujemale z žalostnim izrazom njegovega obraza. To kombinacijo je za- Zakaj smo se pa pripravljali na vo--litve, bi utegnil kdo vprašati? Vsaka volitev je nenadomestna politična šola. Priprava k volitvam, in predvsem k tako komplicirani volitvi, kakoršna je ona v zbornico, nas uči, kako je treba postopati, ako hočemo v skorajšnjem času zmagati na celi črti. Crez leto in pol, ako ne prej, bodo odločilne volih e in pri tej priliki nam bodo prav prišle izkušnje, ki smo jih pridobili doslej. Brez truda in napora polne šole ni konečnega uspeha. Priprave k zborničnim volitvam so dokazale, da je naš goriški slovenski narod zlata vreden. Ne vrstica se ni pisala po časnikih, in vendar kaka disciplina, kaka požrtvovalnost. Res občudovanja vredno je, s kakim navdušenjem, s kako železno vztrajnostjo in točnostjo, s kako izven Primorja neznano zavednostjo so posamezniki v Gorici in na deželi podpirali delo in prizadevanja Narodnega odbora. To je bil dokaz take vzorne discipline, take tfarodne in socialne solidarnosti, da mora vsakdo vzklikniti: Klobuk dol pred takim ljudstvom! Pa brez velikih žrtev, brez truda in dela ni mogoče doseči tako mogočnega, vzvišenega smotra, ki ga imamo pred očmi. Pa eno je gotovo! To bi bilo čudno, ako tako ljudstvo ne bi doseglo tega, kar hoče, tudi, ako bi se vsi peklenci zarotili proti njemu. Le pogumno zopet na delo, zmaga je gotova, ako zastavimo svoje sile. Treba je, da povzdignemo svoj glas v protest in v zahtevo pravične volilne reforme. (V. Knaflič.) Današnji položaj Jugoslovanov. (Dalje.) Tako je po kratko trajajoči narodni vladi zasedel banski stol pijani Pavle Rauch. Dalmacija in Istra sta bili od Avstrije od nekdaj zapuščeni. Železniške zveze ni, i-strske so slabe. Šolstvo stoji nižje nego na Slovenskem. Pomorske zveze niso prav nič sijajne. Dalmatinske ceste so izvrstne, toda malo jih je; napravili so jih pred 100 mislil še tedaj! Gotovo! V Lidini smrti je videl nemara srečo, ki mu jo pošilja usoda. Veliko premoženje mojega očeta bi se imelo razdeliti med menoj in Lido, a vsled smrti Lidine pripade vse meni. Ali ni to sreča? In opazila sem, da me je knez že dva tedna pogledoval z zagonetnimi pogledi. Torej je mislil, da je že čas, da si utrdi tla in da se more s tem pričeti, ko se približuje h koncu rok šestih tednov... Ali za kaj, moj Bog, za kaj me smatrajo ti ljudje! Ah, ne, nisem mogla niti misliti o vsem tem; zdelo se mi je, da je strašno misliti o tem, ter da me bodo misli doved-le do čudovitega zaključka, pri katerem se mi bodo lasje jezili na glavi. Bala sem se neke strašne odločitve, bala sem se sama sebe... »Prišla sem k obedu. Govorili so o nečem vsakdanjem, — očividno se nalašč niso hoteli dotikati vprašanja o znani stvari. To so imenovali »ne kazati želje«; da sem pa bila vsa v oblasti tega vprašanja, je dokazovala moja bledost in moj molk. »Jaz pa sem, čakala večera, čakala kneza. Nisem še vedela, kaj mu bom rekla, to je, katere besede bom rabila, zelo dobro sem pa vedela, kaj čutim v sebi. Odločila sem se, da mu bom pozorno gle- leti Francozi, novih Avstrija menda ni zgradila. Dalmatinski Italijani so izgubili* svojo moč ter si ohranili samo Zader, vse drugo je hrvatsko in srbsko. Ta dva naroda se ne bijeta več,, toda klerikalni organizem stega svoje organizacije že tudi tod. Med Dalmacijo in Slavonijo je malo zvez, med Dalmacijo in Hrvatsko menda še manj. Hrvatska je sedaj že 6 let v izjemnem stanju. Borba je poyzročila, da je u-stava na Hrvatskem s sokrivdo Dunaja dejanski že dolgo časa, formalno pa od poletja 1912 suspendirana. Bosna ima s Hrvatsko in Dalmacijo mnogo gospodarskih stikov, toda dežela zdihuje pod našim pritiskom. Vsa tista velika kultura, kj jo je Avstrija doli prinesla, je namreč le relativna. Avstrija je zgradila doli ceste, 900 km železnic, nekaj hotelov, pošt, mnogo vojašnic in je utrebila roparje, ki jih je bil u-stvaril turški režim,. Več pa Avstrija ni storila, zato je pač videti v Bosni sicer civilizacija, ne pa kultura. Bosna ima ustavo, podobno kakor'Rusija pred revolucijo. Avstrija favorizira veleposestnike, vlada saboru ni odgovorna, marveč ga smatra le za svoj pokimovalni organ. Konfesional-nim nasprotjem je umetno odprta široka pot, zlasti rada vidi vlada spor med katoliškimi in pravoslavnimi Jugoslovani, aH kakor se navadno rjče: Hrvati in Srbi. Poslednji pa vladi tega veselja nič kaj radi ne privoščijo. Volitve v sabor se vrše po kurijah i. s. gospodarskih in konfesional-nih. Avstrijski slovanski jug je raztepen na 6 državnopravne formacije, namreč del Cislitvanije, del Translitvanije in Bosno in Hercegovino. Cislitvanski del participira na 7 kronovinah: Koroško, Štajersko, Kranjsko, Goriško, Trst in Istra, Dalmacija, ter spada pod dve namestništvi, tri višje deželne sodnije. S to raztepenostjo se da primerjati le razdrobljenost Nemčije v Duodez-kneževinah »v starih dobrih časih«. Naša vlada pa hoče za to skrbeti, da obstoja razdrobljenost in neenotnost čimbolj stacionirana, ker ima vlada svoj interes na tem, da se mi Jugoslovani ne združujemo, interes na tem, da se bosanski kmet ne osvobodi, marveč da ostane odvisen, kakor avstrijski kmet od 1. 1848. Ona ima svoj interes na tem, da Magjari dala v obraz, zato, da bom videla, s kakim izrazom v očeh mi bo govoril svoje besede. Mrak je legel, prižgali so luči, a iz dvorane so prihajali do mene glasovi gla-sovirja, — bili so to umirjeni in turobni akordi Chopinovega preludija; to je zares odgovarjalo maminemu (ona je namreč igrala) duševnemu stanju, onemu žalostnemu duševnemu stanju, v katerem mora biti mati štirideseti dan po smrti hčerini ... Mene pa so tako ganili ti glasovi, da sem vsa drhtela. Premišljevala sem, če je na svetu vse tako pogojno, da se tudi žalovanje za težko, izgubo udaja rokom, ki so si jih izmislili ljudje sami? Vsi so bili tako žalostni in videti je biio, da se ne bodo nikoli več utolažili. Tu pa preteče šest tednov, in žalost se je že tako ublažila, da je že dovolila sesti h Klavdi-ju. Ali to je šele šest tednov, in zato je treba zaigrati Chopinov preludij; ko pa bo minilo leto, tedaj se bo lahko igralo tudi valčke... In vendar sem vedela, da so papa, mama in babica iskreno ljubili Lido in da je bi!a njihova bolest iskrena. Vse na svetu je pogojno, tako pogojno, da ti postane strašno, kadar premišljuješ o tem... - (Dalje prih.) oo gospodarsko eksploatirajo Hrvatsko in Bdsno.xSkratka, zdi se, kakor da ima in-t&reš ha tem, gospodarsko in .politično čimbolj škodovati enemu delu svojih državljanov, tistemu namreč, ki se že stoletja bo&.za dosego zapadne-evropske kulture, ki mu jo ogrski in avstrijski paše odrekajo. Avstrija nima tiskovne svobode, hrvatska in Ogrska nimata volilne svobode, dočim je dalmatinska volilna svoboda mnogokrat le na papirju. Hrvatska ne. pozna neodvisnosti sodnikov! Skratka, sedanja avstro-ogrska jugoslovanska politika je poznala samo eno maksimo: Jugoslovane z a tre t i. Izgovarjala se je, češ če jim damo svobodo, bo to naša druga Lombar-dija. Od najvišjega do najnižjega svojega člana je namreč naša vlada tako borni-rana ali pa tako zlobna, da misli, da si bo s pritiskom svoje narode ohranila, če jim da pa avtonomijo, da jih bo dognala. Lom-bardija je jako dragocena primera, izgubr Ijena je bila namreč z enakimi avstrijskimi mahinacijami, Avstrija nas hoče napraviti za:dobre Avstrijce s tem, da nam . jemlje slovanstvo, mesto da bi nas pustila biti dobre Slovane in nas s tem napravila za dobre Avstrijce. Toda od 1866 sem ni Avstrija ničesar, pozabila in se ničesar naučila. Ni čuda, da se je v naših deželah porodila ideja trializma, ki obstoja v tem, da bi se po odpravi dualizma razdelila Avstrija v.3 državno-pravrie formacije: prva z Ogrsko, Sibinjem, Galicijo in Bu-hovino, druga avstrijska, s. Šlezijo, Češko, Moravsko in nemškimi alpskimi deželami, tretja.s slovenskim delom Štajerske in Koroške, Kranjsko, Goriško, Istro, Dalmacijo, Hrvatsko, Slavonijo," Bosno in Hercegovino. Ta ideja ni nič druzega, nego Jantastični protest.proti dosedanjemu nedemokratičnemu režimu in izraz Iaten-_tne volje postati član moderne države, ne pa .Ggrske-Avstrije ali pa Turčije. Bog ve iz kakih vzrokov so se nekateri visoko stoječi krogi »baje« kazali trialistični ideji naklonjene, toda vkljub temu ne verujemo v njeno uresničenje in si tega uresničenja niti ne želimo, kajti nam avstrijskim Jugoslovanom po celi zgodovini našega razvoja in kot dobrim Avstrijcem ne gre za to, da Avstrijo uničimo ali se je rešimo, marveč za to, da jo izboljšamo in da zasiguramo jugoslovanski Balkan avstrijskim Slovanom. Ne gre nam le za zapadno kulturo, gre nam tudi za to, da (postanejo Jugoslovani močni v svojem prirodnem okvirju, t. j. toliko kot državljani Avstrije, kolikor kot državljani balkanske federacije. (Dalje prih.) . OO ¦33 Predi lialjeiaip vojne ^ m Balkanski detegatje prekinili mirovna po- ^™J gajanja. — Bulgarija odpove premirje. — ^^^^ Porta izroči odgovor velevlastim danes. ^¦*% " V Carigradu. L¦¦% Iz Carigrada: Vsa poslaništva so za- stražena po tajnih policijskih agentih. V poslaništva, francosko in angleško, se je zateklo 40 odličnih turških funkcionarjev, med temi sin Kiamil paše. V Carigradirse je pojavil Goltz-paša: prišel je v Carigrad preko Rumunske in se udeležuje vojnih posvetovanj ter sodeluje pri raačrtu, kako utrditi' in braniti TJardanele. Razpoloženje v novi vladi ni ravno "najboljše. Maftmudu Šefket-paši je upal pogum, ker ni hotel nihče prevzeti zunanjega ministerstva, tako da je bil prisiljen na to važno mesto nes_ itsobni Said Ifaltm paša, * Na Carigrad vplivajo brzojavke iz Male Azije, ki zahtevajo, da Turčija ne sme odstopiti Odrina Buigarom. Če ga Ddstopi, izbruhne revolucija v Mali Aziji. Mladoturški komite ima vso moč v rokah in posluša glasove, ki govore za vojno. Aretiranih je polno oseb, Častnikov, uranikov in drugih, ki se zdijo novi vladi kolikor toliko sumljivi. Vesti o mobilizacijah to okupacijah. Nemška vlada je baje priobčila ruski, da bi smatrala vsako akcijo v Črnem morju ali pa v Armeniji za casus belli, — V Londonu pa je prišlo pri zadnji seji med* ruskim poslanikom grofom Benckendorf-fom in med poslaniki trozveze do hudega, spora. — H glasovom o ruski mobilizaciji še prihajajo oni o francoski, ki je haje že tako uspela, da bo Francija v štirinajstih dneh na vse pripravljena. ^Daily Mail« ima iz Odese, da smatrajo okupacijo turške Armenije po Rusiji za neizogibno. Rusija ima na meji mobiliziranih krog 70.000 vojakov. Armenci baje prosijo s posredstvom ruskih konzulov pri ruski vl&di pomoči. Raz ven tega se zagotavlja, da je vlada vpozvala rezervna letnika 1910 in 1911 deloma, letnik 1912 pa ves. Zadnji opomin zaveznikov. London, 29. Reuter je izvedel, da preda srbski londonski poslanik Gruič dar nes ob 3 popoldne turškemu pooblaščenci Rešidu paši noto zaveznikov, ki naznanj| konec pogajanj za mir. Srbska misija''doj potuje najpozneje v nedeljo, ' mogoče, pa tudi že v soboto v Belgrad. ' ' ;i Balkanski delegati so izročili sirju Gfeyu prepis svoje note, ter mu izrazili prisrčno hvalo ža gostoljubnost in mu za>-sigurali svoje visoko spoštovanje za naklonjenost. Nota zaveznikov slove: »Ker so pooblaščenci zaveznih držav od prenehanja poslovanja mirovne konference cele tri tedne zaman čakali na odgovor otomanskih pooblaščencev na svojo zadnjo izjavo in ker nastali dogodki skoro izključujejo nado, da bi se moglo skleniti mir, so — žal — primorant izjaviti, da so dne 26. decembra minolega leta v Londonu započeta pogajanja prenehala v Londonu dne 28. januarja 1913«. Podpisali so listino vsi delegati balkanskih držav. Povelje bulgarski armadi Sofija 29. General Savov je povelel celokupni bulgarski armadi: »Potek mirovnih pogajanj kaže, da sovražnik nikakor noče odstopiti niti betve one zemlje, ki si jo je pridobilo naše zmagoslavno orožje. Sedaj nam hoče i eno samo potezo s peresom uničiti vse vspehe. ;:" Lozengradski, bunarnisarski, liilebur-gaški in čafaldžanski junaki, ne bodete li maščevali takega sramočehja bulgarske armade? Pripravite se za nove zmage in pokažite s svojo neodoljivostjo in ne-ustavljivostjo sovražniku in celemu svetu, da naši bulgarski domovini gre več nego samo spoštovanje!« Odpoved premirja. Sofija 29. Ministerski svet je sklenil, sporočiti v glavno bulgarsko taborišče, naj se jutri ob sedmih zvečer odpove Turkom premirje. Ker velja za odpoved 4-dneven rok, prično sovražnosti v ponedeljek ob 7 zvečer. Med Rumunijo in Bolgarijo. London 29. Danes se je vršila med romunskim poslanikom Mišu in dr. Dane-vom konferenca, ki pa ni obrodila sadu. Zastopnika sta le protokolirala predloge in protipredloge svojih držav, da se bodo es-ventuelno vršila direktna pogajanja. »Reit-ter« je izvedel iz bulgarskih krogov, da so v Sofiji že zelo nevolnji, da Romuniji sedaj zahteva rektifikacijo meje z mejno črto Tutrakan — Balčik, ko je Jonescu vendar prej z dr. Danevom govoril o manj^ ših zahtevah Rumunije. Bulgarski krogi'o| značujejo rumunsko postopanje za necuf veno in trde, da ne mor;e nobena bulgarl ska vlada in nobeno sobranje kaj takeg| odobriti. Dunaj, 29. Do sedaj še ni odločitve med Rumunijo in Bulgarijo. Čuje se pač, da bi znala Rumunija umakniti zahtevo po Silistri, Kavarno ob Črn?rn morju in hribe in utrdbe krog Silistre bi pa morala dobiti. Odgovor Turčije. Odgovor Turčije na noto velevlašti bo brez dvoma tak, da ne zadovolji Balkanske zveze in bo v nasprotju z nasveti velesil, da naj se uda Turčija gledč Odrina. Torej ne kaže drugo nego nadaljevanje vojne na Balkanu! Politični pregled Avstro-Ogrska. Poslanska zbornica se je šešla zopet v torek. Prva seja je bila posvečena spominu nadvojvode Rainerja. Slovenci, trgovci, obrtniki, == vsi na shod = ki bo v nedeljo, dne 2. februvarja ob 10. uri dopoldne • ¦ --*-, v dioranl „pri jelenu" v Gorici. —: Dnevni red: Volitve v trgovsko In obrtno zbornico. Popoldne bo shod v Ajdovščini. :: :: Lokal in ura se naznanita v soboto. :: :: V seji opoldne je pričela zbornica razpravljati načrt zakona o epidemijah. — Rusini so napravili- sejo burno ter napadali min. predsednika. Strastno je napadal krščansko-socir jalni Nemec Jerzabek slovanske balkanske države radi-»zločinov, ki so jih zagrešile nad ubogimi Arnavti. Avstrija bi pač morala intervenirati v imenu civilizacije in pa ker je pokroviteljica albanskega kaV tolicizma«. — Jerzabek je oni možak, ki je slaboznan radi natolcevanja o pokojnem socijalistu Silbererju, radi česar gk splošno v parlamentu imenujejo »skruni-telja mrtvih«. — Posl. Degasperi je zopet urgiral italijansko fakulteto in je zagrozil z ostro taktiko Italijanov, če se jim ne u-streže. Včeraj se je bavila z zakonom o epidemijah. Debata je uspela do generalnih govorov. V debati je minister za notranje stvari, Heinold, živahno govoril za predlogo in se je v imenu vlade izjavil proti zavlačevanju. Ko je prišel ministerski predsednik Sturgkh v zbornico, so ga napadli nekateri Rusini s klici: »VenJ Poberi sej« »Ministerski predsednik, ki požiraš besedo itd.« Poslanec Lavruk je celo piskal na sireno. Vendar pa so se Rusini kmalu pomirili. Interpelacija radi Lloyda. — Poslanec Mandič je stavil včeraj v poslanski zbornici interpelacijo, ki ostro kritizira slabo upravo »Lloyda« v Trstu. Justični odsek je načeloma sklenil, da se uvede takozvani justični izpit mesto dosedanjega izpita za advokaturo. Vlada je že principijelno privolila. Izpit se bo vršil v klavzuri ustno in pismeno pred posebno advokatsko, sodniško, ali notarsko komisijo. Pripuščeni bodo kandidati s triletno prakso. Inozemstvo. Razlaščevanje poljskih posestev v nemškem državnem zboru. — Včeraj je bila na dnevnem redu interpelacija o raz-laščevanju poljskih posestev. Državni tajnik Litzko je rekel, da ne odgovori, ker interpelacija spada v kompeteneb pruskega dež. »zbora. Predlog za razgovor o interpelaciji pa je sprejet. Predlog Poljakov za ukor drž. tajniku podpirajo centrum in socialisti. V Čirenaiki se pripravlja podrobna vojna. Aziz bej, poveljnik turških čet v Čirenaiki, je izdal na prebivalstvo proglas, ki poziva rta novo vojno proti Italiji. Aziž je prijatelj Enverbeja. Konkordat med Srbijo in Vatikanom, Med naučnim ministerstvom srbskim in Vatikanom se vršijo dogovori gledč kdnkordata za Srbijo. V to svrho pojde v Rim poseben srbski delegat. Domače vesti. Občni zbor »Starejšinske zveze bivših rednih članov akad. tehn. društva »Triglava« se bo vršil 1, februarja 1913. I ob 4. uri pop. v gostilniških prostorih Narodnega doma« v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo odbo-rovo. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Ob Va4 odborova seja istotam. Poroka, — Ta teden se je poročil g. Josip Žagar, trgovec in posestnik na Srpenici, z gospico Breginjčevo s Trnovega. Vse najbolje! . Umrl je v Gorici znani učitelj glasbe Anton Hdnig. Umrl Je v tukajšnji bolnišnici deželni uradnik Štefan Marega. ' Sntulkl tečaj v Bohinjski Bistrici, ki se je pod vodstvom g, poročnika Ringl-na otvoril preteženo nedeljo se, nadaljuje v nedeljo dne 2. februarja 1.1. Cenj. športna društva in prijatelji-Športniki se na to opozarjajo. Ženski licej »Notre Dame« v Gorici. Temu zavodu je naučno ministerstvo. razširilo pravico javnosti. tudi' na' šesti razred in s tem mu je dana,tudi.pravica državnega zrelostnega izpita s. tekočim letom. Za nastanjen je orožništva v naši de-želt—-: Proti, koncu leta 1912. je deželni oaoor nakazal, deželnemu orožniškemu poveljstvu v Trstu svoto 47696 K 81 v za nastanjenje orožništva tekom; leta 1913. v deželi Uoriško-Oradiščanski. Kanalizacija v Ločniku. — Svoj čas smo že poročali, da je starešinstvo v Ločniku sklenilo izvesti občini potrebno" kanalizacijo. To je bilo lani. Županstvo je naznanilo svoj sklep deželnemu odboru, ki je o^Tvoril, da oi mogel deželni tehnični urad izvršiti načrte za kanalizacijo še.te tekom letošnjega leta; zajednbse je nasvetovaio županstvu, naj se obrne do melioracijskega urada v Trstu. Županstvo se trudi, da pride do kanalizacije v občini čim preje, če le dobi potrebno pripomoč od strani v to poklicanih faktorjev.... In tako se ima zgoditi, da bo imel bližnji Ločnik kanalizacijo — v Gorici pa še lahko čakamo na njo kdo ve.koliko'Časa! Bolniki iz naše dežele v zunanjih bolnišnicah stanejo deželo obilo denarja; posebno v Trst je treba šteti velike svote. lako na primer je moral deželni.;#(ibor mestni blagajni v Trstu nakazati ža mesec marec lanskega leta svdto 14.488 K 65 bolniških troškov, povzročenih po bolnikih iz naše dežele.. Veliko breme za občine je tu pristojnost v dotično občino od strani takih ljudi, ki so se že zdavnej izselili.'- ' ' ¦ .J: - '•'* Obsojen šofer. — Šofer F. Mettel iz Tarcenta doma je bil obsojen pred okrajno sodnijo na 5 dni zapora vsled neprevidne vožnje. Proti razsodbi se je pritožil na okrožno sodnijo; ki je pa potrdila 'prvo razsodbo. Maškare, ki se podijo zvečer po goriških ulicah v sedanjem predpuštnem času, so v. veliko nadlego vsem, ki morajo ob istih urah na ulico, ker ne pustijo skoro nikogar na miru. Gorje pa ženski, ako jo dobijo maškare v kaki stranski ulici. Neko služkinjo, ki je šla po kruh, so ob uhodu v ulico Vetturini neznane maškare pritisnile ob zid in jo tiščale tain; kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo, da ni slučajno prišel redar ter pregnal nespodobne maškare — Kdor že misli, da se mora omaškarati in iti na cesto zvečer, naj se vede vsaj dostojno. Če pa dobi policija koga v roke, ki nadleguje ljudi ali celo koga poškoduje, naj ga le pošteno kaznuje. Obsežen koledar je izdal' »Slovenski Ilustrovani Tednik« za svoje naročnike, ki ga dobe zastonj in poštnine prosto. Koledar vsebuje poleg običajne koledarske vsebine razne tabele, par pesmi in povesti, tudi zelo mnogo slik in popolen odvetniški tarif, ki bo marsikomu dobrodošel. — Novi naročniki »Slov, Ilustr. Tednika* še tudi lahko dobe ta koledar. Priporočamo! • Narodna obramba. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela za stanjol in svinčene zamaške K 23'84. Lepa vsota to. Prosimo, da se nabira to blago po celi domovini. Saj je vendar škoda, proč metati to, za kar se dobi denar, s katerim družba prekoristno razpolaga za blagobit našega naroda. Prosveta. , Publikacije Socialne Matice za leto 1$134 _- Odbor, Socialne Matice jtf Sklenil, da izda za'leto 1913 med drugimi štodeče spise: ... ŽmaVc: Ozdravljenje socialnega' življenja s pomočjo prjrodoslovja. •• . ,, Slane: Zadruga v zgodovini človeštva. ¦ - ViTJiT*." .^TV L4\ ~~3$Ž3L Ilešič: Jugoslovanska ideja. ' *"""*" Seidl; Geološki izp.rehpdi po;goriški okolici. Nadalje se pripravlja obširen spis b sodobnem Trstu.-• » *-..-.* Odbor Socialne Matice prosi gg. poverjenike, da dovrše zbiranje članov in vpošljejo tozadevna poročila odboru.,, ... Iz Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice v Ljubljani, Wdlfova ulica 10. I, se je v letu 1912. izposodilo 19.329 knjig 8322 obiskovalcem. Knjižnica je od, svoje ; ustanovitve- v 1 4907. .dp/Sedaj posodila : 97.480 knjig. Knjig pas^teje ;5150> JTekpni 'Meta-1912' je knjižnici priraslo4331 knjig; in sicer potom nakupa 786 in'fpodarjenilv je bilo 545 knjig. Darovatelji. so večinoma iz stanov, ki niso ravno preveč financijelno podprti, a vedo ceniti pomen knjižnice, do- čim jih ni iz petičnih krogov. . • Hrvati o »Vedi", Prelistujpč, lanski letnik Savrernenika sem v 8. številki slučajno našel dolg članek Andrije Milčinoviča o Vedi. Značilno , za zanimanje, ki ga kaže slovensko občin-. sivo napram takim pojavom, kakor je Veda, je na vsak način to, da se je ta laskava ocena Vede v naših listih naravnost zamolčala. Radi tega se mi je zdelo umestno, da iztaknem nekatere misli,, ki jih je napisal o Vedi Milčinovič v najimenitnejši hrvatski reviji Savremeniku. Najprej se pritožuje Milčinovjč, da je na Hrvatskem tako malo strokovnih pisa-• teljev in v obče tako malo ljudi, ki bi se pri svoji nadaljni izobrazbi mogli posluževal del, pisanih edinole v hrvatskem jeziku, da je takoj, na prvi pogled jasno, da tak strogo; strokovni časopis ne more nikomur prinašati koristi izvzemši morda, , .onenuivkitJist. tiska.,Veda je že. zato,zanimiv pojav, ker ni glasilo kakega društva, ne zastopa samo ene "stroke in ne goji samo ene znanosti. Veda je po svojem programu in po svojih spisih, ki jih je prinesla v prvem letu, gotovo nadomestilo za dva aH tri naših strokovnih listov. Vsebina Vede je v glavnem dvojna: razprave in večji članki, in na drugem mestu referati in pregledi. V prvem letniku je * bilo v vsem 17 razprav od 17 avtorjev in okoli 70 pregledov in beležk od 20 avtorjev. Veda ni obična revija za znanost in kulturo, ki bi obsegala in raznašala različne nazore, nastojanja in preglede, marveč se ravna po svojem strogo odrejenem programu: osredotočevati vse stroke znanosti v službi -socialnega in kulturnega razvoja; s posebnim ozirom na družabne, državno-pravne in gospodarske razmere .Jugoslovanov. Dostaviti je treba, da se nekateri referati in recenzije odlikujejo po svoji .odločnosti.in brezobzirnosti. Največjo pažnjo je Veda posvečala znanstveni kritiki na polju prirodoslovne znanosti, narodnega gospodarstva in v obče socialnih vprašanj. Treba je priznati, ,(Ja je Veda v slovanskem kulturnem življenju mnogo dosegla. Najpomembneje je,,da, se more zdržati revija, ki.ne vsebuje n|ti vrste be? letristike. To je podjetje lepega števila mož, uglednih slovenskih znanstvenikov in književnikov, ki jim stojita na Čelu Ivan Prijatelj in Bogumil Vdšnjak. Cena lista je tako nizka, da bi se pač Vedo. moglo" raz širiti in da bi se nje položaj mogel včvr-stiti med vsemi sloji.« . To, kar pa sedaj pravi g. Milčinovič o Vedi, je nekaj, kar bi bilo zelo važno za pripravljanje kulturnega edinstva med Jugoslovani. »Zdi se mi, da so ustanovniki Vede od samega početka mislili na to, da naj iz slovenske Vede postane jugoslovanska Veda.« Tudj.Savremenik želi, da bi se Veda pretvorila v čisto revijo, ne samo za Slovence, ampak za cel slovanski jug, To bi bilo v času, ko je jugoslovansko vprašanje eden glavnih problemov, velik, važen korak. Slovenci bi mogli biti, v tem slučaju ponosni, da so oni Hrvatom in Srbom kazali pot. I. M. , DOPISI. .,.-¦¦ Iz kanalskega okraja* Podružnica Zveze Jugoslovanskih železničarjev v Kanalu priredi na pustni torek' dne 4. februarja 1913. družabni večer s »plesnim venčkom v-dvorani hotela pri »Zlatem levu« v Kanalu. Začetek ob jg^ttJ^č^-^^estt-svira-godba na pihala.' Vstopnina za gospode 1*20 K. Dame proste. Morebitni čisti do.hodek bode za podporni sklad podružnice, katera podpira svoje člane v bolezni in nesreči. Glede .na"dobrodelni namen "pričakuje obilne udeležbe se strani članov kakor tudi drur zega občinstva odbor. Od nekod. — V neki »Gorici« je bilf omenjeno predčasno, da se klatita okoli sv. Jakopa na Kanalskem dva volkova. Vest je, bila malo verjetna, a izkazalo.se je, da je vendar resnična. Volkova so menda zasledili. Očividci trdijo, da sta vsaod >žlip4re«.- -Opazili so jih. ljudje? % dobrimi daljnogledi! Kako sta se ožlindrat ia, se svojeeasno objavi, ko si jih ogleda c. kr. sodnija. ~ . - Iz Anliovske občine. — Vprašamo g. Kr. Veliščeka, če pozna tistega župana, ki je izdal nekomu uradno spričevalo in le-to odposlal c. kr. sodniji, v katerem trdi, da je bil dotičnik radi tatvine 14 dni v zaporu, kar pa ni res! Dognalo se bode, je-li še kaj pravice na svetu in ali je kakemu županu res že vse dovoljeno! Iz tržiškega okraja. Bralno in pevsko društvo »Ladija« v ; Devinu priredi svojo pustno veselico s plesnim venčkom v nedeljo dne 2. svečana v krasno odičeni dvorani gosp. Mir. Plesa v Devinu. Na vsporedu so razne godbene točke, katere izvaja vrla sokol-ska godba iz Mavhinj in uprizoritev veseloigre »Izbiralka« v treh dejanjih ter komičen prizor »Kmet in fotograf«. Po veselici, ki prične ob 3 uri pop., se vrši plesni venček in prosta zabava, ki tfaja do 1 ure popolnoči. Vabimo torej-slavno občinstvo, posebno iz bližnjih vasi, da po-seti v čim častnejšem številu to veselico. Iz goriške okolice. Iz Opatjegasela. —- (Surovost nemških vojakov.) V nedeljo večer se je vršil pri nas v gostilni g. Marušiča društven ples. Nekaj vojakov, ki so nastanjeni v Lokvici, je hotelo, da se jim dovoli vstop v dvorano. Povedalo se jim je, da je ples le za vabljene toda pomagalo ni nič. Vztrajali so pri svoji zahtevi in začeli razgrajati. Udeleženci so takoj spoznali položaj in ukrenili potrebno, da se je poslalo po patruljo. Med tem časom je neki kor-poral vdrl v dvorano z bajonetom v roki in začel napadati zbrane goste. Situacija je postala resna in tudi ostali vojaki so iz-drli bajonete in hoteli vdreti v dvorano. Nekaj korajžnih mož z občinskim redarjem so se odločili, da razorožijo razgra*-jače, ker se je bilo bati, da bi se ne pripetila kaka nesreča. V tem času je došla patrulja in odpeljala razgrajače. Pripominjamo, da najhujši razgrajač je bil rief-ki štajerski korporal, ki je seveda po duhu in dejanjih pravi potomec kulturnih Nemcev. ' Nekaj irnamo tudi za našega novega g. župana. Pa o tem ob drugi priliki — ako se ne poboljša! ii komenskega okraja. Dovozna cesta na postajališče Bivij. —- Županstvo v Nabrežini se je bilo obrnilo na deželni odbor s prošnjo, da se zgradi dovozna cesta na postajališče Bivij v širokosti 6 m. Ravnateljstvo južne železnice pa je naznanilo deželnemu odboru* da zadostuje za imenovano cesto Širina 4 m, ker ima služiti skoro izključno pešeem. Iz kobariškega okraja. Iz Breginja. — Naše bralno društvo »Stol« je začelo dobro napredovati, kar je zasluga v prvi vrsti naše g.čne učite* ljice in g. nadučitelja iz Sedla. Dne 2. t. mj nam priredi lepo veselico s petjem, igro in prosto zabavo, pri kateri bodo sodelovali vrli Žagarski godci, Prepričani smo, da nas posetijo o tej priliki tudi bolj od* daljen! prijatelji. Sokolski vestnik. »Kakor kdo more!« -r- Sokolova ma-Škerada zadnji dan pusta v Trgovskem domu v prid stavbenemu skladu lastnega Sokolskega doma. Vsi ki so dobre volje — ne samo na pustni torek — temveč tudi drugače, naj blagohotno položijo svoj dar, da čimprej vznikne Iz tal, ne razkošno, pač pa dovolj prostorno gftezflrrza našega Sokola. Posebnih vabil se ne razpo-.šilja. S tem, da so pobalini hitro raztrgali naše plakate, niso izruvali še Goričanom zavednosti. O tem smo prepričani! Ž ozirom na namen te prireditve prosimo vse one, ki so dobili vstopnice v razprodajo, da jih čimprej razpečajo med znanci in nam eventuelno. ostale vstopnice takoj vrnejo obenem z izkupilom. Prosimo! Vstopnice stanejo 2 kroni brez drugih doklad za čepice ali slično; sedeži na galeriji so reservirani za one, ki plačajo ra-zun vstopnine še 1 krono. r! iz prijaznosti je prevzela trgovina A. Ciabršček v Trgovskem domu razprp.dajp vstopnic in sedežev na, galeriji. . Maske se pokažejo nadzorniku V Prosvetni sobi (od vhoda na levo!) dočim ostanejo potem lahko zakrinkane do jutra. Tajnost zajamčena! Zaupamo dobremu okusu obiskovalcev in dobrim idejam mask, ker bi nam bilo žal, ako bi morali zavrniti,kako radi nedostojnega kostuma. Kakor kdo more ¦-r? na vsak način pa dostojno. Veselični odsek. »Sokol« v Ajdovščini priredi v nedeljo, dne 2. febr. t. I. Dramatični večer. Na vsporedu sti veseloigra Pot do s r c a in burka D a m o k 1 e j e v meč. Sledi plesni venček. Začetek ob 7Va uri zvečer. Na zdar! nje zgodnje zmrzline so ovirale izpopolnitev uravnave Učeje, Idrijce pri Kobaridu, Vituljice kakor tudi Branice. Vsa ta nameravana dela so se morala prenesti na letošnjo pomlad___ fu če bodo spomladi spet »zmrzline«?! Milijonarji v Avstro-Ogrski. —- V Av-stro-Ogrski je 49 oseb, ki so izkazale letnega dohodka nad milijon kron. Med temi 30 z letnim dohodkom od jednega do pol drugega milijona kron, 9 oseb od pol drugega do dveh milijonov, 3 od dveh do 3 milijonov, 3 od tri do štirih milijonov^ 3 od štirih do pet milijonov, jedha pa 25 milijonov. Oseb, katere imajo dohodkov na leto nad 100.000 K, je v Avstriji 1483. Gospodarske vesti. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. V. torek in sredo so se vršile volitve v trgovsko in. obrtno zbornico. V torek sta vphli dve kategoriji trgovine, vsaka po dva člana. Včeraj so volile tri kategorije obrti, prva tri, druga dva, tretja tri člane ;Yltrgovsko in obrtno zbornico. ¦: • Volili so se seveda,sami Italijani,,ker. Sej Slovenci volitev v trgovsko in obrtno Ž^drnico po soglasnem sklepu Narodnega Jbdbora niso udeležili, kakor je razvidno ze iz protesta, zadnjič priobčenega. Prvi dan so bili izvoljeni: Jos. Venuti, Ant. I Orzan, Jurij Bombig in Ernest Steker. i Včeraj so bil izvoljeni: Jos. Mulič in \ Dr. K. Seitz, A. Perko iz Ločnika in Jos. Paternolli; K. Illicher, L. Zuttioni in J. ^alacrea iz Červinjana. ; Podeljevanje nagrad za murbne nasade po vzorcu vinogradov in za poskusne nasade po vzorcu travnikov. — Deželni odbor stremi za tem, da bi se mur-bna ščitasta uš, ki grozi uničiti m-urbna drevesa v naši deželi, čim uspešneje zatirala in čimprej popolnoma zatrla. To bi ' se doseglo najprej s tem, da bi si naši kmetovalci vzgojili murbne nasade na ra-?cijonalen in cen način. Z namenom, da bi še ta način zatiranja murbne ščitaste uši .intenzivno izvrševal, razpisuje deželni odbor nagrade za murbne nasade po vzorcu vinogradov in za poskusne murbne nasade po vzorcu travnikov. V to svrho je določil od zneska, ki ga je bilo dovolilo c. kr. poljedelsko ministerstvo leta 1912., V pokončevanje murbne ščitaste uši, "svoto 1000 K. -Za podelitev nagrad smejo prositi vsi oni mali posestniki, ki dokažejo da so odločili za gojenje murbnih nasadov primeren kos svojega zemljišča v najmanjšem obsegu 1800 štirijaških metrov in da so zasadili tekom letošnje pomladi primerno število cepljenih murbnih sadik na v to odmenjenem zemljišču, bodisi drevesca visoke vrste po vzorcu vinogradov bodisi sadike nizke vrste po vzorcu travnikov. Tozadevne prošnje za podelitev nagrad morajo prosilci predložiti deželnemu odboru potom domačih županstev najkasneje do 15. marca 1913. K regulaciji hudournikov, izlivajočih se v Sočo, Vipavo in Idrijo. — Kakor smo svoj čas obširneje poročali, se je 14. oktobra lani sestavil vspored uravnavnih del, ki se imajo izvršiti do konca marca t. 1. Med temi so tudi uravnavna dela ob hudournikih, ki se izlivajo v Sočo, Vipavo in Idrijo. Nekaj se je pričelo, ali glasilo deželnega odbora našega pravi, da letoš- Razne vesti. Proces proti kamori iz Pulja. — Pred poroto v Rovinju je začela včeraj razprava, prpti puljskim, občinskim uradnikom: Tomaž, Galante, blagajnik, Lino Privileg-^ gio in Frv Bigatto, računska uradnika,' upok. obč. kancelist Horak, pomožni uradnik Quarantotto, Kamilo Deskovič, A. Juch, Gvido Negri in ravnatelj Filinich. Pozvanih je okoli 50 prič. Raprava bo trajala več dni. O njej bomo obšrmeje poročali. Prvi je bil zaslišan Galante. Priznal se je krivim, pravi pa, da je žrtev na magi- . stratu v Pulju takrat vladajočih raznter. Solicitator — odvetnikov namestnik. Včeraj se je pojavila v poslanski zbornici deputacija odvetniških uradnikov, ki je izrazila željo, da bi smel solicitator po prestarem zadevnem izpitu zastopati svojega šefa pred sodnijo. Strahovit dogodek- v Trstu. — V začetku tekočega meseca smo poročali o grozni nesreči, ki je zadela rodbino nekega Bellelija v Trstu. V noči od 2. na 3. januarja je' namreč 24 letna soproga Bellelijeva, Speranca, v hipni blaznosti prerezala z britvijo svojemu štirimesečnemu otroku vrat. Nesrečno mater, ki se nikakor ni zavedala svojega groznega dejanja, , so tedaj izročili državnemu pravdništvu, ki pa je na podlagi predpreiskave in izvida sodnih psihiatrov ustavilo nadaljnje postopanje proti njej, ker je smatralo za dokazano, da je umorila svojega otroka v blaznosti. Revica je ostala nato do prpšle sobote.v opazovalnici, in se je šele omenjeni dan zopet vrnila k svojemu soprogu. Bellelijeva je prišla domov in res ni bilo opaziti na njej nikakih znakov morebitne nenormalnosti, le nekoliko duševno pobita je bila videti kar so tomjačili s tem, da žaluje po otroku. Te dni pa je zopet zblaznela. Bellelijevi se je zopet omračil um in je v tem nesrečnem stranju pograbila kladivo ter s tako silo tolkla ž njim sama sebe po Čelu, da se je pri teni zlomil lesen držaj, s katerim se je potem še dalje bila po čelu. Železno kladivo so našli pod .sto" lom. Bellelijeva si je razbila na čelu wi sencih kožo do kosti in si .tudi poškodovala lobanjo. Poškodba je težka. Stena za stolom, na katerem je sedela, je bila vsa oškropljena s krvjo. Kolikor se da spoznati sedaj, bo Bellelijeva težko prebolela poškodbe. Dalje na 4. strani. ZAHVALA. Povodom prebritke izgube naSega pre- | ljubljenega soproga, očeta in brata.. ANTONA CENČIČ se prav prisrčno zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem __ ter vsem dragim sovašSanom, ki so prihiteli od blizu in daleč" ter E^azali zadnjo 3ast blagemu pokojniku b tako Številno udeležbo pri pogrebu. Posebno zahvalo izrekamo si. Pevskemu druStvu iz Starega sela za ginljive žalosianke pred hiSo žalosti in ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo si. bralnemu druStvu „NadižaM za podarjen venec in korporativno . vdeležbo. Vsem, ki so nam Btali ob Btrani v teh težkih dneh Bog poplačaj stotero. RpBIČ, dne 28. prosinca 1913. Žalujoči ostali. Fotograf A. Jerkič saft^jS menu In tudi zvečer pri električni svetilki „JuptwV, — Senzacionolna novost, krasen umetni&ki efekt!. 2a uvobilizovane vojake važna novica. — V imenu aznih poslancev je vprašal dr. Stojan ministra za deželno bram-bo, pl. Oeprgija, kedaj bodo odpuščeni v jeseni mobilizovani vojaki. Minister je odgovoril: Vsak poveljnik posameznih polkov more takoj odpustiti pet odstotkov mobiJizovanih rezervistov. Županstva naj vlagajo prošnje naravnost na poveljstva polkov. Ruski špijon, ki stane Avstrijo 5000 kron. — Kakor poroča »Novoje Vremja* se je avstroogrska vlada opravičila pri ruski radi aretacije ruskega inženirja Ale-kima in je pripravljena plačati zahtevano odškodnino 5000 K. Alekim je bil aretiran kot špijon. Ovadil ga je bil neki policijski agent Weistnan/ Izkazalo pa se je, da je bil Alekim čisto po nedolžnem v zaporu. Apaši v Parizu. — V gozdu Senart so streljali apaši na dva avtomobila iz dveh pariških tovarn. Šoferji so se rešili. 1200 tramvajskih vozov se je 27. t. m. kar nakrat ustavilo v Londonu in sicer vsled nekih nastalih nerednosti v električni napeljavi. Zgodilo se je to, ko je bil promet največji. Denarnico z 200.000 K ie ukradel neznan tat v Gradcu na kolodvoru trgovcu Peršincu, ki je bil v čakalnici zadremal, ko je čakal na vlak. Tatu iščejo. Srbski častniki. — Srbski kralj je podpisal ukaz, giasom katerega je avan-ziralo več častnikov, ki so se odlikovali v vojni. Prestolonaslednik je imenovan za polkovnika. Med dva avtomobila je prišel v Be-rolinu neki prodajalec raznega blaga, ki je peljal svoj voziček po Tiegartenstrasse. Hotel se je izogniti jednemu avtomobilu pa je prišel drugi nasproti. Reveža sta stisnila avtomobila, da je na mestu umrl. Tatove iščejo proti nagradi 10.000 mark. — Dne 12. novembra lani je odšlo z ladjo »Schwalbe« iz Londona 40 blagajn-z angleškim zlatim denarjem. Dne 13. novembra so jih v Bremerhavenu naložili v železniški voz in odšle so proti Trstu z brzovlakom, iz Trsta pa po parniku »He-louan« v Aieksandrijo. Ko so v »Credit Lvonais« odprli pošiljat ve, niso naši? v njih zlata, okoli 8000 štsrlinov v vsaki pošiljatvi. marveč svinec. Pošiljatve so bile jednako težke kakor pri odpošiljanju in pečati so bili videti čisto nedotaknjeni, j Vsa dosedanja poizvedovanja so ostala brezuspešna. Zavarovalna družba Lloyd v Londonu razpisuje sedaj nagrado 10.000' \ mark onemu, ki bi prišel na sled tatovom, j Smrt bolniške strežnice v Solunu. — i Nedavno je v Solunu na tifusu umrla neka bolniška sestra Rdečega križa. Pokopali so jo z vojaškimi častmi, kakor tičejo častniku. Za pogrebom sta šla grški kralj in kraljica in mnogo civilnih in vojaških dostojanstvenikov. (Konec.) Zvezno vodstvo je prepričano, da se bo zglasilo že na ta prvi poziv zadostno število zdravnikov, ki imajo potrebno ki-rurgično prakso, da morejo kot vodje takega oddelka z uspehom vršiti kirurgično delo. Kar se tiče bolniških strežnic za uporabo na bojnem polju, se sprejmp le take gospe in gospice, kot prostovoljne pomožne strežnice, ki so se izkazale vsaj tekom štiritedenske Izobrazbe kot dovolj sposobne. Samoumevno pa je, da se ne bodo usposobile vse kandidatinje vsled njihove fizične in psihične nadarjenosti za pretežko službo bolniške strežbe, ki jo je treba opravljati na bojišču. Strežnice, ki se prijavijo, morajo biti že naprej trdno odločene prenašati telesne napore in pomanjkanje, ne da bi izgubile delazmožnost. V tem smislu je sklenilo zvezno vodstvo sestaviti posamezne prostovoljne oddelke, pri katerih bi bil vsaj četrti del strežnic po poklicu, ki bi dobivale tudi plačo. Pripomniti pa je treba, da bodo gospe in go-;.spice, katere bi na bojišču navzlic svoji požrtvovalnosti ne bile kos stavljeni nalogi, ali katere vsled družinskih razmer ne morejo zapustiti svojega bivališča, vršile zelo cenjeno pomožno strežbo v domačiji. Patrijotično čuteče dame, ki se ne morejo posvetiti strežni službi na bojišču ali v domačem kraju, pa bodo dobro došle kot podpon.e članice za prospeh oskrbe bolnikov in ranjencev v volni. One bi z nabiranjem denarnih darov v svojem krogu pridobivale sredstev za čim večji razvoj karitativnega dela Rdečega križa in bi si naklonile s tem hvaležnost domovine. Kakor organi Rdečega križa, vršeči svojo službo, nikdar niso vpraševali ranjencev po narodnosti alt veroizpovedanju, ampak se ozirali le na nujno potrebno pomoč, tako izključuje ta vprašanja tudi Rdeči križ in apeluje na vse dobre ljudi, ki hočejo to delo podpirati. Dobrodošli so pripadniki vsakega naroda in vsakega veroizpovedanja, ki bi se hoteli posvetiti novim sanitetnim napravam. Na ta način zamore vsaka gospa in vsaka gospica, telesno in duševno zdrava, služiti domovini. Prijave se naslovijajo: Na Dunaju: na vodstvo patrijotičnega pomočnega društva Rdečega križa za Spodnjo Avstrijo, I. Milchgasse I. V kronovUiah: na vodstva glavnih društev in podružnic, ki izdajo tozadevne pozive. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. OabrSček (odgov. J. Fabčičl. Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. | H^ni&q]8a~prlstojblna stane 80 ?la. Ako je oglas | obselnejSi ae ra&nsa za vsako besedo 3 11a. I Hajprlpravnejše Inserlranje za trgovce la obrtnike. Koliko Je manjSih trgovcev In obrtnikov v Goric!, t _. j...,, ., ^ „:,,„-----potna, kar Sprejme se učenec sSSajrff&i sodovlčarsfco obrt. — Pismene ponudbe naj se pošlje na Andreja Zgone, sodovičar, Cerknica pri Rakeku (Notranjsko). 17—8 Učenca aH učenko 2&zaffS3&. Govori se slovensko ia nemško. Natanjčneje se izve v ulici Torrente 16, priti., levo. 43—3 napredek uede! N. Casile. NajenergiCnejSe in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom - HRUB1N GASILE - Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja. prostatitis, ure-iritis in meh. katarji ko-b renito ozdravijo s koiifefi Casile Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, .mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4—. lorubin Casile, najboljše protisifiliticno in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja 3 uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spennatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kisoline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3-50- Vbrizyanec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis,, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Ssiravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—16 UlikDvan pekarija Ia tiadčičarna Karo! Draščik v Gorici n hm v (lnfn! Mil) avrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za b.rmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦**» po Jako zmernih cenah. ~N Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona Krušič Gorica na TržaSki ulici št. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki sian in za vsak letn čas. Uzorci na razpolago. Specialist za izdelovanje oblek za enoletne piosto- voljce. SUMO JI) wmh Kdor ima na Vipavskem na prodaj zeleno surovo vino, naj mi prinese uzorce I in naznani ceno. V Gorici, 22. jan. 1913. Leopold Stern [ :i5_2 ulica Contavalle št. 2. Lesene valovite vratnice « izdelek prvo vrsto priporoča trzuSka tovarna za izdelovanje vratnio iz jeklene valovito ploCovine in lesenih izložb Ing. Ludvik Fischer TRST-Uojan. ', Sprejme so spretnega in vpeljanega zastopnika za ta okraj, Glavna zaloga Palma podpetnikov G : .q PAIMJJ A. Drufovka 'Gorica, Rašfelj 3. Zaloga usnja. Anton Potalzky v Corici naslednik Jos. Terpln. mu »rotil fehbieoijfc TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapavaiičo ilnberakoga Ia Jrabaega blaga ler tkaali, preje Ia alti]. POTREBŠČINE ia pisaraice, tedllee in popotnike Najbolj Se Sivanke za Šivalne stroje POTREBŠČINE ga krojaU in Sovlfatfe. 8*etfnjice. — EoSnl venet. — MsSne knjlitoe. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. euenluelno izurjenega preddelavca Najbolje oftrjjjerja zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po boj mih in trgih ter na deželi, t » * sprejme Stolarna v Sodražici (Kraniskoh Plača po dogovoru. Nastop v teku 3 tednov, Slovenci i Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivnice v Gorici, fiosposka ulicaUtev. i*(nasproti Honta). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča IRAK NOVAK, brivec in lasniCar. Dr. Fran Gabršček otoorit. lebniarla oduetniško pisarno » Mci, za vijaSBico (Via Gaserma) SI. 13. Kupujte samo dvokolesa »Hitenj", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako-vistno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stu 1 o šolajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, m Stolnem trgu it. 0. CDRICA.