Ptuj, petek, 12. januarja 2007
letnik LX • št. 3 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ii cena: 1,17 EUR (280 sit)
Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Eleganten, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in b zapeljal vas in vašo družino.
naž salan Volkswagen.
Novi Touran
(m
€ 1,29
Dobrodošli v novem hipermarketu
cena 2006	SEDAJ V AKCIJI
€ 0,41 / 99,00 sit	
cena 2007	
Sveže
vlečeno € 1,06 / 255,00 sit testo
Žito, 300 g
cena 2006
cena 2007
SEDAJ V AKCIJI
cena 2006
cena 2007
S PAR
€ 0,79
189,32 sit
® ORMOŽ na Opekarniški c. 2!
€ 4,31 / 1.032,85 SIT
SEDAJ V AKCIJI
€ 3,89
SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si Preračuni v evro so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 1 EUR = 239,640 SIT.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
5^-MWnolan. EmMjc CO* l&fi-lSJsgftm.
d.o.o. L.
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Robert Furjan
• »Kek je najbolj logična rešitev«
Stran 15 t
Peter Marcic • »V ?
Zaragozi je odlično« Stran 17
Čeprav si želimo' prave zime in snega, ' kot se čila. Namestosnega, sive megle finfte%pera1 in toplo - tudi 16 stopinj. Vinogradnik čakajo, da se zemilja posuši. PrizoroV^kotfe videli že kar nekaj, vendar ne 10. januarja
Kronika
Ptuj • Pričeli sojenje zoper obtoženega B. Erhatiča
Stran 32
Doma in po svetu
Slovenija • Stop za kajenje javnih v prostorih
Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Bolnišnične parcele niso občinska last
Stran 3
nad glavo
Po naših občinah Po naših občinah
Rucmanci • Ormož •
Družina brez strehe Bodo izdelovali
avtomobilske dele?
Stran 5 Po naših občinah Cirkulane • Pristrižene peruti vaških odborov
Stran 9
Foto: Martin Ozmec
V^B
Stran 7
Po naših občinah Gruškovje • Kdo
bo poskrbel za smeti ob prehodu Stran 11
Slovenija • Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
Stop za kajenje v zaprtih delovnih in javnih prostorih
Tretjega januarja letos je ministrstvo za zdravje Republike Slovenije dalo v javno razpravo osnutek predloga zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, na katerega pričakujejo predloge, mnenja in pripombe do 20. januarja. Vodilo pri pripravi novele zakona je bila skrb za zdravje vseh zaposlenih, zaščita vseh pred pasivnim kajenjem in mladih.
Foto: Črtomir Goznik
Minister za zdravje Andrej Bručan je napovedal, da naj bi novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov pričela veljati že do poletja.
Vsakdo ima v skladu s pravico do zdravja tudi pravico do čistega, za zdravje ne-oporočenega zraka v zaprtih prostorih. Izpostavljenost tobačnemu dimu krši osnovno pravico posameznika do vdihavanja zraka brez za zdravje škodljivih vplivov tobačnega dima. Po opravljeni raziskavi o izpostavljenosti pasivnemu kajenju, ki je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Republike Slovenije, je tobačnemu dimu tako ali drugače izpostavljenih 62,9 odstotka vseh polnoletnih prebivalcev Slovenije in 55,6 odstotka polnoletnih nekadilcev.
Letno v Slovenije zaradi pasivnega kajenja na delovnem
mestu umre pet nekadilcev, zaradi pasivnega kajenja doma 74 nekadilcev, od tega 15 pred 65. letom starosti. V Sloveniji je zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v veljavi od leta 1996, dopolnjen in spremenjen je bil leta 2002 in 2005, zaradi uskladitev s pravnim redom EU. Za sprejem prvega zakona imajo nemalo zaslug društva nekadilcev Slovenije, ki so se pričela ustanavljati leta 1979 s ciljem večjega oza-veščanja ljudi, da je kajenje škodljiva in nevarna razvada, ki ogroža tudi nekadilce.
Ključna sprememba v noveli je uvedba popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih
prostorih, izjem, ki jih dovoljuje dosedanji zakon, po novem ne bo več. Edina izjema so kadilnice, ki pa jih ne bo mogoče urediti v ustanovah s področja zdravstva in vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah, prav tako kadilnice ne bodo dovoljene v mlečnih restavracijah in slaščičarnah. Sicer pa bo moral minister za zdravje podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati kadilnica, določiti v šestih mesecih od uveljavitve zakona. Ena od že znanih zahtev pa je, da mora biti kadilnica urejena tako, da iz njega ni možen pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor.
Cilj zakona je popolna zaščita zaposlenih iz vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih, zaščita pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v javnih prostorih in zmanjšanja dostopnosti
I tudi njen rešitelj ali morda celo tvorec nove »nogometne pravljice«? Sanje in solze so posebej dovoljene v športu. Potreben pa je predvsem tudi realizem. Ta čas imamo v Sloveniji kar nekaj razlogov za solze, a tudi za sanjarjenje o novih podvigih in novem seganju do zvezd.
Športni uspehi v posameznih zimskih »paradnih« disciplinah (alpsko smučanje, skoki) niso takšni, kot smo bili navajeni zadnja leta. Ob vsem tem pa nas posamezni novi vrhunski dosežki v disciplinah (kot je smuk), kjer doslej tako rekoč nismo pomenili nič, navdajajo z novim optimizmom. Predvsem pa je dobro znamenje tudi potrpljenje navijačev, ki znajo ceniti (in nagraditi) tudi nekoliko slabše dosežke. Znani hrvaški nogometni strokovnjak in trener Čiro Blaže-vic vidi v novem slovenskem nogometnem selektorju Keku novo upanje za slovenski nogomet, hkrati pa svari pred hitrimi in ne-
tobačnih izdelkov mladoletnim. Po navedbi ministra za zdravje Andreja Bručna Slovenija sodi med države, v katerih kadi manj kot četrtina odraslih, narašča pa števi-
realnimi pričakovanji. Njegovo sporočilo je, da je treba Keku zaupati in preprosto dati možnost, da se izkaže. Tako v nogometu kot v vseh drugih športih, je seveda zlasti pomembno, kaj kdo hoče in kako se na vse hotenja in preizkušnje odziva okolje. Še posebej v športu postaja čedalje bolj jasno, da se meja med velikimi uspehi in velikimi porazi neverjetno oži. Prav tako nepojmljivo se zaostruje konkurenca in dviga splošna kvaliteta. V takšnih razmerah vsak poraz ali tudi daljše krizno obdobje še ne pomenita konca vsega. Pomembno je zaupanje v lastne zmožnosti, pa tudi zavedanje, do kam seže naša dejanska moč. Ob upoštevanje teh dveh vidikov tudi kakšni manj kričeči rezultati ne bodo nepomembni. Vsekakor se moramo zavedati, da je Slovenija s svojimi dosežki v marsikateri športni panogi prava svetovna velesila in marsikje dosega več, kot bi bilo objektivno moč pričakovati glede na njeno velikost, moč in potenciale. V tem pogledu predstavljata svojevrsten fenomen, denimo, oba vrhunska gimnastičarja - Pega in Petkovšek, ki že leta dosegata
lo mladih in žensk, ki kadijo. Tudi v Sloveniji pričakujemo po uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih in delovnih prostorih zmanjšanje števila kadilcev. To kažejo tudi iz-
bleščeče uspehe na evropskih in svetovnih prvenstvih in širita starostne meje vrhunskih tekmovalcev. Kaj takšnega tako rekoč niso zabeležili v nobeni drugi državi in narobe bi bilo, če bi tudi v Sloveniji zaradi tega v neskončnost pričakovali, da bomo vselej kar avtomatično ostali na vrhu. Po vzponih so nekako neizbežni tudi padci, sta me poleti, ko sem se pogovarjal z njima, prepričevala oba vrhunska telovadca in opozarjala, da gledalci ne bi smeli biti krivični do novih generacij slovenskih telovadcev, če morda ne bodo dosegale rezultatov, ki bi bili primerljivi z njimi. Predvsem pa je treba upoštevati, da ob vztrajnem delu po neuspehih pridejo tudi uspehi. To od prve do zadnje strani dokazuje tudi reprezentančna knjiga Slovenski šport na Olimpu, ki jo bo te dni izdala celjska Fit media. V njej so zbrani dosežki in življenjske zgodbe najboljših slovenskih športnikov vseh časov. Za to knjigo sem se pogovarjal z mnogimi športnimi zvezdami in bolj ko sem jih spoznaval z vseh plati, bolj sem bil prepričan, da tako kot posamezniki kot celota predstavljajo nekaj, kar je posebna značilnost Slovenije in slovenska trajnica - zagnanost, vztrajnost in zaupanje v svoje delo. To so potrjevali ne samo z evforičnim pripovedovanjem o svojih velikih uspehih, ampak
kušnje v vseh državah, kjer so takšne prepovedi že uvedli. Kajenje se je zmanjšalo za okrog štiri odstotke. Še vedno pa bo kajenje dovoljeno v odprtih javnih in delovnih prostorih, v posebej za kadilce določenih hotelskih sobah, v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih, zaporih in sicer v bivalnih prostorih, kadar v njih živijo samo kadilci. Odprt javni ali delovni prostor šteje vsak prostor, ki ima streho in popolnoma odprto najmanj polovico pripadajajočih sten ali prostor brez strehe.
Z novelo zakona se uvaja prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam mlajšim od 18 let, mlajšim od 18 let pa je prepovedana tudi prodaja tobačnih izdelkov. Prodajalec bo po novem smel od kupca, za katerega domneva, da še ni star 18 let, zahtevati, da se izkaže z javno listino. Z novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov se sicer zvišuje starostna meja pri nakupu tobačnih izdelkov, s čimer se sicer omejuje dostopnost, še vedno pa je v Sloveniji mogoče cigarete kupiti tudi v vseh trgovinah z živili. To pa je področje, v katerega se aktualna zdravstvena politika, ki kajenje še vedno deklarira kot enega glavnih jav-nozdravstvenih problemov, ki vsako leto povzroči veliko smrti, v Sloveniji zaradi posledic kajenje letno umre okrog 3500 ljudi, še vedno ni pripravljena zapičiti. Redka pa so tudi podjetja, ki z različnimi ukrepi spodbujajo zaposlene, da bi opustili kajenje. Premalo pa je tudi strokovne pomoči kadilcem, ki želijo opustiti kajenje.
MG
tudi s čisto običajnimi zgodbami iz svojega življenja.
Strelec Rajmond Debevec mi je tako pripovedoval, da še ni bil nikoli bliže nebesom kot takrat, ko se je zavedal, da je olimpijski zmagovalec (Sydney 2000). »Ne gre za to, da nekoga premagaš, pomembno je notranje zadovoljstvo, spoznanje, da si uspel,« mi je zatrjeval. Telovadec Mitja Petkovšek me je prepričeval, da v sodobni gimnastiki ni počitka in ne sme biti samozadovoljstva. Njegov vzornik je Aljaž Pegan. On je njegova inspiracija, zanj je nekakšen kriterij, mejnik. »On me opozarja, kako je treba delati, ostati discipliniran, v bistvu odgovoren do vsega, kar počenjaš,» pravi Aljaž Pegan, ki vztrajno in prepričljivo širi meje starosti, ki naj bi veljala za »idealno« pri vrhunski telovadbi. »Vsako leto nekaj popraviš, izboljšaš,« pojasnjuje in to je dovolj za novo upanje. Sicer pa Pegan v slabem ne vidi samo slabega, vselej išče tam kaj dobrega in to je pravzaprav njegovo temeljno življenjsko vodilo.
Vsi trije - Debevec, Pegan in Petkovšek niso pobirali samo zmag, ampak so doživljali tudi poraze in bridka razočaranja. Vendar so vztrajali in vztrajajo.
Vsekakor v slovenskem športu ni razlogov za nikakršen pesimizem.
Jak Koprive
Uvodnik
Pač ne bo napitnin!
Saj si lahko mislite, o čem bom pisal. O naši trenutno najaktualnejši temi, o evrih.
Norišnica z dvojnim plačevanjem se počasi končuje. Norišnica seveda v največji meri za tiste, ki so morali sprejemati tolarje, pa vračati evre. Ima človek skoraj občutek, da so se institucije, ki so v osnovi namenjene menjavam valut - banke in menjalnice, na eleganten način rešile pretiranega dela in ga preložile na trgovce, gostince in še marsikoga drugega, kije tako 15 januarskih dni postal dežurna menjalnica. Da se je tako menjavanje marsikdaj končalo v škodo neuradnih "menjalnic", si najbrž lahko mislite, saj smo z marsikaterega konca slišali, da so v različnih takih ustanovah ob koncu dneva ugotavljali primanjkljaj: 30 jurjev, 60 jurjev ali pa še več. Na srečo se bo to s ponedeljkom končalo - menjalnice bodo spet samo tam, kamor tudi sodijo, v bankah.
Je pa bilo zanimivo v teh prvih evro-dnevih malce opazovati cene po naših vsakdanjih (neobveznih sicer) zbirališčih - raznih kafičih. Mnogi njihovi lastniki kot da niso bili poučeni, da ima evro tudi manjšo enoto - cent. In da se ta cent začne s številko ena. Cene so pridno zaokrožali. Če že ni šlo na cele, okrogle evre (kava v nekem lokalu, recimo, kije stala 220pokojnih tolarjev, je zaokrožena na celi evro, pa čeprav bi po pravem »morala« stati 92 centov), pa na 50 centov, redkeje na ostale desetiške večkratnike centa. Pa mi ne bo nihče mogel dopovedati, da to ni podražitev. V večini primerov seje to dogajalo po prvemjanuarju, spretnejši pa so že kak mesec prej naenkrat nekdaj okrogle tolarske cene spremenili v bolj tolarsko oglate, a se sedaj v evru lepše sliši. Meni se to zdi nepošteno, pa četudi imajo pač izvajalci različnih storitev na trgu pravico cene oblikovati glede na povpraševanje. In potem slišimo od natakarjev tarnanje, kako ne dobijo napitnine. Seveda ne, saj pa je napitnino njihov šef že vračunal s svojim zaokroževanjem. Če bi stala kavica 92 centov, bodite prepričani, da bi večina gostov ob tistih osmih centih odmahnila z roko (sedaj smo se namreč že naučili, da je osem centov kakih 20 tolarjev, toliko drobiža pa smo tudi včasih pustili).
Obstajajo pa tudi izjeme. Prav presenečen sem bil oni dan, ko sem neko natakarico (ob opravičevanju) zasul s centi, ki so mi ostali iz tiste prednovoletne evro-vrečke, pa je rekla: "Nič hudega, saj potrebujem drobiž. Špricar pri nas stane 68 centov, pa mi drobiž prav pride!"
Jože Šmigoc
Sedem (ne)pomembnih dni
Do zvezd in nazaj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Bolnišnica in država uspeli z ugovorom
Bolnišnične parcele niso občinska last
Novi direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh se je že kmalu po tem, ko je prevzel vodenje te ptujske zdravstvene ustanove, moral odločiti za ugovor, ker se je MO Ptuj vpisala v zemljiško knjigo za nekatere nepremičnine, o katerih je predhodno na svetu MO Ptuj, ki je bil 24. aprila 2006, sprejela ugotovitveni sklep, ki pa po zakonu o zemljiški knjigi v nobenem primeru ne bi mogel biti pravna podlaga za vpis lastninske pravice.
Na sklep o vknjižbi lastninske pravice v korist MO Ptuj na zemljiščih, na katerih je bila vpisana družbena lastnina, imetnik uporabe pa Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, sta podala ugovor tako bolnišnica kot Republika Slovenija. Ugotovitveni sklep o nepremičninah, ki so v upravljanju JZ Zdravstveni dom Ptuj in Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, naj bi bil podlaga za ureditev lastninskih razmerij med Zdravstvenim domom in Splošno bolnišnico Ptuj, ki pa še do danes kljub številnim poskusom niso rešena. Ugovor na zemljiško knjižni vpis MO Ptuj sta ptujska bolnišnica in država vložila zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in pravil zakona o zemljiški knjigi. Leta 1991 v bivši občini Ptuj, potem ko je bolnišnica prešla na državo, niso pravočasno opravili vpisov v zemljiško knjigo. Po številnih neuspešnih poskusih, da se zadeva reši, sta Zdravstveni dom Ptuj in Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj na predlog državnega pravobranilstva 5. septembra leta 2002 sklenila in podpisala delitveno bilanco, s katero sta ugotovila, s katerimi nepremičninami sta zavoda upravljala v času prenehanja delovanja Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož in Ptuj. Za nekatere nepremičnine sta se dogovorila, da jih ni uporabljal noben zavod. Ravno v tem delu delitvene bilance pa je takrat ugovarjalo ministrstvo za zdravje.
Pomanjkljivi ugotovitveni sklep
Na, lani aprila, sprejeti ugotovitveni sklep so ime-
li v ptujski bolnišnici vrsto pripomb, povezane z retro-gradnostjo sprejemanja akta in nekaterih napak. V njem so namreč opredeljene tudi nepremičnine, s katerimi je v letu 1991 upravljala Splošna bolnišnica Ptuj, za kar pa mestni svet ni pristojen. Ministrstvo za zdravje je MO Ptuj pozvalo, da poda izjavo le za tiste nepremičnine, s katerimi je upravljal Zdravstveni dom Ptuj in ne Splošna bolnišnica Ptuj. V sklepu so tudi napačne navedbe o nepremičninah, s katerimi je upravljal posamezni zavod, tako je ZD Ptuj »prikrajšan« za tri parcele (travnik, zelenica, dvorišče), s tem pa posredno tudi sama ustanoviteljica, MO Ptuj. Še večji poseg in anomalija pa se je zgodila pri navedbi nepremičnin, s katerimi je upravljala Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ker je v ugotovitvenem sklepu izpuščenih kar nekaj parcel, zelenica, zelenic - poti, dvorišče, stavbišče, stanovanjski stavbi, dve dvorišči, njiva in še ena pot, s katerimi je v letu 1991 nesporno upravljala Splošne bolnišnica Ptuj. Z ugotovitvenim sklepom MO Ptuj tudi ne odgovarja ministrstvu za zdravje na tista ključna vprašanja, za katera je bila pozvana, in ki bi tudi pomenila zaključek ureditve lastninskih razmerij med ZD Ptuj in Splošno bolnišnico Ptuj, kar vodi k sklepu, da tudi s tem sklepom odprta lastninska razmerja ne bodo rešena, je po sprejemu ugotovitvenega sklepa o nepremičninah, ki so v upravljanju JZ Zdravstveni dom Ptuj in JZ Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, za Štajerski tednik lani aprila zadevo pojasnil pomočnik direktorja za splošne zade-
ve Aleksander Voda, univ. dipl. pravnik. Ministrstvo za zdravje pa tudi vse doslej ni sklenilo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z MO Ptuj, na podlagi katerega pa bi sodišče lahko izvedlo ustrezne vpise v zemljiško knjigo.
Zemljišča - nujno potrebna za razvoj
Ugotovitveni sklep, ki ga je sprejela MO Ptuj, je enostranski akt, ni ustrezna listina, na podlagi katere bi bil možen zemljiškonjižni vpis, ta je bil sicer opravljen, vendar ga je Okrajno sodišče na Ptuju na podlagi ugovora Splošne bolnišnice in države Slovenije zavrnilo. O morebitni pritožbi MO Ptuj v tem primeru bo odločalo Višje sodišče v Mariboru.
V ptujski bolnišnici so povedali, da gre za zemljišča, ki so nujno potrebna za njihov razvoj. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v času, ko je že bil opravljen vpis v zemljiško knjigo na podlagi enostranskega akta (ugotovitvenega sklepa), javnost pa zanj še ni vedela, in v času ko se je že pripravljal ugovor, za Štajerski tednik 11. oktobra 2006 povedal, da MO Ptuj v nobenem primeru tega razvoja ne bodo ovirali. "Med urejanjem statusa zemljišč med Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in Zdravstvenim domom Ptuj je MO Ptuj upoštevala mnenje državnega pravobranilstva, ki ugotavlja, da so zemljišča last MO Ptuj. Na podlagi navedenega stališča, je MO Ptuj sprejel ugotovitveni sklep, ki je osnova za vpis MO Ptuj v zemljiško knjigo. Ob tem je potrebno povedati, da je bil status zemljišč ne-
Foto: Črtomir Goznik
Lastninska razmerja med Zdravstvenim domom Ptuj in Splošno bolnišnico Ptuj še vedno niso rešena. Ministrstvo za zdravje še do danes ni sklenilo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z MO Ptuj.
dorečen, nikoli pa zemljišča niso bila v lasti bolnišnice. Lastnika sta vedno bila država ali občina. Kot župan MO Ptuj pa si bom seveda v okviru svojih pristojnosti vedno
prizadeval, da bo bolnišnica imela najboljše možne pogoje za nadaljnji razvoj, torej tudi prostorske."V tistem času so se v bolnišnici pojavili projektanti z idejno za-
snovo večnamenske dvorane, za katero pa so bila parkirišča vrisana na "bolnišnični" zemlji, za katero se bo pravi boj, kot vse kaže, šele začel.
MG
Ptuj • Predaja najsodobnejšega reševalnega vozila
V nekaj letih vse novo
10. januarja je bila v JZ Zdravstveni dom Ptuj manjša slovesnost ob predaji najnovejšega reševalnega vozila za nujne reševalne prevoze za dejavnosti preho-spitalne enote.
Slovesnosti so se udeležili direktorica Metka Petek Uhan, Branka Gagic, vodja PHE službe, Cvetko Pšajd, vodja avtoparka, in Ivan Horvat, odgovorni tehnik nujne medicinske pomoči. Direktorica je ob predaji reševalnega vozila (staro vozilo, ki je služilo 10 let in so z njim prevozili 460 tisoč km, je odšlo v zasluženi pokoj), poudarila, da želi ekipi, ki ga bo uporabljala,
čim manj voženj, takrat, ko pa bo potreba, pa naj kar najbolje služi namenu. Z opremo vred je vozilo stalo 20 milijonov tolarjev, v njem so tudi sodobna nosila, kakršnih doslej v ZD Ptuj še niso imeli, omogočajo pa najrazličnejše položaje.
Novo reševalno vozilo so kupili z lastnim denarjem, nekaj sredstev so pridobili tudi na javnih razpisih ministrstva za zdravje. Nakup so izvedli z
javnim razpisom preko ministrstva za zdravja, dobavil ga je Sanolabor, opremil pa Medi-cop Murska Sobota.
V ZD Ptuj bodo letos kupili še dve novi reševalni vozili za sanitetne prevoze, v nekaj letih pa naj bi obnovili celoten vozni park, namenjen za nujne reševalne in sanitetne prevoze, ki sedaj šteje devet vozil.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno • S predsednikom LDS Jelkom Kacinom o razmerah pred kongresom
Če je Janša na sredini, potem sem jaz levo od njega
Nedavni obisk Jelka Kacina, predsednika največje opozicijske stranke Liberalne demokracije Slovenije, ki se je v petek, 5. januarja letos, mudil na Ptuju, smo izkoristili tudi za daljši pogovor o aktualnih političnih razmerah v stranki in v Sloveniji.
Gospod Kacin, dejstvo je, da je LDS na razpotju, ko ste oktobra 2005 postali predsednik te stranke, so bile težave že prisotne, lani so še poglobile, v čem vidite glavne vzroke za frakcio-naštvo v stranki in kakšen razplet pričakujete?
"Ne bi rekel, da je ravno tako, kajti v LDS smo si veliko bližje, kot je večina ljudi pripravljena verjeti. Je pa bilo nekaj problemov, morda v podedovanem stanju. Ne valim odgovornosti na moje predhodnike. Sem predsednik stranke in vse svoje znanje in energijo vlagam v to, da bi se trend podpore stranki obrnil navzgor. V preteklem letu smo veliko delali, ustanovili smo kar precej novih občinskih odborov LDS, na volitvah smo kandidirali v kar 195 občinah in dosegli razmeroma dober rezultat. Odvisno od tega, kako gledaš nanj. Pesimist bo rekel, da smo se slabo odrezali. Da smo dosegli manj kot pred štirimi leti. Vendar je treba vedeti, da smo takrat šli na lokalne volitve kot vladajoča stranka. Naš predsednik vlade in stranke je ravno takrat kandidiral tudi za predsednika države. Če pogledate številke, boste ugotovili, da smo le za malenkost zaostali za sedaj vladajočo stranko, saj je bila razlika manj kot 2-odstotni točki.
Mnogi v stranki mi zamerijo, ko povem, da bi lahko že na teh volitvah dosegli boljši, celo relativno najboljši rezultat. Lahko bi imeli več svetnikov kot SDS, če bi vsi v LDS to priložnost razumeli in podprli prizadevanja na lokalnih ravneh. Ta minimalni zaostanek je pravzaprav sporočilo, vzpodbuda in opomin, da je mogoče doseči več, če nastopamo usklajeno in enotno. Da lahko na državnozborskih volitvah, ki bodo čez slabi 2 leti, dobimo višjo podporo, kot je bila na lokalnih volitvah."
Nedavno tega ste zatrjevali, da se vlada boji LDS, kot najmočnejše opozicijske stranke, ali ta trditev še drži?
"Drži. Rezultati volitev so dokazali, da je LDS najmočnejša opozicijska stranka tudi na lokalni ravni. Ponekod so koalicije sicer drugačne, kot na državni ravni in marsikje smo tudi na oblasti, ne le v opoziciji. Po drugi strani pa nam velika medijska pozornost dokazuje, da so vsi ukvarjajo z LDS. Če nekdo zapiše, da smo mrtva kura, potem zagotovo nima prav, kajti z mrtvo kuro se ne bi ukvarjali na tak način."
No, medijem ste očitali, da so pod izrazitim vplivom vlade, na katere medije ste mislili, ste lahko bolj konkretni?
"To je znano vsem, ki spremljajo dogajanja. Znano je, da je vlada poskrbela, da so bile nekatere medijske hiše prevzete. Ve se, kdo kontrolira medijsko hišo Delo in vse edicije ki izhajajo v tej hiši, kot sta na
primer tudi Mag in Slovenske novice. Vlada se je potrudila in disciplinirala tudi osrednjo elektronsko medijsko hišo, televizijo in radio Slovenija. Tam je ustrezno kadrovala in s takim početjem še nadaljuje. Gledanost nacionalne televizije pada in zato nespretni poskusi z oddajami kot je Piramida kažejo na to, da vendarle poskušajo najti svoje mesto pod soncem. Ne glede na to pa vlada nosi vso odgovornost za zniževanje kriterijev in za radikaliziranje nekaterih stališč in za vse večjo nestrpnost med nami. To nam ne more in ne sme biti v ponos, ampak nas lahko skrbi.
Zato je LDS je tista, ki ne glede na to, kaj si kdo od nas misli, preprosto mora opozarjati na to, da moramo biti bolj strpni do drugačnih, do drugače spolno usmerjenih in tudi do vprašanja Romov. To je problem, ki ga ne moremo naprtiti samo vladi, čeprav je največ prispevala k tej radika-lizaciji. Zdaj je to naš skupni problem, ki ga moramo reševati kompleksno. Zato bo LDS ne glede na to, da nosi vlada največji del odgovornosti za nastalo situacijo, pomagala umirjati strasti in prispevati k temu, da se ponovno bolj počlovečimo in da smo bolj prijazni drug do drugega. Pri drugih ljudeh moramo poskusiti videti kaj dobrega, ne samo črno. Prav to mora naša stranka dokazati tudi sebi na kongresu. Prepričan sem, da bo potem veliko bolj verodostojna tudi v širšem prostoru in v medijih. Najbrž tudi pri tistih, ki so vkopani drug proti drugemu in na ta način nestrpni."
Je bil izstop generalnega sekretarja Gregorja Golo-biča neizbežen?
"To morate vprašati predvsem njega. Od slovenske politike se je poslovil takrat, ko je LDS sestopila iz oblasti, saj je bil generalni sekretar stranke, dokler je to bila vladajoča stranka. Zadnji dve leti ni deloval politično, sedaj pa je iz stranke izstopil. Jaz njegov odstop sicer obžalujem, vendar gre za njegovo suvereno odločitev, saj že 2 leti ni več politik, ampak poslovnež. To je njegova poslovna odločitev in jo spoštujem. Čeprav ni več naš član, se z njim zagotovo velja občasno še pogovoriti ali posvetovati in te priložnosti ne nameravam zamuditi."
Na pobudo predsednika Liberalne akademije dr. Darka Štrajna, ki je pozval vse sprte strani v stranki, da sedejo za skupno mizo še pred kongresom, se boste sestali to soboto, vam bo uspelo stranko konsoli-dirati?
"To njegovo pobudo jemljem kot dobronamerno. Z njim sem se že pogovarjal tudi o formi takega pogovora. V četrtek popoldne bo o tem razpravljal tudi izvršni odbor LDS in upam, da bom dobil mandat
za ta pogovor. Drugega v tem trenutku ne morem in ne želim komentirati, saj bi to bile zgolj ocene in domneve."
Kdo bi v primeru nezaupnice sedanjemu vodstvu na kongresu LDS lahko kandidiral za predsednika stranke, bi to lahko bil Slavko Gaber, morda Milan Cvikl, govori se, da bi lahko bil celo Zoran Jankovič?
"Na kongresu stranke želim najprej dobiti odgovor na vprašanje, ali uživam zaupanje delegatk in delegatov. Šele, če mi zaupanja ne bi izkazali, se lahko pogovarjamo o kandidaturah. Mislim pa, da Zoran Jankovič ne more kandidirati, saj ni član stranke. Lahko pa bi kandidirala tako dr. Gaber kot mag. Cvikl. Nisem pa prepričan, da sta v tem trenutku izvoljiva. Oba sta sicer dobrodošla člana stranke in zelo dragocena na naši skupni poti. Kandidirala bi lahko tudi za odprto mesto podpredsednika stranke. Sam nimam nobenih težav, da bi priznal volilni rezultat in sem pripravljen sodelovati z vsemi člani stranke. To je preprosto moja dolžnost in to delam tudi sedaj. Je pa res, da morajo tudi nekateri drugi preveriti, ali je primerno, da me v vsakem trenutku demonizirajo in z menoj strašijo članstvo. O tem bodo odločali članice in člani na kongresu. Osnovno načelo demokracije je, da se prizna volilni rezultat. Tudi v LDS. Da ga vsi spoštujemo in da z legitimno izvoljenimi tudi sodelujemo."
V javnosti je negotovost, govori se, da je levica z volitvami umrla, kar je lahko zaskrbljujoče, predvsem ob dejstvu, da je levo
usmerjenih Slovencev še vedno kar precej?
"Po mojem levica ni umrla. Socialdemokratska stranka s predsednikom Borutom Pahorjem je še kako živa. Če pa vi menite, da ni več levo usmerjena, je to stvar vaše presoje. LDS je še vedno stranka politične sredine, ki ima veliko volivcev in simpatizerjev tudi na levi strani političnega prostora. Biti levičar sicer ne pomeni negativne označbe. Če me vprašate, kje v političnem prostoru sem, vam odkrito povem, da če bi naj bil Janez Janša sredina, potem sem sam zagotovo levo od njega. A za to še nisem levičar, še manj eks-tremni levičar ali nekakšen Trockist, kar nekateri trosijo v javnosti. Še manj si tako oznako zasluži stranka, ki jo vodim. LDS je zelo široka stranka, saj so v njej tako verni ljudje, zmerno konservativni člani, kot tudi ateisti in ljudje leve usmeritve. Prav to medsebojno povezovanje nas je doslej krepilo v skupnih prizadevanjih, da bi bila Slovenija tudi zaradi LDS drugačna. Ne želim, da bi to zvenelo preveč levičarsko, ampak v LDS si bomo prizadevali za več svobode v državi, za več strpnosti med ljudmi in za več naravnanosti v prihodnost. Ljudi moramo presojali po njihovih dejanjih, ne pa jim podtikati izjave in namere, ki jih niso izrekli."
Nedolgo tega ste imeli veliko skupnih ciljev s Pahor-jevimi SD, boste poskušali to vezo obnoviti, čeprav je čutiti kot, da se nagiba v desno?
"Mi s socialdemokrati dobro sodelujemo. Doslej smo vložili dve interpelaciji in v
obeh primerih so nas podprli. Oni niso vložili še nobene, pa vendar pravijo, da so opozicijska stranka. Veliko ljudi iz te stranke odkrito simpatizira z našimi člani in stranko, pa tudi obratno. Možnosti za sodelovanje obstajajo tudi vnaprej, ampak jaz sodelovanja ne bi ožil le na SD. Mirno lahko sodelujemo še s kom drugim. Tudi Desus je programsko gledano dovolj širok in blizu naši stranki, pa tudi v SLS je veliko ljudi, ki razmišljajo podobno kot mi. Še cela vrsta ljudi v izven parlamentarnih strankah je, s katerimi uspešno sodelujemo. AS je s svojimi programskimi izhodišči zelo blizu našim in še kakšna druga stranka tudi. Skratka zelo širok je nabor sposobnih ljudi, ki lahko skupaj pomagajo ustvariti alternativo sedanji oblasti in omogočiti pozitivno spremembo v Sloveniji."
Ob kritični oceni 2-let-nega delovanja slovenske vlade ste uporabili zgodbo o Brdavsu in Krpanu. Kdo bo Krpan, ki bo Brdavsa položil na tla, ali se bo zgodilo obratno kot v pravljici?
"Povest Martin Krpan je Fran Levstik napisal takrat, ko je hotel opraviti narodno buditeljsko poslanstvo. Martin Krpan je sicer izmišljena oseba, ampak ker zgodbo Slovenci dobro poznajo, lahko v zvezi s tem narodnim junakom opozorim vsaj na tri sporočila. Martin Krpan je sinonim za Slovence, ki lahko dosežejo tisto, česar se morda sploh ne zavedajo. Lahko ubranijo tudi Avstro-ogrski imperij pred Turki, če se medsebojno podpirajo in sodelujejo. In prav ta Martin Krpan je lahko sinonim za LDS, ki lahko postane alternativa sedanji oblasti, ali pa svetilnik okrog katerega se zbirajo druge alternative. Seveda takrat, ko postane prijazna sama s seboj in se zave svojega zgodovinskega poslanstva. Drugo sporočilo je, da je bil Krpan zelo prefrigan možak, ki se je sicer ukvarjal s švercom. Mejaše je prinašal okrog, saj so mislili, da tovori sol, pa je tovoril bruse. V današnjem času bi lahko rekli, da je obvladal logistiko in trgovino. Če se bomo zavedali, da sta ravno ti dve dejavnosti tisti, ki lahko omogočita največ novih delovnih mest v pogojih članstva EU, potem bomo lahko tudi ta vaš novi Puhov most na Ptuju razglasili kot prispevek k boljši logistični povezanosti. Zanimivo pa je tudi tretje sporočilo iz te povesti, Martina Krpana so si zapomnili, ker je pokončal cesarsko lipo. Mislim, da mi mnogi v stranki zamerijo, ker naj bi jim lipo posekal in ne dovolim, da bi se le hladili v njeni senci, ko moramo vsi zavihati rokave in prispevati k temu, da bomo vredni zaupanja. Seveda ne sam, ne kdo drug ne bo Martin Krpan. Je pa to poučna prispodoba, ki naj nas povezuje
in zavezuje. Zavračam zlorabo in poenostavljeno populistič-no uporabo te prispodobe za javni napad na LDS, kar se je žal zgodilo."
Boste na kongresu dorekli kandidata LDS za predsednika države, so morda že znana imena možnih kandidatov?
"Ne, to se na kongresu ne bo zgodilo. Najprej je treba imeti kandidate. Počakali bomo tudi na dr. Janeza Drnovška, da pove, ali bo ponovno kandidiral. Povedati pa bo moral tudi, ali si v primeru kandidature želi naše podpore. Od takrat se bomo v organih stranke in ne v javnosti pogovarjali o tem, kdo bi lahko bil naš kandidat, ali ga bomo podprli, ali pa bomo prepustili članom, da se do tega sami opredelijo."
Bi glasovali ZA, če bi za predsednika države kandidiral Milan Kučan?
"To je hipotetično vprašanje. Gospoda Kučana ne želim ogovarjati in nagovarjati naj kandidira. Ko se bo Milan Kučan odločil, ali bo kandidiral, bo to vprašanje na mestu. Šele takrat sem se pripravljen do tega tudi opredeljevati. S špekulacijami o tem, kako bi bilo, če bi bil nekdo in tako naprej, ni primerno posegati v slovenski politični prostor. Sicer pa kot predsednik stranke brez posvetovanja in brez odločitve njenih organov ne želim nikogar nagovarjati."
Ste tudi poslanec v evropskem parlamentu in zagotovo vam je znano, kakšno je sedanje mnenje o Sloveniji v evropskih vrhovih?
"Iz Evrope prihajajo tako pozitivna kot tudi negativna sporočila. Zagotovo je zelo pozitivno sporočilo vstop v Evro območje, ki smo ga uspešno izpeljali. Dejstvo pa je, da sta radi-kalizacija in negativna izkušnja z javnim odzivanjem na težave z Romi močno okrnili našo podobo in nas naredili za bolj zahodno balkansko državo, kot bi si želeli. S tem smo močno škodovali naši podobi in vlada s svojim ravnanjem tega ne more popraviti. Po drugi strani pa je res, da nas s Slovaško ne zamenjujejo več in da se predsedovanju evropski uniji ne moremo več izogniti. Zato nas sedaj veliko bolj pozorno opazujejo in se pripravljajo na scenarij, če tej nalogi ne bi bili najbolj kos. Prepričan sem, da bodo Sloveniji pomagali na vse možne načine, da se pred javnostjo naše slabosti prikrijejo. Kot predsednik opozicijske stranke lahko povem, da bomo pomagali sopredsedo-vati Evropski uniji, da pa bo po koncu predsedovanja nastopil trenutek resnice. To bo zelo blizu naslednjih volitev in verjamem, da bodo ljudje, kot vedno, znali realno presoditi. V primeru, da ta vlada priložnosti ne bo znala izkoristiti, bodo naslednji mandat gotovo zaupali komu drugemu."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik LDS Jelko Kacin: "Če je Janša v sredini, potem sem jaz levo od njega ..."
Hajdina • Zapleti pri imenovanju delovnih teles
Bodo morali pripraviti se tretji predlog?
Hajdinski svetniki na drugi seji novoizvoljenega sveta občine, ki je bila 13. decembra lani, niso imenovali stalnih delovnih teles občinskega sveta: odbora za finance in občinsko premoženje, odbora za družbene dejavnosti, odbora za gospodarstvo in kmetijstvo, odbora za komunalno infrastrukturo, odbora za varstvo okolja in urejanje prostora, statutarno-pravne komisije, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, imenovali pa so nadzorni odbor.
Na drugi seji so razrešili predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franca Mlakarja, ki je odstopil iz osebnih razlogov. Na njegovo mesto so z desetimi glasovi za, proti ni bil nihče, imenovali Slavka Burjana. Pod njegovim vodstvom je komisija pripravila nov predlog za stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta (komisije za odnose z Darsom, komisije za projekt konzorcija za zaščito podtalnice in komisije za projekt Megala-
xie). V zapisniku komisije je pri vsakem predlogu oziroma za vsakega člana naveden predlagatelj (stranka), le pri kandidatu Ivanu Veglju (SDS) predlagatelj ni naveden. Namesto imena stranke je "zapisana" črtica. Predlog za stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta, ki so ga prejeli svetniki, pa več ne vsebuje navedbe o predlagatelju, da bi se "vedelo", iz katere stranke prihajajo člani posameznih delovnih teles. Že površen vpogled v sestavo posameznih odborov po-
Foto: Črtomir Goznik
Je Andrej Tkalec (druge z desne) še vedno predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja?
SLOVENSKE DRUŽBE
Podjetniki in obrtniki ustvarjamo. Z vizijo, zagonom in talentom soustvarjamo poslovni in družbeni napredek Slovenije. Novi proizvodi, storitve, inovacije, zaposlenost in družbena blaginja so rezultati naših prizadevanj. Majhna podjetja in obrtni mojstri smo dragocen temelj za udejanjenje ekonomske in socialne blaginje in razvoja celotne družbe.
Obrtniki in podjetniki smo združeni v območnih obrtnih zbornicah in v Obrtni zbornici Slovenije, da s skupnimi močmi uresničujemo svoje interese, ki jih ne moremo kot posamezniki. Naše skupno znanje in izkušnje, združene z delovanjem Obrtne zbornice Slovenije, dobijo večjo veljavo in moč v družbi. Z njo v odnosu z državo ščitimo in uveljavljamo naše skupne interese ter dosegamo dolgoročne koristi za celotno panogo obrti. Sočasno pa je obrtna zbornica organizirana tako, da zagotavlja kratkoročne koristi s svetovanjem in izobraževanjem. Ugodnosti uveljavljamo s kartico Obrtnik.
9 I ■,
M

OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE
ZDRUZENI, MOČNI IN USPEŠNI.
kaže, da ima večino SLS, v odboru za finance in občinsko premoženje, ki šteje sedem članov, so štirje, v odboru za družbene dejavnosti, ki ima osem članov, so prav tako štirje, v osemčlanskem odboru za gospodarstvo in kmetijstvo jih iz SLS prihaja šest, v odboru za infrastrukturo, ki ima prav tako osem članov, je SLS predlagala tri svoje člane, v odbor za varstvo okolja in urejanje prostora štiri, v sta-tutarno-pravni komisiji pa SLS od petih članov kandidira tri.
Svetnika SDS-a mag. Stanka Glažarja je zanimala veljavnost sklepa glede imenovanja komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na konstitutivni seji občinskega sveta, ki je bila 9. novembra. Na njej so najprej ugotovili, da niso izglasovali predloga Ivana Veglja, da bi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vodil Andrej Tkalec, zato so izvolili novega predsednika Franca Mlakarja, ki je kmalu odstopil. Od 13. decembra pa imajo že tretjega predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje. Vse kaže, da jih bodo kadrovska vprašanja še nekaj časa zaposlovala. Za Tkalca kot predsednika komisije je na konstitutivni seji glasovalo šest članov sveta, proti ni glasoval nobeden od 14 navzočih članov sveta. Po razlagi Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je
bil prvi sklep sprejet, torej je predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Hajdine vendarle Andrej Tkalec. Občinski svet je bil pri odločanju sklepčen, odločitev pa je bila sprejeta z večino opredeljenih (torej tistih, ki so glasovali) glasov. Če je predlog drugega sklepa po vsebini enak (dva različna predloga sklepa o isti zadevi - imenovanje komisije), se o njem ne glasuje, ker je bil prvi sklep sprejet. Predsedujoči na seji pove, da se o predlogu drugega sklepa ne glasuje, ker je bil prvi sprejet, še dodajajo v Službi vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
O tem, da naj bi se pobude, dane na občinskem svetu, objavljale v Hajdinčanu, pobudo je dal mag. Stanko Glažar, bo uredniški odbor sklepal na prvi seji. Z Glažarjevim predlogom, da naj bi gradivo za seje občinskega sveta prejemali tudi predsedniki strank, pa se bo ukvarjala sta-tutarno-pravna komisija. V poslovniku sicer piše, da so seje javne, da se javnost seje zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta, ki se jih na sejo povabi z osebnim vabilom, temu pa je priloženo gradivo za sejo, ni pa drugih določil o tem, kdo vse naj bi prejemal gradivo za sejo občinskega sveta.
MG
Ormož • Kaj po zaprtju Tovarne sladkorja
Bodo izdelovali avtomobilske dele?
Ob zapiranju Tovarne sladkorja Ormož se v okviru socialnega načrta intenzivno ukvarjajo tudi z iskanjem možnosti za zagotovitev bodočih delovnih mest delavcem, ki bodo ostali brez dela. Za to so angažirali posebno tuje podjetje, ki se ukvarja z iskanjem potencialnih dejavnosti.
Tako se je menda te dni v Ormožu že mudil predstavnik nekega tujega avtomobilskega podjetja, ki išče možnost za izdelavo avtomobilskih delov v tem delu Evrope. Poleg Slovenije naj bi se o možnostih za proizvodnjo zanimal tudi na Hrvaškem. Ogledal si je lokacijo v Ormožu in je bil z videnim zadovoljen, ena izmed hal pa tudi natanko ustreza potrebam nove proizvodnje. Predstavniki avtomobilskega podjetja naj bi se menda pogovarjali tudi že na Ministrstvu za gospodarstvo. Kako kažejo pogovori, zaenkrat nihče ne želi povedati, direktor TSO Jurij Dogša pa je le zaupal, da bo odločitev, ali se bodo tujci odločili proizvodnjo preseliti v Ormož, znana do konca meseca.
vki
Ormož, Ptuj • Razprodaje so se pričele
Promet je bolj slab
Na začetku posezonskih razprodaj zimske konfekcije in obutve v ponedeljek in torek v Ormožu kakšne pretirane gneče v trgovinah ni bilo zaznati. Nasprotno, trgovine so povečini samevale, in čeprav so trgovci povečini zatrjevali, da so »še kar zadovoljni«, pa jim razočaranja nad slabim obiskom ni uspelo skriti.
Po klepetu s trgovci in maloštevilnimi kupci letošnji slab obisk razprodaj trgovci vidijo zlasti v lepem, skoraj spomladanskem vremenu in uvedbi evra. »Kombinezoni in bunde so nam povečini ostali in po njih ni povpraševanja, ker se stranke ne odločijo za nakup, saj jih ne potrebujejo, ker ni snega,« je povedala ena izmed prodajalk. Podobno je pri obutvi, na policah je veliko modelov nepremočljivih
in modnih zimskih čevljev, ki letos ne gredo v promet. Slovenci in najverjetneje tudi Ormožani naj bi po nekaterih podatkih pred novim letom v strahu pred podražitvami pred uvedbo evra na veliko nakupovali, sedaj pa naj bi denarja zmanjkalo. Drugi sogovorniki so bili mnenja, da je v Ormožu kupna moč preprosto tako nizka in tudi med razprodajami ne more biti drugačna. Tisti, ki imajo de-
Ob začetku razprodaje kakšne posebne gneče v ormoških trgovinah ni bilo zaznati ...
nar, pa se tudi na razprodaje odpravijo v večja mesta, kjer je izbira neprimerno večja, saj imamo v Ormožu le dva večja in nekaj manjših ponudnikov konfekcije in štiri trgovine s čevlji.
Trgovci so prepričani, da je kupce splašil tudi evro. Postali so previdni in se prve dni meseca zavedajo, da je mesec še dolg in nimajo občutka o tem koliko denarja potrebujejo za preživetje. Čeprav so se kupci po besedah trgovcev na evro menda že zelo dobro navadili, posebej presenetljivo še upokojenci, ki menda že od začetka leta plačujejo samo z evri.
Eden izmed razlogov za slabši promet razprodaj je tudi dejstvo, da je imela večina trgovin že od novembra naprej različne akcije z večjimi in manjšimi popusti. Res pa je tudi, da imajo nekatere trgovine letos manjše popuste kot lani.
Če se še odpravljate po razprodajah vam bo v pomoč podatek, da imajo v Mercator-ju popuste do 40 %, pri Mani
do 50 %, pri Tamari so čevlje znižali do 50 %, pri Borovem vse zimske čevlje in izbrane modele športnih čevljev za 30 % in pri Žilniku se dobijo salonarji in zimska obutev do 50 % ceneje, imajo pa tudi 50 % popust na torbice.
Pretirane gneče tudi na Ptuju ni bilo
Medtem ko smo med poletnimi razprodajami poročali o tem, da je bila gneča tako velika, da so trgovine morali zapirati, je bila na zimskih razprodajah, ki so se začele v ponedeljek, 8. januarja, slika popolnoma drugačna. O tem, zakaj je tokrat odziv kupcev slabši, so mnenja prodajalcev deljena.
Kljub temu da nekatere trgovine oblačila in obutev iz jesenskih in zimskih kolekcij na razprodajah ponujajo po bistveno nižjih cenah, pretirane gneče tudi na Ptuju ni bilo. Kupcev v trgovinah je bilo sicer več kot ponavadi, a v primerjavi s prejšnjimi leti še vedno veliko manj. Le peš-
Foto:Dženana Bečirovič
Tudi v ptujskih trgovinah pretirane gneče ni bilo.
čica ptujskih trgovin je bila polna, kar nekaj prodajalcev pa je kljub razprodajam samevalo za prodajnim pultom. Večina trgovcev zimsko blago ponuja po 50 odstotkov nižjih cenah, po določilih Zakona o varstvu potrošnikov pa morajo trgovci razprodaje objaviti na krajevno običajen način, objava o uvedbi razprodaje pa mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno, če pa je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti blaga, ki je na razprodaji. Zimske razprodaje, ki so se pričele v ponedeljek, bodo trajale natanko tri tedne, do 29. januarja. Morda bodo trgovci kaj več zaslužili po januarskih plačah, pokojninah in štipendijah. O tem, zakaj prvi dan razprodaj ni bilo pretirane gneče, pa so mnenja prodajalcev deljena.
Nekateri so mnenja, da je kupce prestrašil evro, drugi krivijo nenavadno toplo vreme za ta letni čas, ki ne vzpodbuja k nakupu zimske garderobe. Kar nekaj pa je bilo takih, ki so ocenili, da ljudje ne čakajo več na razprodaje, ampak raje izkoristijo druge popuste, kot je na primer praznični decembrski popust. Nedvomno je k slabši obiskanosti razprodaj pripomoglo tudi dejstvo, da so božično-novoletni prazniki za nami in da so prednovo-letni nakupi denarnice bolj ali manj izpraznili.
Tako kot vsako leto bodo tudi po koncu razprodaj določeni trgovci zimsko blago še dodatno znižali in tako na prodajnih policah naredili prostor za spomladansko garderobo, ki jo bomo po vremenu sodeč, potrebovali kmalu.
Viki Klemenčič Ivanuša, Dženana Bečirovic
Ptuj • VGP Drava z okoljskim certifikatom
Sistem poslovanja za varnejšo prihodnost
Leto 2006 je bilo za Vodnogospodarsko podjetje Drava eno uspešnejših let v poslovnem pogledu. Eden od največjih projektov, ki so ga izvajali, je bila gradnja Centra za ravnanje z odpadki Gajke, h koncu pa so uspešno pripeljali tudi vrsto manjših.
V letu 2006 so pridobili še en večji projekt, izgradnjo centra za ravnanje z odpadki v Puconcih. Dobro poslovanje se je odrazilo tudi na prihodkih in izkazanem dobičku. Leta 2006 pa si ne bodo zapomnili samo po 60-letnici uspešnega poslovanja, že v začetku leta so namreč uspešno opravili presojo ravnanja z okoljem po sistemu vodenja kakovosti ISO 140012004, certifikat vodenja kakovosti ISO 9001-2000 pa so pridobili že leta 2004.
Že nekaj let je staro tudi priznanje pri projektu Eko-profit, katerega nosilca sta bila MO Maribor in avstrijski Gradec, ki je temeljil na uvajanju in spremljanju okoljskih zahtev in standardov. Pridobitev certifikatov zaposleni v VGP Drava Ptuj razumejo kot potrditev svojega dela o izvajanju njegovih zahtev, sočasno pa kot obveznost za njegovo nenehno izboljševanje.
"Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj ni eno tistih podjetij, ki je proces uskladitve opravilo hitro, preko noči in brez težav. Potekal je razmeroma dolgo, zaradi stalnih sprememb tistega dela delo-
vnega procesa, ki je vezan na vodno zakonodajo, deloma pa tudi zaradi dolgotrajnega spreminjanja miselnosti med zaposlenimi. Prepričani smo, da porabljen čas za ta proces ni bil izgubljen. Sistem vodenja kakovosti 9001 in 14001 je danes temeljno vodilo ravnanja zaposlenih. Z uvedbo sistema vodenja kakovosti po obeh standardih se je kolektiv odločil za sistem poslovanja, ki mu omogoča varnejšo prihodnost," je med drugim na svečani podelitvi certifikata kakovosti za ravnanje z okoljem ISO 14001-2004, ki je bila 7. decembra v Narodnem domu na Ptuju, združili so jo združili s prednovolet-nim srečanjem s poslovnimi partnerji, med drugim povedal direktor Vodnogospodarskega podjetja Ptuj Drago Klobučar. V imenu Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje je okoljski certifikat podelila mag. Ana Pri-bakovič Borštnar, direktorica področja certificiranja sistema vodenja.
Prebivalci in oblasti ob Dravi in Pesnici so se pričeli organizirano ukvarjati z vodami in gospodarstvom pred
Foto: Mojca Kuzmič
Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj je lani praznovalo 60-let-nico uspešnega dela, v jubilejnem letu pa je tudi uradno pridobilo okoljski certifikat 14001-2004, tri leta pred tem pa certifikat vodenja kakovosti 9001-2000. Na fotografiji (od leve) Borut Roškar, pooblaščenec vodsta za kovost, Mirjana Fesel, pooblaščenka vodstva za ravnanje z okoljem in Drago Klobučar, direktor VGP Drava Ptuj.
več kot 130 leti, v času Avstro-ogrske monarhije. To je tudi čas, ki ga vodarji štejejo za začetek organiziranega vodnega gospodarstva na tem območju. Za svoj ustanovitveni datum pa VGP Drava Ptuj štejejo 1. februar leta 1946, ko je takratno ministrstvo za gradnje Ljudske Republike Slovenije ustanovilo Upravo za vode na Ptuju, od takrat je minilo že več kot 60 let. Skrb za vode, vodni prostor in vodno okolje je ves čas njegovega obstoja osnovna usmeritev v delovanju ptujskega Vodnogospodarskega podjetja. V tem času je tudi večkrat spremenilo svoje ime oziroma sestavo, kot samostojno vodnogospodarsko podjetja nastopa od leta 1989.
Število zaposlenih se giblje med 100 in 120, odvisno od dinamike del. Več kot 100 jih je stalno, od tega jih ima 15 odstotkov univerzitetno, visoko in višjo izobrazbo, 60 odstotkov srednjo in poklicno, 25 odstotkov pa nižjo izobrazbo. Osrednje dejavnost je vodno gospodarstvo, tudi identificiralo se vedno kot vodno gospodarsko podjetje. Gre za načrtovanje, gradnjo
in vzdrževanje vodnih objektov, objektov komunalne hidrotehnike, varstva okolja in drugih inženirskih gradenj.
Podjetje je delniška družba, v lasti Republike Slovenije in zasebni lasti, ki ima tudi tri koncesije za izvajanje obveznih javnih služb, koncesijo za urejanje voda na porečju Drave v Republiki Sloveniji (več kot 50 občin), na porečju jadranskih rek z morjem, rek, ki so jo v zadnjih letih tudi razširili, tretja koncesija pa je vezana na sanacijo vodnih in priobalnih zemljišč v primeru razlitja vodi nevarnih snovi in čiščenje.
V letu 2007 želijo zadržati vse pridobljene koncesije, jih še razširiti, in se pripraviti na novo podeljevanje koncesij, ki jih čaka konec leta 2008 in v letu 2009, je med drugim o načrtih za novo leto povedal direktor Drago Klobučar. Kar pa zadeva njihovo nadaljnje angažiranje pri urejanju Ptujskega jezera, ureditve pristanišča, projekt pripravlja Skupna občinska uprava, pa je vse odvisno od pridobitve državnega denarja.
MG
Foto: vki
Rucmanci • Požar uničil domovanje
Družina brez strehe nad glavo
V noči s 25. na 26. december je iz še neznanega razloga zagorelo v Rucmancih 6 v občini Sv. Tomaž. Ogenj je najprej zajel gospodarsko poslopje, nato pa se je razširil tudi na stanovanjski objekt, kjer so pogoreli streha in stropi.
»Prebudila sem se okrog enih ponoči in sem slišala pokanje. Takoj sem prebudila partnerja in šla sva gledat, kaj je. Že v kuhinji sem zagledal svetlobo in pomislila sem, da je morda zagorel avto, ki je parkiran v bližini. Ko pa sem stopila pred hišo, pa sem videla, da dejansko gori poslopje,« je povedala Veronika Šeruga, ki z družino in očetom Francem živi na domačiji v Rucmancih. S partnerjem Emilom Pravdičem sta hitro prebudila otroke - Dorotejo, Jasmino in Tomaža ter njihovega dedka Franca, da so začeli reševati, kar se je rešiti dalo. Gasilci so se na klic izjemno hitro odzvali in tudi uspešno pogasili požar. Po domnevah naj bi se ta pričel v »listjaku« in se preko svinjske kuhinje razširil na gospodarsko in stanovanjsko poslopje. V »listjaku« je zgore-
lo nekaj rac in zajcev, dva puj-sa in ostale živali pa so uspeli rešiti. Poleg gasilcev so jim v prvem hipu pomagale še družine Kump, Kukovec, Sovec iz Senčaka in Šeruga s Ptuja. Prva pomoč je prišla tudi že iz občine Ormož, za pomoč se dogovarjajo s Centrom za socialno delo, obiskal pa jih je tudi župan občine Sv. Tomaž.
Namesto veselja žalost in skrbi
V času, ko je večina ljudi slavila najlepše in najbolj vesele praznike v letu, so Prav-dičevi in Šerugovi izgubili še tisto malo, kar so si uspeli ustvariti. Sedaj se stiskajo v eni sobi in kuhinji, njihovo domovanje pa je tudi brez sanitarnih prostorov. Za preživetje družine redijo nekaj
živali, obdelujejo njivo, Emil je občasno zaposlen kot varilec, Veronika je brezposelna. Zato pade velik del bremena skrbi za družino tudi na mlado, 16-letno Dorotejo, ki že od 13 leta pomaga služiti denar za preživetje. Takrat se je vključila v dualni sistem izobraževanja, kar pomeni, da pol leta preživi v gostinski šoli v Mariboru, drugo polovico pa dela v podjetju Žiher v Moškanjcih. Tam sta sodelavki Nataša in Tanja že pred časom opazili, da ima mlada Doroteja veliko težje življenje kot večina njenih vrstnikov. Ko jim je pogorela še hiša, pa je zadevo vzela v roke Petra Žiher Sok, ki je sprožila akcijo pomoči in opozorila širšo javnost na stisko, v kateri se je družina znašla. Zaposleni podjetja Žiher niso čakali, ampak so med prvimi zbrali pomoč za Dorotejo in njeno
Ogenj je uničil ostrešje gospodarskega in del stanovanjskega poslopja, gradbeniki pa se bolj nagibajo k možnosti, da se zgradi nova hiša, saj stare najverjetneje ne bo mogoče obnoviti.
Za mizo v kuhinji, ki je poleg spalnice edini prostor v hiši, so se v času našega obiska zbrali Doroteja Pravdič, njen oče Emil, mati Veronika Šeruga in dedek Franc Šeruga. Šestletni brat Tomaž in trinajstletna sestra Jasmina sta bila tačas še v šoli.
družino. Gradbeniki so si po požaru že ogledali hišo in so mnenja, da za okrog 150 let staro hišo ni več upanja, daj ji grozi sesutje. Podjetje Žiher je zato že obljubilo pomoč pri gradnji, prav tako podjetje TMD pri pripravi projektne dokumentacije, tudi podjetje Merilo, d. o. o. Petra Žiher Sok upa, da se bo za pomoč odločilo še več podjetij, saj nekatera o pomoči že razmišljajo. »Doroteja je pridna in zavzeta deklica, pri nas je že tri leta opravljala delovno prakso, pa tudi vse počitnice je pomagala. Radi bi ji pomagali iz težke situacije v kateri so se znašli po požaru.«
Tudi Veroniki je hčere žal, saj je bila skrbna in varčna, s prisluženim denarjem pa si je želela urediti sobo. Sedaj pa iz tega ne bo nič ...
Življenje družini Pravdič-Šeruga ni bilo najbolj naklo-
njeno, morda tudi sami niso znali ali uspeli najbolje izkoristiti svojih možnosti, kakor koli že, v skromno življenje je požar zanesel nepopravljivo razdejanje, ki ga družina sama ne bo uspela urediti. Zato prosijo vse, ki sočustvujejo z njimi, da jim po svojih
močeh pomagajo. V ta namen je odprt račun pri občinski organizaciji Rdečega križa Gorišnica, katerega porabo bo ta organizacija tudi nadzorovala. Številka računa je 04202-0000348846 sklic 50.
Viki Klemenčič Ivanuša
V spalnici so ognjeni zublji uničili streho in že začeli sikati skozi strop v prostor.
Osankarica • 64 let od padca Pohorskega bataljona
Vojne so človeka nevredna dejanja ...
Osmega januarja je spominski dan občine Slovenska Bistrica. Ta dan se spomnimo obletnice padca Pohorskega bataljona pri Treh žeb-ljih na Osankarici. Letos je že štiriinšestdeseta. Leto za letom se na ta dan k poslednjemu bojišču bataljona zgrinja preko tisoč ljudi, različnih starosti in poklicev, svojcev padlih borcev, da se na kraju samem poklonijo pohorskim junakom.
Večji del mrtvih borcev Pohorskega bataljona so Nemci odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Danes stoji na tem mestu veličasten spomenik, narejen iz pohorskega granita z imeni preminulih. Padec Pohorskega bataljona je nedvomno pomenil velik udarec za narodnoosvobodilno gibanje na Pohorju in tudi na Štajerskem. Veličasten poslednji boj pa je bil moralna vzpodbuda v nadaljnjem boju proti okupatorjevim silam, kar predstavlja tako za slovensko in tudi bistriško preteklost velik mejnik nacionalnega pomena. Vsakoletni spominski dan je tudi priložnost, da se bolj po-
globljeno ozremo vase, v našo preteklost in tudi sedanjost, ko usodo svojega naroda lahko krojimo sami, na demokratičen način. Vsako leto pripravijo občina Slovenska Bistrica, Območno združenje borcev NOB Slovenska Bistrica in Zavod za kulturno Slovenska Bistrica na predvečer spominskega dneva svečano akademijo, na sam spominski dan pa se s ko-memoracijo pri Treh žebljih poklonijo spominu pohorskih junakov. Svečana akademija je bila 5. januarja v viteški dvorani bistriškega gradu, kjer je ob svečanem nagovoru Staneta Gradišnika, direktorja Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica,
sodeloval v kulturnem delu godalni kvartet Feguš. Stane Gradišnik je v svojem nagovoru med drugim povedal zanimivo misel o nesmislu vojn. »Vojne so, kakorkoli jih vzamemo, človeka nevredno dejanje, ki jih nikoli ne bomo dodobra razumeli, še posebej, ko morajo nič hudega misleči narodi z orožjem v rokah braniti svoj košček zemlje, na katerem so vekomaj živeli, rojevali in vzgajali nove rodove. » V nadaljevanju je govoril tudi o tem, da z odmaknjenostjo 64 let spominu primerno poudarjamo pozitivne vrednote poslednjega boja bataljona in ga tako ohranimo neomadeževanega za vsakodnevne aktualnosti. »Šli
Z letošnje komemoracije pri Treh žebljih nad Osankarico, na bojišču padlega bataljona.
so iz tukajšnjih krajev, vasi, Ruš, samotnih pohorskih domačij, Savinjske doline, zasavskih revirjev, od povsod tam, kjer kje je bila misel na domovino neokrnjena. Šli so v gozdove, ker se niso strinjali z mahanjem belih robcev v pozdrav zavojevalcu. Na ta del slovenske zgodovine, še posebej medvojne, moramo biti še posebej ponosni«, je v svojem nagovoru še poudaril direktor Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica.
Komemoracija na mestu tragičnega dogodka poslednjega boja 69 borcev in bork je bila v ponedeljek, 8. januarja, na sam dan poslednjega boja. Na bojišču pri Treh žebljih je ob govoru bistriške županje Irene Majcen, nizala je zgodovinske dogodke iz naše polpretekle zgodovine, zaigral trobilni kvartet Slovenska Bistrica, partizanske pesmi je zapel moški pevski zbor Obrtnik, recitirali pa so šolarji osnovne šole Šmartno na Pohorju. S častno slavo so počastili spomin na padle pohorske junake tudi vojaki bistriške vojašnice.
Vida Topolovec
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Kungota • 100 let Marije Panikvar
Zabeljen krompir in zelje - to je moje življenje!
V torek, 9. januarja, je praznovala 100. rojstni dan Marija Panikvar, rojena Tomanič, iz Kungote pri Ptuju, ki pravi, da ima še danes najraje zabeljen krompir in solato. To je vse njeno življenje, pa seveda veliko dobre volje, ki je čili in govorni jubilantki tudi ob visokem jubileju ni manjkalo.
Foto. M. Ozmec
Prva Kungoška stoletnica s hčerko Marijo Krček, ki pridno skrbi zanjo na stara leta.
Ko smo jo obiskali nas je pričakala lepo urejena in nasmejana gospa, ki ji človek nikakor ne bi prisodil 100 let. Preveč zgovorna je bila in že kar na začetku se je pokazalo da je tudi izredno dobrega spomina. Zadnjih nekaj let, odkar jo je zadela delna kap sicer slabše vidi in sliši, ampak na nogah je še vedno, za svoja leta pa tudi zelo dobro izgleda.
Kdaj in kje ste bili rojeni gospa Marija?
"Rojena sem 9. januarja leta 1907, na domačiji v Kungoti pri Ptuju, ki je stala nasproti sedanje gostilne Mlakar. A ko sem bila stara tri leta smo se z družino preselili v sosednjo Gerečjo vas, kjer sta oče in mati kupila posestvo. Ko sem bila stara 28 let pa sem se vrnila nazaj v Kungoto, saj sem se poročila s tukajšnjim domačinom Martinom Pa-nikvarjem. Po poklicu je bil čevljar, dober čevljar, pravi mojster za ročno izdelavo čevljev ali škornjev. On je hodil na štero, jaz pa sem doma pridno gospodinjila in pomagala pri delu na polju."
Kakšni pa so vaši spomini na mladost, kam ste hodili v šolo?
"Še danes se dobro spominjam otroških let in stare šole na Hajdini. Spomnim se vseh svojih učiteljic in učiteljev. V prvem razredu me je učila Irena Kal, v drugem Milica Milčinski, v tretjem Frančka Lešnik, v četrtem Anica Bez-jak, v petem Alojz Pogorevc, v šestem pa Franc Karbaš."
Je velika razlika med življenjem nekoč in danes?
"Čeprav je bilo včasih življenje veliko težje in skromnejše, več revščine je bilo, je bilo bolj luštno kot danes. Spomnim se naših zimskih večerov, ko smo doma na sveti večer postavljali smrekico in jo skupaj okrasili. Mati je postavljala smrekico, otroci pa smo izdelovali razne preproste okraske iz papirja in slame, pozlatili smo orehe ali štorže, obesili jabolka, in kocke sladkorja, ki smo jih zavili v kakšen papir. Ko smo smre-kico okrasili smo se skupaj navečerjali, potem smo se vsi po vrsti umili in okopali, nato pa pokleknili ob smrečici in molili, po navadi tri rožne vence."
Večerja pa je bila zagotovo nekoliko boljša?
"Po navadi je bilo kaj boljšega, za priboljšek pa smo na sveti večer običajno jedli gibanico, drugi dan pa potico in "klecnprod" (sadni kruh). Po molitvi smo otroci sedli na peč, odrasli pa za mizo ali ob peč in vsi skupaj smo prepevali Sveto noč in druge božične pesmi. Včasih smo peli celi večer, pa tudi naslednje dni, tako luštno je bilo na toplem, zunaj pa zima in mraz. Cela družina je pela, tudi moj oče in mati sta lepo prepevala."
Kaj pa ste sicer počeli čez zimo, s čim ste se preživljali?
"Jaz sem v glavnem veliko "špeharila" in kljub hudim zimam smo vozili špeh na tržnice, ob petkih na Ptuj, ob sobotah pa v Maribor. Vse smo vozili z vprežnim vozom in konjsko vprego, včasih smo zapregli tudi vlečne
sani. Tudi po osem svinj smo spitali in stržili čez zimo. Čeprav so bili že takrat tudi prvi avtobusi, se z njimi ni izplačalo voziti, saj je bil zelo dragi. Od Hajdine do Žoharja v Mariboru je bilo treba plačati 20 dinarjev, enodnevni zaslužek pa je bil le 10 dinarjev. Torej bi moral tržiti dva dni, da bi se lahko enkrat peljal z avtobusom."
Kakšne jedi pa so bile včasih najpogosteje na mizi?
"Največ smo jedli krompir, zelje, žgance in repo. Drugega tako ni bilo, meso je bilo na mizi le ob praznikih in pomembnih dogodkih pri hiši. Še dandanes imam najraje zabeljen krompir in solato, to je moje življenje."
Je to vaš recept za dolgo življenje?
"Ja, bolj skromno življenje in bolj skromna prehrana, pa dobra volja seveda, ha, ha, ha. Na hece moraš biti, še danes se rada nasmejim, to je vse, kar je treba storiti. Je pa res, da sem v mladosti veliko delala, sedaj na stara leta pa ne delam nič več. Tako dobro, kot mi gre, mi ni bilo nikoli v življenju. Včasih sem še kaj sama skuhala, sedaj pa mi kuhajo hčerka in njena družina. Tako rada sem, ko me obišče tudi kateri od vnukov ali pra-vnukov."
Se spomnite morda, kdaj je bila zadnjič tako blaga zima, kot je letošnja?
"Leta se ne spomnim več, je pa bilo morda 30 ali 40 let nazaj, spomnim pa se, da je takrat prvi sneg zapadel šele za svečnico in spomnim se,
da so hajdinski župnik Skuhala hvalili boga, da je topla zima, saj so tako lahko hodili k maši tudi reveži, ki so imeli slabo obutev. No, potem je bila še kar ostra zima in prepričana sem, da bo tudi letos še dovolj snega. Je pa res, da je bilo včasih drugače, da so bile zgodnje in ostre zime in rane pomladi. Včasih so že takoj po Veliki noči otroci naokrog tekali bosi, saj so rekli, da je zemlja že blagoslovljena."
Včasih se je tudi več hodilo peš, zagotovo več kot danes, mar ne?
"Kako pa, včasih smo hodili samo peš, saj drugega ni bilo. Tovor pa smo nosili na glavi. No, pozneje so prišli tudi bi-cikli, ampak so bili redki in dragi. Naš oče so imeli prvi bicikel v Gerečji vasi. Pri Grabarju so ga kupili, na Haj-dini, to je tam, kjer je danes
Klaneček, tam je bila včasih gostilna. Spomnim se, da so nam večkrat pravili, kako so si kupili prvi bicikel. In ko so se nanj prvič vsedli še niso znali voziti in bremzati, zato so se zapeljali kar po bregu navzdol in naravnost v Stu-denčnico, ha, ha, ha."
Tudi pralo se je včasih le na roko?
"To je bilo najtežje žensko delo, saj je trajalo po več dni. Sedem otrok nas je bilo pri hiši in veliko smo umazali. Takrat smo za pranje uporabljali velike čebre, rekli smo jim "žehjaki". Zvečer smo perilo namočili, nato pa "nažajfali", na roko zažulili in pustili stati čez noč. Potem smo naredili lug, tako da smo v večjo posodo nasejali pepel in ga prelili s kropom. Tako smo pustili čez noč, drugi dan pa smo vse precedili, lu-žino pa prelili na perilo, spet
malo zažulili in pustili stati še drugo noč. Tretji dan pa smo običajno ves dan prale in žu-lile, na roko seveda, le ribež nam je bil v pomoč."
Katero delo pa ste imeli najraje?
"Meni je bilo najlepše, ko smo v skednju mlatili. Včasih smo gnali treš mašin tudi po tri dni, včasih po teden ali še več, saj je bila navada, ko smo končali pri eni hiši, smo šli mlatit k drugi. Velik se je delalo, pa tudi veselilo, včasih je cela vas držala skupaj, vsi smo si pomagali, sosed je soseda spoštoval, saj je vedel, da ga bo vedno rabil. Že dolgo ni več tako, škoda, to je bilo lepo živeti.!
Kakšne pa so vaše želje ob stotem rojstnem dnevu?
"Nič drugega kot zdravja, da bi bili vsi zdravi in veseli. To si želim!"
Naj ob koncu zapišemo, da pripravljajo Kungoča-ni svoji prvi 100-letnici to soboto, 13. januarja, veliko vaško slavje. Ob 11.30 bo v čast stoletnice Marije Panikvar v cerkvi sv. Kunigunde v Kungoti slovesna maša, ki jo bodo vodili kar štirje mašniki: Domačin Marko Drevenšek, danes župnik v Brunšvigu, hajdinski župniki Marjan Fesel ter brata Ivan in Pavel Pucko. Po maši pa bodo s slavjem nadaljevali v kulturnem domu sredi Kungote, kjer bodo vse povabljence pogostili in se skupaj poveselili ob svoji prvi stoletnici.
M. Ozmec
TE KREDITNE PONUDBE NE SMETE ZAMUDITI !
V Delavski hranilnici vam vjanuarju in februarju 2007 nudimo zelo ugodno kreditno ponudbo:
•	Kredite od 3 do 12 mesecev:
-	z obrestno mero samo 3,8 %,
-	strošek zavarovanja je 1,5 %,
-	strošek odobritve kredita samo 20,86 EUR (4.998,89 SIT).
•	Kredite od 13 do 36 mesecev, do zneska 4.200 EUR (1.006.488,00 SIT):
-	z obrestno mero samo 5,0 %,
-	strošek zavarovanja je 1,5 %,
-	strošek odobritve kredita samo 20,86 EUR (5.000,00 SIT).
Nad zneskom 4.200 EUR
-	z obrestno mero samo 5,0 %,
-	strošek zavarovanja je 1,8 %,
-	strošekodobritve kredita samo 41,73 EUR (10.000,18 SIT). Informativni izračun za 36 mesečni kredit:
Znesek	Obrok	Zavarovanje	Druai stroški	Vodenje	EOM
4.200 EUR	126.71 EUR	68.42 EUR	25.03 EUR	0.83 EUR	7.09 %
1.006.488.00 SIT	30.365.00 SIT	16.396.00 SIT	5.998.00 SIT	200.00 SIT	7.09 %
Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 3.1.2007 in se zaradi interkalarnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita
Pri preračunu je bil upoštevan tečaj zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT
Ne odlašajte s svojo odločitvijo!
Z veseljem Vas pričakujemo v naši poslovni enoti v Ptuju, Čučkova ul. 1, tel.: 02 787 70 06, 787 70 07 vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
o Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si E. pošta: info@delavska-hranilnica.si
Cirkulane • S prve letošnje seje
Pristrižene peruti vaških odborov
Prvo ponovoletno sejo cirkulanskega občinskega sveta bi lahko označili kot „deja vu", že videno (in slišano), saj so svetniki ponovno debatirali o popolnoma istih zadevah v okviru sprejemanja statuta in poslovnika občine: ali lahko obstaja občinski odbor vaških skupnosti ali ne. Odgovore, enake, kot so jih že slišali, jim je tokrat dal Tomaž Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo.
Brezovnik je namreč takoj na začetku povedal, da takšen odbor ne more obstajati, že zaradi problematike članstva oz. števila članov (Cirkulane imajo namreč kar 13 vaških odborov), ter predlagal, da naj se odbor vaških skupnosti ustanovi z odlokom, njegove funkcije, omejitve in pristojnosti pa s sklepom.
Tokrat se je za konstituiranje vaškega občinskega telesa najprej zavzel Mirko Letonja: „Mislim, da bi lahko dodali posebno točko, s katero bi odbor vaških skupnosti ustanovili kot posebno stalno delovno telo občine." Brezovnik pa je tudi to možnost zelo gladko zavrnil z besedami, da je to v nasprotju z zakonom, saj vaški odbori, organizirani tako ali drugače, ne morejo imeti moči (so)o-dločanja in pika, lahko pa dajejo predloge in pobude. Tako imajo po besedah Brezovnika urejen status vaških odborov oz. skupnosti tudi v drugih občinah, kjer vaški odbori pač obstajajo. Poskusi Letonje, ki se mu je kasneje pridružil tudi Milan Žumbar, da bi vaške odbore na kakršenkoli že način „spravili" v občinska odloče-valna telesa, pa so se kar nadaljevali, vmes je nekajkrat posegel župan Jurgec, ki je hotel brezplodno debato (kot se je izkazalo kasneje) pač čimprej zaključiti, saj je bilo jasno, da ni niti priprtih vratc, skozi katere bi lahko vaški odbori tako ali drugače enakovredno soodločali o občinski politiki.
Brezovnik je strpno odgovar-
jal na vprašanja in teze o tem, kako bi se to nekako vseeno dalo urediti, vendar vztrajal in z zakonom dokazoval, da drugače kot z občinskim odlokom ne gre in ne bo šlo. Žumbar je na koncu poskušal še s predlogom, da naj se v 67. členu statuta doda obvezna ustanovitev vaških odborov kot stalnega občinskega posvetovalnega (če že ne odločevalnega) telesa ter svoje stališče opravičil tako: „Ljudem smo obljubili, da bodo imeli možnost soodločanja, in to možnost jih lahko damo le preko vaških odborov!" Jurgec je na to takoj odgovoril, da jim tega nihče ne jemlje, da bodo predlogi, cilji in želje posameznih vaških odborov vedno pregledani, svetniki pa se bodo odločali, katerim bo dana prednost pri realizaciji.
Odbor vaških skupnosti ne spada v statut občine
Tomaž Brezovnik pa je poskušal cirkulanske občinske svetnike postaviti malo bolj v realnost, čeprav ni bil čisto direkten, razumeti pa ga je bilo vendarle zelo dobro; da namreč vaški odbori in množica ljudi ne more voditi občine, ker tako ne bodo prišli nikamor: „Poleg tega se zavedajte, da ste novoustanovljena občina, da morate v kratkem sprejeti preko 150 aktov in da imate v tem obdobju marsikaj veliko pomembnejšega opraviti kot pa takšen ali drugačen status
vaških odborov. Ustanovite jih lahko z občinskim odlokom in jim tam določite vse naloge, lahko tudi zapišete, da je pred sprejemom določenega sklepa pač potrebno pridobiti še mnenje odbora vaških skupnosti, če tako želite! Zavedati pa se morate, kaj to potem za vas pomeni; v prvi vrsti to, da bo najprej potrebnih 13 sestankov z vsako od vaške skupnosti, potem še sestanek s koordinacijo oz. odborom vaških skupnosti, pri vseh mora biti prisoten nekdo iz občine, potem gre to mnenje na pristojno občinsko komisijo in šele potem na dnevni red občinskega sveta. To pomeni izgubljanje ogromno časa za izvedbo enega samega projekta, se vam ne zdi?!" Žumbar je temu oporekal, češ da dosedanja praksa ni takšna in da delo teče mnogo hitreje.
Vse okoli statuta je bilo tako dorečeno, odbora vaških skupnosti v njem ne more biti in svetniki so sprejeli statut v prvi obliki.
Kje si svetniki lahko preberejo ...
Drugič se je „deja vu" zgodil pri sprejemanju poslovnika občine, ki so ga svetniki na prejšnji seji „vrgli", ker ni natančno določal nalog in pristojnosti posameznih odborov. Brezovnik, ki si je nov predlog poslovnika občine očitno kar dobro pogledal, je zbrane najprej opomnil, da so določene naloge, ki so jih pripisali nekim odborom, zgrešene in protiza-
Tomaž Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo: „Zakon ne dovoljuje ustanovitve odbora vaških skupnosti kot občinskega telesa, ker po zakonski dikciji ti odbori ne morejo imeti moči odločanja, pač pa le možnost podajanja pobud!"
konite, nato pa jim je svetoval tako: „Glede na izjemno spreminjanje zakonodaje vam nikakor ne priporočam tako specifičnega določanja kroga dela posameznih odborov. Zlahka se vam bo namreč zgodilo, da boste morali zaradi hitrih sprememb poslovnik spreminjati vsakih nekaj mesecev. Poleg tega je objava tako širokega poslovnika zelo draga stvar, plačati pa je treba tudi objavo vsake spremembe. Poslovnik je krovni akt, naj bo splošne nara-
ve, da bo lahko ostal vsebinsko nespremenjen čim dalj časa!"
V sejni sobi je za dolgi čas zavladala smrtna tišina, ki jo je nato prekinil Žumbar z vprašanjem, kako naj odbori potem sploh vedo, kaj predstavlja njihovo območje dela, Brezovni-ku (in malo tudi županu) pa je ušel nasmeh: „Veste, gospodje, zato pa je spisana debela knjiga, moje avtorsko delo, ki ga imam tukaj pred seboj in kjer je do pike natančno napisano, kaj je v pristojnosti kakšnega
ZAPOSLITEV V SPARU?
Dobro zarie!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v poslovalnicah Interspar razpisujemo prosta delovna mesta za:
Interspar Ptuj
1. Vodja oddelka tehnike in igrač
Pričakujemo:
-	izobrazbo za trgovinskega poslovodjo
-	dobro poznavanje trgovinskega poslovanja
-	sposobnost vodenja sodelavcev na oddelku
-	veselje do dela z ljudmi in komunikativnost
-	pripravljenost na intenzivno šolanje
Zaposlili vas bomo za nedoločen čas s 3
mesečnim poskusnim delom.
Interspar Maribor - Europark
1. Namestnika vodje trgovine
Pričakujemo:
-	izobrazbo za trgovinskega poslovodjo oz. najmanj V. stopnjo izobrazbe druge ustrezne smeri
-	dobro poznavanje trgovinskega poslovanja
-	sposobnost vodenja sodelavcev
-	veselje do dela z ljudmi in komunikativnost
-	poznavanje MS Office
-	vozniški izpit B kategorije
-	pripravljenost na intenzivno šolanje
Zaposlili vas bomo za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom.
Kandidate naprošamo, da natančno navedejo, na katero razpisano delovno mesto se prijavljajo.
Vse prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: Interspar Maribor, Pobreška 18, 2000 Maribor
PRIDRUŽITE SE NAM! I® SLOVENIJA
RAR
odbora. Priporočam jo vsaj za večerno branje, ob njej se menda zaspi v petih minutah ... " Janez Jurgec pa je k temu, malo šaljivemu a resničnemu pojasnilu, dodal, naj vendar toliko ne skrbijo o delu odborov, saj bodo materiale itak dobili iz občinske uprave ...
Tako so svetniki na koncu sprejeli še poslovnik v prvotni obliki, tisti, ki so ji najprej očitali pomanjkljivost.
Po lokacijske informacije odslej na Ptuj
Najhujši del seje je bil s tem mimo. Jurgec je v nadaljevanju svetnike pozval še k sprejemu sklepa o vključitvi občine v SOU, kar bo občinski proračun stalo nekaj čez 200 tisočakov mesečno, Klinca pa je ob tem zanimalo, kako dolgo se bo na Ptuju čakalo na npr. lokacijsko-informacijo ali kakšno podobno zadevo, glede na to, da so doslej Cirkulančani vse to pridobivali na sedežu občine v Gorišnici, „čakalna doba" pa je bila od ene ure do največ tri dni. Janez Jurgec ni vedel točno odgovoriti, povedal je le, da tudi na Ptuju na bo zelo dolga, verjetno pa daljša, da pa žal nimajo druge možnosti, saj je občina Gorišnica zavrnila tovrstne storitve za občino Cirkulane. Nato pa so brez posebnih pripomb potrdili še cirkulanski petčlanski nadzorni odbor, ki ga sestavljajo: Antonija Žumbar, Franc Horvat, Stanko Drnikovič, Ruža Brlek in jJanez Korenjak. Tudi ta NO je, tako kot v Podlehniku, uradno imenovan kot nehigienski, saj je v njem članica, ki je v sorodstvenem razmerju z enim izmed svetnikov, kar sicer ni prepovedano, je pa sporno.
SM
Foto: SM
Gorišnica, Podlehnik • O novih policijskih postajah
Lep zaslužek za „policijske"parcele ...
Izgradnja novih policijskih postaj v občinah Gorišnica in Podlehnik se je lani tudi dejansko začela; v Gorišnici je stavba zdaj pravzaprav že tik pred prevzemom, v Podlehniku pa zaenkrat lokacijo nove postaje določa le izkop.
Obe omenjeni novi policijski postaji (poleg tiste v Ormožu) sta že ob samem projektu izzvali kar nekaj zapletov in vroče krvi. V Gorišnici se je namreč občinski svet na pobudo župana spomnil, da ne bo najprej občina kupila, potem pa razprodajala potrebnega zemljišča za gradnjo, saj se na ta način ne obnaša kot dober gospodar, zato so sprejeli sklep, da naj se kupoprodajna pogodba izvede kar med lastnikom in kupcem.
Župan Kokot si ni kupil jahte ...
Izkazalo se je (menda), da je najprimernejša po velikosti in lokaciji parcela v Mo-škanjcih ob glavni cesti Ptuj-Ormož, kjer je najprej svoj trgovski center postavil Jager,
Župan je za parcelo „pokasiral" 25,5 milijona tolarjev naj bi se zgodila maja letos.
Foto: SM
selitev policistov v novo PP v Moškanjcih
Haloze • Mnenje Inštituta za lokalno samoupravo
O nehigienskih nadzornih odborih
Občine so v minulih dneh že opravile prve seje, imenovale vse potrebne komisije in odbore, pa tudi nadzorne odbore, ki veljajo za samostojen in najvišji organ kontrole poslovanja občin. Predpisi in zakonodaja glede sestave NO so v nekaterih točkah jasni, v drugih pa bolj „odprti".
Tako je določeno, koliko članov lahko ima posamezen NO in predpisana najnižja stopnja izobrazbe za predsednika tega organa (za člane izobrazba ni predpisana), glede same sestave in kdo sploh lahko je član NO, pa je zakon bolj nejasen oziroma daje določena priporočila. Težave se sicer začnejo takrat, ko se v NO imenuje člana, ki je v kakršnemkoli sorodstvu s katerim od občinskih funkcionarjem, svetnikom ali (bog ne daj) županom, pa najsi gre za krvno sorodstvo, zakonsko ali izvenzakonsko partnerstvo. Tako v Podlehniku kot v Cirkulanah so si privoščili točno takšno zadevo, saj sta v obeh NO imenovani članici, ki sta tako ali drugače povezani z enim izmed svetnikov. Tomaž Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo je jasno odsvetoval imenovanje tovrstnih članov NO, ki so zasebno povezani s člani občinskega sveta.
Povedal je sicer še, da to ni kaznivo ali sankcionirano dejanje, da pa je hudo sporno in v prvi vrsti nehigiensko. „Če pa je stanje že takšno, potem se morate zavedati, da mora biti ta član (ali predsednik) NO, za katerega se ve, da je v zasebni zvezi ali sorodstvenem razmerju z enim izmed svetnikov, absolutno po zakonu izključen iz obravnave vseh zadev oz. dokumentacije, ki se nanaša na področje dela, kjer je vključen ta svetnik oziroma iz vseh zadev, ki so kakorkoli povezane s tem!"
Potemtakem bosta oba nadzorna odbora, tako v Cirkula-nah, kjer je petčlanski, kot v Podlehniku, kjer je tričlanski, velikokrat ostala brez ene članice, razen če se bo NO ukvarjal z vsem drugim, ne pa z delom oz. poslovanjem občine ... To pa bo malo težko, saj je NO navsezadnje namenjen prav in v prvi vrsti temu ....
SM
Foto: Črtomir Goznik
Ce je član ali predsednik NO v kakršnemkoli razmerju (izvenzakonska ali zakonska skupnost ali krvno sorodstvo)s članom občinskega sveta, potem je to „nehigiensko", obvezno pa se po zakonu mora izločiti iz pregleda kakršnekoli dokumentacije, ki je povezana z delom svetnika - se pravi občinskega sveta, s tem pa iz pretežnega dela poslovanja občine nasploh ...
Za drobiž marsikaj dobiš.
Od i. januarja plačujemo z evri. Se posebej bodite pozorni na kovance, ki so precej vrednejši kot tolarski.
banka _
slovenije EVROPSKA
KOMISIJA
Evro-za vse nas
evrofon 080 2002 www.evro.si
tik ob njem pa se je lani začela graditi še policijska postaja, lastnik dotičnega zemljišča pa je bil kar župan sam. Seveda so se takoj potem, ko so se zelo dolga pogajanja med ministrstvom za notranje zadeve glede cene parcele končno zaključila, začele govorice, kako veliko je župan zaslužil s prodajo. No, podatki so končno znani, ali je zaslužek velik ali majhen, pa je odvisno od tega, za koliko je lastnik (župan) omenjeno zemljišče odkupil. Ker gre za zasebno lastnino, je podatek seveda tajen. Znesek, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve namenilo za odkup zemljišča, pa znaša približno 25,2 milijona tolarjev oziroma 105.157, 95 evrov! S tem je zdaj ugibanj o tem, koliko je dobil župan Kokot za parcelo, konec, še vedno pa se lahko ugiba naprej, ali si je s tem res kupil jahto, kot je slišati za vogali hiš ...
Župan nakup jahte zanika, odkrito povedano pa za „ubogih" 25 milijonov tolarjev kaj posebnega ne bi dobil, saj poznavalci zelo dobro vedo, da se prave jahte gibljejo v cenovnih razredih kar nekajkrat više od teh „drobcenih" milijončkov ... Pa pustimo ob strani ljudska kalkuliranja okoli tega, kaj si človek lahko privošči za takšen denar - za nekoga je to morda malo, za nekoga drugega pa sanjska cifra. Za celotno izgradnjo gorišniške policijske postaje (vključno z nakupom zemljišča) so v ministrstvu oziroma Direktoratu za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave (spada pod Ministrstvo za javno upravo, op. a.) predvideli 528 milijonov tolarjev ali 2.203.304,95 evrov. Gradnja je sofinancirana iz sredstev Schengenske-ga vira - Schengen Facilitiy Europske unije, in sicer v 76-odstotnem deležu. Zaključek objekta po terminskem planu je predviden v aprilu 2007 in selitev v maju 2007.
Za podlehniško parcelo 23,4
milijona tolarjev
V Podlehniku, kot rečeno, pa je gradnja še na začetku - a že tu se je hitro ustavilo, saj se
je ob izkopu pokazalo, da gre vseeno za precej bolj močvirnat teren, kot je bilo predvideno. Tako so namesto nasutja za temelje morali ubrati drugo pot - postavitev pilotov, na katerih se bo stavba zdaj začela graditi. Že pred tem so se v tej občini razvije prave male drame in zapleti okoli pridobitve dovolj velikega zemljišča za policijsko postajo. O tem je bilo veliko povedanega in zapisanega; na koncu se je stvar razpletla tako, da je podlehni-ška občina dovolj veliko zemljišče sestavila s pridobitvijo dodatne parcele od samostojnega podjetnika Žeraka, ki je v zameno za to parcelo dobil več manjših na različnih lokacijah v občini. Ministrstvo je v tem primeru zemljišče torej odkupilo od občine, cena, ki so nam jo na naše vprašanje posredovali, pa je znašala približno 23,4 milijone tolarjev (za cca 27 arov). Kam je občina namenila ta denar, novi župan Marko Maučič ni vedel povedati: „Kolikor vem, je ta znesek že bil nakazan občini, vendar je v tistem času župa-noval preminuli župan. Kam in kako je bil ta znesek porabljen, ne vem, vsekakor pa se bom pozanimal."
Sicer naj bi celotna izgradnja nove PP stala nekaj manj od tiste v Gorišnici, in sicer 514,5 milijonov tolarjev ali 2.146.970,45 evrov. Tako kot v primeru Gorišnice bo tudi pri tej gradnji velik sofinancer-ski del prišel iz omenjenega Schengenskega vira in sicer gre za 73 odstotni delež.
Sprememba načina teme-ljitve nove policijske postaje v Podlehniku naj ne bi - po zagotovilih ministrstva - niti najmanj vplivala na že omenjeno pogodbeno ceno oziroma vrednost izgradnje, saj naj bi geomehanik že v predhodnem ogledu terena predvidel tudi možnost tovrstnega temeljenja kot ga je bilo zdaj nujno uporabiti. Sicer pa naj bi bil celoten objekt zaključen po predvidenem terminskem planu septembra letos, pod-lehniški policisti, ki resnično delujejo v nemogočih razmerah delno preurejenega stanovanjskega bloka, pa se bodo v nove prostore preselili oktobra letos.
SM
Podlehniška občina je za parcelo prejela 23,4 milijona tolarjev - če ne bo še kakšnih dodatnih zapletov, kot so se pojavili pri temeljenju nove PP, pa naj bi se policisti v nove prostore preselili oktobra letos.
Foto: SM
Gruškovje • Sramota države
Kdo bo poskrbel za smeti v Gruškovju?
O tem, da se je območje starega mejnega prehoda Gruškovje po odprtju novega in modernega nekoliko naprej spremenilo v živo smetišče, smo pred dobrim letom že poročali. Takrat se je sicer nekaj zadev premaknilo, saj so v pristojni vladni službi oziroma direktoratu za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave izvedli javni razpis za prodajo nekaterih objektov (kontejnerjev), potem pa je vse skupaj zamrlo.
Podoba, ki jo ponuja Gruškovje danes, pa je katastrofalna, na kar opozarja tudi novi podlehniški župan Marko Maučič. Žal tarnanje na kolegijih spodnjepodravskih županov ne bo prineslo ničesar, saj gre za zemljišče, ki je v lasti države, čeprav ne v celoti (poleg tega je bil bivši mejni prehod črnogradnja in vsa zemljiškoknjižna vprašanja lastništva še danes niso rešena) in za katerega bi torej morala poskrbeti prav ta. Ampak, kot vse kaže, predvsem pa je to razbrati iz odgovorov na omenjenem direktoratu za investicije, ki spada pod pristojnost ministrstva za javno upravo (MJU), se še kar nekaj časa ne bo zgodilo nič, razen tega, da bo prvi ali zadnji pozdrav naše države vsem tistim, ki prehajajo skozi MMP Gruškovje vse bolj „smetiščen", kupi svinjarije se bodo večali, vmes pa bodo ali že letajo tista majcena šti-rinožna bitja z dolgimi repi.
Zakaj je stanje takšno in kaj se lahko pričakuje, so pristojni na direktoratu, ki spada pod ministrstvo za javno upravo povedali tako: „Ministrstvo za javno upravo je osnovna sredstva v lasti RS na starem mejnem prehodu Gruškovje poskušalo od-prodati z javno dražbo. Ker dražba ni uspela, se trenutno izvaja postopek cenitve in odpisa osnovnih sredstev iz evidenc MJU. Predvidena je odstranitev konstrukcij in prenos pravice upravljanja s predmetno nepremičnino na Direkcijo republike za ceste (DRSC). Za bodočo ureditev predmetnega območja ima projektno rešitev pripravlje-
no Direkcija. Zaradi varnosti cestnega prometa pa MJU zdaj zagotavlja postavitev ustrezne varnostne cestne signalizacije."
Na vprašanje, zakaj ne poskrbijo tudi za čiščenje tega območja, pa odgovarjajo: „MJU na območju starega mejnega prehoda Gruškovje ne zagotavlja storitev čiščenja, ker so se vse aktivnosti mejnih služb prenesle na novo zgrajeni MMP Gruškovje!"
Kdo bo čistil - MJU ali DRSC?
Takšen odgovor lastnika daje jasno vedeti, da se bo svinjarija do nadaljnjega pač le še povečevala, pa če to koga moti ali ne. Čeprav je po logiki in zakonodaji lastnik dolžan skrbeti in vzdrževati svojo lastnino, tega od države v primeru Gruškovja ni možno kar tako pričakovati, kar je razvidno tudi iz nadaljnjega odgovora: „Glede na neizveden postopek prenosa omenjenega območja iz Ministrstva za javno upravo na Ministrstvo za promet, slednje (ministrstvo za promet) ni moglo izvesti naročila za izvedbo predvidenih del. Takoj po prenosu pravice upravljanja pa bo ministrstvo za promet odgovorno za urejanje tega območja. Zaradi navedenih razlogov je MJU že pripravilo dokumentacijo za izvedbo javnega naročila za čiščenje in odvoz smeti."
Torej; kot je razumeti dana pojasnila, so se na MJU želeli na hitro znebiti obveznosti v zvezi z vzdrževanjem območja starega MMP, to jim pa ni
Na starem in opuščenem mejnem prehodu Gruškovje so kontejnerje že odstranili, ostala pa je nadstrešna konstrukcija, uničen asfalt in kupi razmetanih odpadkov, ki „krasijo" celotno območje.
uspelo. Vzrok najverjetneje leži prav v nerazčiščenih lastniških razmerjih zemljišč, zato zna biti tudi prenos upravljanja precej dolgotrajen in zapleten. V več kot enem letu tako niso naredili nič, pač pa le čakali, kako se bo izvedel postopek prenosa, ki pa se ni izšel, zato zdaj pripravljajo silne kupe papirjev, da bi malo počistili nabrano svinjarijo. Administracija pa taka ...
Vse skupaj je hudo smešno, sploh v kontekstu dejstva, da čiščenje in redni odvoz odpadkov državne blagajne ne
stane kupe denarja in da imamo na spodnjepodravskem koncu podjetje, ki bi to mimogrede opravilo, s katerim pa - kot priznavajo na ministrstvu - glede tega vprašanja sploh (še) niso kontaktirali. Pač pa zdaj pripravljajo velik razpis, da bodo izbrali nekoga, ki bi morda (enkrat) območje počistil . .. Vse skupaj zgleda nekako v stilu človeka, ki si postavi novo hišo, staro nameni prodaji ali najemu (čeprav še ni vpisan kot dejanski lastnik celotne stare hiše), a se zanjo več sploh ne briga z izgovorom, da bo za to
hišo že poskrbel novi lastnik ali najemnik. Problem pa je v tem, da se hiška ne proda oz. odda na hitro in se spreminja v skladovnico odpadkov.
Kakorkoli že, iz odgovora MJU niti ni možno natančno razbrati, ali bo izbrani izvajalec čiščenje opravil šele po ali že pred predajo območja drugemu ministrstvu. Če se bo čakalo na predajo, zna to trajati še precej časa, morda celo let, saj je jasno, da je prenos upravljanja s tem območjem v roke DRSC povezan (tudi) z izgradnjo avtoceste Draženci-Gruškovje.
Do takrat pa bo Slovenija v prelepem haloškem koncu turiste pozdravljala bolj po cigansko - s kupi navlake.
Človek se ob tem lahko le vpraša, kaj delajo inšpekcije - če nekdo izmed spodnjepodravskih občanov ne plača položnice Čistemu mestu, kaj šele, če noče sprejeti posode za odpadke, je inšpektor takoj na delu in vsakemu grozi kazen. Menda gre za državno zakonodajo, ki zahteva od vseh državljanov, da plačujejo odvoz smeti. Za državo pa potem taisti zakon ne velja?!"
SM
Foto: SM
Pragersko-Ormož • Posodobitev železniške proge
Projekt sofinancira tudi EU
Decembra se je na progi petega panevropskega koridorja pričela posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož, projekt A.
Nosilec projekta, katerega vrednost je dobrih 36 milijonov evrov oziroma slabih devet milijard tolarjev, je Javna agencija za železniški promet (AŽP). Projekt spada med prioritetne investicije na slovenski železniški infrastrukturi, saj se odsek proge Pragersko-Ormož nahaja na V. panev-ropskem koridorju, ki poteka v smeri Benetke-Trst/Koper-jubljana-Budimpešta (Mad-žarska)-Kijev (Ukrajina) in predstavlja enega od desetih prioritetnih koridorjev med Evropsko unijo ter ostalimi evropskimi državami. Dela na progi naj bi bila končana v dveh letih.
Del sredstev za izvedbo projekta je AŽP pridobila s
strani Evropske unije, preostali del sredstev pa se bo črpal iz slovenskega državnega proračuna. Odločba Evropske komisije za finančno pomoč iz Kohezijskih skladov EU, v vrednosti 14 milijonov evrov oziroma 3,5 milijard tolarjev je bila podpisana že 20. decembra 2004.
Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož obsega rekonstrukcijo štirih postaj (Kidričevo, Ptuj, Mo-škanjci in Ormož), predvideno je podaljšanje tirov na koristno dolžino 750 metrov z ustrezno zamenjavo kretnic in izvennivojskim dostopom na novozgrajene perone širine šest metrov, izgradnjo dveh novih izogibališč (Cir-
Rajko Satler, direktor AŽP: „Z vstopom v EU se je Republika Slovenija zavezala, da bo zagotavljala modernizacijo in posodobitev javne železniške infrastrukture, še posebej prog V. in X. panevropskega koridorja, ki potekata skozi njo."
kovce in Cvetkovci), ki bosta s koristnimi dolžinami tirov namenjeni dodatni možnosti križanja vlakov in s tem večji kapaciteti proge. Projekt vključuje tudi obnovo podpornih zidov na delu železniške proge med Veliko Nedeljo in Ormožem, gradnjo dveh novih dvotirnih mostov (čez potok Pesnico in Lešnico), enega podhoda izven območja postaj (pred Ormožem) ter sanacijo cestnega podvoza v Kidričevem.
V okviru pogodbenih del bo na območju izgradnje izogibališča Cirkovce in Cvetkovci po ureditvi povezovalnih cest ukinjeno tudi skupno pet nezavarovanih nivojskih prehodov, trije pa
bodo dodatno zavarovani z avtomatskimi zapornicami. Z realizacijo zastavljenih ciljev in zastavljenega projekta bo na obnovljenih odsekih zagotovljena še deklarirana osna obtežba 22,50 t/os, svetli profil UIC-B ter zagotovljena maksimalna hitrost do 160 km/h.
V času izvedbe del bo občasno prihajalo do manjših motenj v potniškem in tovornem železniškem prometu. V primeru popolnih zapor tirov, ki so predvidene predvsem ob sobotah in nedeljah, pa bo za prevoz potnikov poskrbljeno z nadomestnim avtobusnim prevozom.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ptuj • Komorni in mladinski pevski zbor Musica
December v znamenju nastopov
Zdaj že širši ptujski javnosti poznani Komorni zbor Musica je v prazničnem decembru nanizal številne koncertne nastope, s katerimi je božično-novoletnemu času dal svojstven pečat.
Prvi v nizu je bil nastop na adventnem koncertnem večeru Alpen - Adria v avstrijskem Gradcu na povabilo tamkajšnje Evropske hiše. V znameniti graški Minoritski dvorani je potekal koncert v dveh delih. V družbi italijanskega Coro Pueri Cantores di Vicenza, slovaškega Pressburg Singers ter domačega zbora Jugend art chor je Komorni zbor Musica po novembrskem gostovanju v Franciji širši evropski javnosti ponovno predstavil svoj letošnji sklop starih evropskih božičnih pesmi.
Zbor je nato do konca leta zapel na vrsti promocijskih nastopov in koncertov na Ptujskem in širšem Štajerskem. Med drugim se je predstavil na mariborskih trgih ter Mariborčanom obogatil decembrsko predpraznično vzdušje, nastopil je v Trnovski vasi, na božični dan v družbi Kvarteta flavt KD Lovrenc izvedel koncert v Kulturnem centru v Rogaški Slatini, dan za tem pa ponovno zapel v Mariboru - tokrat v izjemno akustični frančiškanski cerkvi. Pevke in pevci so do iz-
Komorni zbor Musica
Foto: Pipenpaher
teka leta nastopili še na dveh promocijskih koncertih.
Osrednji praznični nastop je bil širše odmeven in izjemno obiskan koncert starih evropskih božičnih pesmi z naslovom »Ta dan je vsega veselja« v refektoriju minorit-skega samostana na Ptuju. Ob Komornem zboru so se zadnji decembrski petek preteklega leta z latinskim kanonom in suverenim nastopom v svojem mestu prvič predstavili pevci Mladinskega pevskega zbora Musica. Njihov kratek,
a nadvse prepričljiv nastop priča o pomembnem poslanstvu v KUD Musica Ptuj
-	vzgajati dobre mlade pevce, muzikalne estete ter iskrene ljubitelje zborovskega petja. Komorni zbor Musica je v neobičajni, prostorski postavitvi navdušil z desetimi božičnimi pesmimi, ob njih pa so ponovno zaigrale gostje
-	flavtistke KD Lovrenc. Komorni zbor v januarju
čakata še dva nastopa s starim programom - eden v Dravogradu in drugi, zadnji praz-
Mladinski pevski zbor Musica
Foto: Pipenpaher
nični, v Rečici ob Savinji.
Pri obeh zborih sledi obdobje zatišja javnih nastopov, delo pa ostaja naprej v polnem zagonu. Zborovodja Robert Feguš namreč začenja s pripravami novega programa, s katerim se že zdaj obetajo obiski bolj oddaljenih slovenskih krajev, vizija zborovskega dela pa sega vse do državnih in mednarodnih tekmovanj ter gostovanj v tujini.
V prvih dneh novega leta sta obe skupini - Mladinski pevski zbor Musica ter Komorni zbor Musica - sprejemali pevke in pevce, ki bi z njima želeli soustvarjati sveže, pomladne projekte.
Vsi, ki ste dneve za sprejem v oba zbora zamudili ali ste si po prebranem zaželeli doživeti zborovsko življenje ter imate osnovni glasbeni posluh, vabljeni na prvo naslednjo vajo, in sicer: KZ Musica v torek, 9. januarja, ob 19. uri v Centru interesnih dejavnosti, MPZ Musica pa v soboto, 13. januarja, ob 10. uri, prav tako v CID-u.
Vabljeni torej, da se odzovete zgornjemu vabilu, več informacij o zborih pa najdete na spletni strani društva www.musicaptuj.com.
PV
Ptuj • Na Ekonomski šoli izvedli delavnico o evru
Dijaki podrobneje o evru
Dijaki tretjega in četrtega letnika Ekonomske šole Ptuj, ki obiskujejo programa ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija, so se v petek udeležili delavnice na temo evra, na kateri so v eni šolski uri izvedeli vse pomembne stvari o Evropski uniji in evru.
Foto: Dženana Becirovic
Dijaki so eno šolsko uro poslušali o Evropski uniji in evru.
Predavanja so potekala v treh skupinah, organizirala pa jih je učiteljica ekonomije Metka Babusek Medic. »Gre za aktualno temo, o kateri je treba dijake poučiti. Vsekakor pa je tudi naša stroka takšna, da te stvari moramo dobro poznati,« je povedala Babusek Mediceva. O evru je dijake na ptujski Ekonomski šoli informirala informatorka Živa Zorič iz Urada vlade RS za informiranje. Kot je dejala Zori-čeva, potekajo tovrstne delavnice predvsem na osnovnih šolah, kjer so manjše skupine učencev in je nekoliko lažje izvesti kakovostno predava-
nje. V večini šol izvajajo ob koncu delavnic tudi kviz, na katerem se pokaže, ali so dijaki od predavanja kaj odnesli. »Odziv je ponavadi dober. Te informacije se jim hitro vtisnejo v spomin,« je še dejala Zoričeva. Predavanja pa ne potekajo samo v šolah, ampak tudi v drugih institucijah in ustanovah, 20 študentov informatorjev tako predava vsem zainteresiranim po vsej Sloveniji. Predavanja so brezplačna, najprej opredelijo osnovne informacije, dodatne pa prilagodijo skupini, ki ji predavajo.
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
Ob stoletnici rojstva Antona Ingoliča
V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča sodi med bibi-opedagoško delo tudi pripravljanje razstav, ki seznanjajo mlade bralce s knjižnimi novostmi, z biografskimi in bibliografskimi podatki domačih in tujih avtorjev, s knjižnično, književno in knjižno stroko. Razstave so mesečne in so namenjene tudi nacionalnim in lokalnim kulturnim dogodkom, obletnicam in jubilejem, lahko so tematske, spominske in praznične. Vsaj enkrat na leto pa sicer skromni razstavni prostor ob izposojevalnem pultu napolni gostujoča razstava, običajno likovna, ki predstavlja ustvarjalnost cicibanov, učencev ali drugih skupin, ki so uporabniki knjižnice. Razstavo vedno spremlja tudi literarna uganka, ki jo lahko obiskovalci knjižnice rešijo s pomočjo knjižničnih virov. Ob koncu razstave prejme izžrebani reševalec knjižno nagrado, ki jo podarja knjižnica v sodelovanju z založbama Mladinska knjiga in Družbo Piano.
Letošnjo razstavno sezono začenja jubilejna razstava, ki želi spomniti na izredno plodnega avtorja, čigar stoletnica rojstva je minila minuli petek - Antona Ingoliča (Spodnja Polskava, 5. 1. 1907; umrl 11. 3. 1992 v Ljubljani). Ingolič je izhajal iz obrtniško-kmečke družine, oče je bil mizar. Pisatelj Anton Ingolič, po njem je bila imenovana tudi bralna značka z našega območja (leta 1966zraven Finžgarjeve, Seliškarjeve, Miklošičeve in Gregorčičeve;prva je bila Prežihova leta 1961) ostaja v svojem obsežnem opusu za odrasle in mlade bralce zapisan v generacijah bralcev z najstniškima romanoma Gimnazijka (1967), Mladost na stopnicah (1962) in pustolovsko zgodbo Tajno društvo PGC (1958).
Anton Ingolič je po maturi v Mariboru študiral francoščino na Sorboni v Parizu (1927-1928), nato pa sla-vistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1931. Bil je profesor na ptujski gimnaziji do leta 1941, ko so njegovo družino izgnali v Srbijo. leta 1945 seje vrnil in zopet prevzel profesuro na Ptuju, kjer se je ukvarjal tudi s knjižničarsko stroko. Anton Ingolič je bil med ustanovnimi člani današnje ptujske knjižnice, v arhivih je zapisano, da je skrbel tudi za naročanje knjig. Od leta 1946 do 1955 je poučeval v Mariboru, nato pa do 1965. leta v Ljubljani. Od leta 1948 do 1952 je urejal revijo Nova Obzorja, od 1976. leta je bil dopisni član SAZU, nato pa redni od leta 1981. Anton Ingolič je bil dvakratni Prešernov nagrajenec (v Enciklopediji Slovenije, 1990).
Antona Ingoliča je uvrščen zraven Prežihovega Vo-ranca, Miška Krajnca in Cirila Kosmača med najvidnejše predstavnike slovenskega realizma tridesetih let. Njegova dela so bila pogosto prevajana, celo v kitajšči-no.Tematiko je črpal iz domačega okolja, popisoval je zgodbe štajerskega življa, obujal spomine na šolska leta in vojne prigode, pisal o izseljencih, tudi potopise. Ingo-ličje svoje vešče pero vrtel v vseh proznih literarnih oblikah in bil priljubljen med mladim in odraslim bralnim občinstvom.
Naj spomnim na Ingoličeva dela za odrasle: Lukar-ji, Soseska, Na splavih, Matevž Visočnik, trilogija Domovina v srcu: Kje ste, Lamutovi?, Nebo nad domačijo, Lastovka čez ocean; Pri naših v Ameriki, Sibirska srečanja, avtobiografija Moje pisateljevanje... In za mlade bralce: Udarna brigada (1946), Deček z dvema imenoma (1955), Tvegana pot (1955), Tačko v velikem svetu (1957), Tonček balonček (1962), Deklica iz Chicaga (1969), Sirote (1969), Zgodba o črnobeli ovčki (1971), Zgodbe vesele in žalostne (1971), Potopljena galeja (1973), Diamanti, ribe in samovar (1974), Deklica na sončnem žarku (1976), Ptiček brez kljunčka (1977), Zgodbe mojega jutra (1979), Velika stavka (1980), Zaupno (1981), Nemir mladostnika (1982), Rokove zgodbice (1983), Čudovita pot (1986), Leta dozorevanja (1987).
Ingolič je pravzaprav prvi slovenski avtor, ki je v že daljnih 60 letih segel po danes tako priljubljeni tabujski tematiki v prozi za mlade bralce. Kljub nepriljubljeno-sti socialnega realizma Ingoličevih najbolj plodnih let, velja poudariti pomembnost njegovega pisateljevanja. Prav zato si lahko v gradu Slovenska Bistrica ogledate spominsko sobo Antona Ingoliča (odprta 26. 6. 1992), ki je rekonstrukcija avtorjevega ljubljanskega pisalnega kabineta. Za stilno osvežitev spomina na Ingoličevo pisanje pa morda sežete po izbrani kratki prozi (izbor Marija Vidmar, Vrhnika: Galerija 2, 2004).
Liljana Klemenčič
Borl • Država se bo lotila obnove sama
Več kot 4 milijarde evropskega denarja za grad
O tem, da je konec lanskega leta neslavno propadel razpis za najemnika oz. zakupnika gradu Borl, smo že poročali. Edina ponudba, ki je prišla v roke komisiji, namreč ni bila nič drugega kot pismo o nameri, kulturno ministrstvo pa je takrat razmišljalo in zagotavljalo, da bo kmalu pripravilo nov razpis z drugačnim, sprejemljivejšimi pogoji. No, takšnega razpisa ne bo!
Stališče lastnika, ministrstva za kulturo, se je z novim letom (pravzaprav že malo prej) precej spremenilo. Namesto iskanja nekoga, ki bi bil pripravljen obnoviti grad in vanj vdihniti nekaj življenja, bo zdaj to storilo samo s pomočjo sredstev evropskega strukturnega sklada, saj je prenovo borlskega gradu vključilo v aktivnosti prenov večih gradu v državni lasti, večinoma s pomočjo evropskega denarja, deloma pa tudi z lastnim vložkom.
Letos do gradbenega dovoljenja, drugo leto začetek obnove
Zadeva se je menda že začela po malem odvijati, saj na kulturnem ministrstvu pravijo tako: „Naše ministrstvo je v okviru tehnične pomoči EU že pridobilo sredstva za pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije za grad Borl, zato bo januarja pripravilo razpis za izvedbo priprave omenjene dokumentacije, ki bo predvidoma izdelana do oktobra letošnjega leta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo ministrstvo v letu 2008 pričelo s celovito prenovo gradu, saj bo le-ta vključena v sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov. Obnova naj bi se končala leta 2010, predvideva pa se poraba okoli 4,1 milijarde tolarjev. Točna višina potrebnih sredstev bo sicer znana po izdelavi investicijske dokumentacije."
Oktobra letos naj bi bilo torej znano, koliko denarja točno bo treba vložiti v grad Borl in v njegovo okolico, saj je v obnovo vključen celoten grajski kompleks s stavbami in okolico: „Prenova gradu bo celovita in bo obsegala gradbeno-instalacijska dela na samem objektu ter sanacijo parka in objektov, ki spadajo h gradu." Glede na to, da se še vedno slišijo vprašanja, kakšna bo pravzaprav namembnost gradu, kaj naj bi se v njem dogajalo in odvijalo, se zdi tako temeljita obnova nekoliko čudna, saj je navsezadnje že pri obnovitvenih delih potrebno vedeti, čemu bo objekt služil. In če se o tem sprašujejo vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo s haloškim mogotcem, so na ministrstvi že globoko prepričani, da je namembnost jasna in znana: „Namembnost gradu ostaja takšna kot je bila
Po neuspelem razpisu za najemnika gradu Borl se bo zdaj država sama lotila obnove, za katero predvideva porabiti preko 4 milijarde tolarjev (predvsem evropskih sredstev).
predvidena; za izvajanje kulturne, gostinske in turistične dejavnosti!" Kaj to konkretno pomeni, je drugo vprašanje; glede na tako široko opredelitev je namreč v gradu lahko praktično skoraj vse, razen kakšne težke industrijske dejavnosti, pa mogoče ne šolstva in sociale ter deloma zdravstva - deloma zato, ker je del zdravstvene dejavnosti že itak pod turizmom. Takšen širok spekter možnih dejavnosti sicer sploh ni slab, vendar po drugi strani ne daje točnih navodil, kako naj se obnavlja grad. Zato, kot pravijo na ministrstvu, bodo ves čas obnove še vedno iskali bodočega najemnika, saj je „znana namembnost pogoj za kvalitetno prenovo in delovanje gradu v bodočnosti." Vse skupaj je sicer slišati malo protislovno, saj bi bilo dobro, ne glede na to, da je oziroma bo investitor obnove država, bodočega najemnika ali zakupnika spoznati in določiti čimprej, že zaradi specifičnih obnovitvenih del, ki bi se le tako lahko določila. Morda ali pa očitno, bo država obnovila grajski kompleks bolj „ v grobem", se pravi, da bo osvežila sedanje stanje zidov, dvorišč, dvoran itd., potem pa naj se najemnik odloči, kaj bo v gradu počel, če mu bo seveda nedotaknjena razporeditev prostorov ustrezala. Že pred lanskim prvim in zadnjim razpisom za najemnika je bilo sicer videti in slišati zanimanje ptujskih term za vključitev gradu Borl v svojo ponudbo, vendar je takrat Klasinc opozarjal na težav-
nost pridobitve gradbenega dovoljenja za obnovo gradu v smeri ureditve mondenega hotela za petičnejše goste, saj bi to zahtevalo globlje posege v sedanjo prostorsko strukturo gradu, zgolj obnova in ohranitev gradu v sedanji notranji podobi pa bi onemogočala izvajanje celovite hotelske ponudbe.
Razmišljanja o ustanovitvi javnega zavoda
Roko na srce, prav turistična (in gostinska) dejavnost je edina, ki ima možnost rešiti grad mrtvila in pokrivati vse stroške, saj se je kultura še vedno spotaknila in padla na samovzdrževanju, sploh pa je nemogoče računati na to, da bi takšna ali drugačna kulturna dejavnost v haloškem gradu lahko samostojno preživela.
Tega se zavedajo tudi v novi občini Cirkulane, na območju katere zdaj stoji grad Borl. Da bi ga lahko vzela v najem oziroma upravljanje, je nerealno, in to gladko priznava tudi novi župan Janez Jurgec, ki obenem dodaja, da to ne pomeni odrekanja občine temu grajskemu kompleksu: „Občina niti približno nima toliko denarja, da bi lahko upravljala z gradom oziroma ga vzela v zakup ali najem. Pojavljajo se sicer razmišljanja, da bi v prihodnosti ustanovili javni zavod, vendar se moramo in morajo vsi tisti, ki tako razmišljajo, zavedati, da se bodo morali financirati sami. Proti ustanovitvi javne-
ga zavoda nimam nič, osebno menim, da je to dobra ideja, vendar se mora potem ta institucija predstaviti s programom na gradu, ki bo zagotavljal dovolj finančnih prilivov za vzdrževanje zaposlenih!"
Proti vključitvi občine v upravljanje (obnovljenega) gradu načelno nimajo nič proti niti na ministrstvu: „Naše ministrstvo se dogovarja z novonastalo lokalno skupnostjo, kako bi se ta čimbolj aktivno vključila v dejavnosti pri prenovi gradu, v določitvi njegove namembnosti in tudi o kasnejšem upravljanju. V primeru, da bi občina ustanovila svoj javni zavod, ki bi upravljal kompleks gradu, je čisto jasno, da bo za delovanje zavoda skrbel ustanovitelj, se pravi občina. Na ministrstvu pa bomo v tem primeru iskali takšne programe, da se bo ta zavod lahko financiral sam!"
Torej na finančno pomoč z ene ali druge (občinske ali državne) strani morebitni zavod nima kaj računati in glede na to je tudi zelo težko pričakovati, da bo ustanovljen, saj obveznosti pokrivanja stroškov delovanja občina Cirkulane ne bo prevzela.
Bolj gotovo je zato pričakovati, da se bo za upravljavca ali zakupnika gradu pojavil nekdo drug. Na kulturnem ministrstvu zaenkrat pravijo, da bodo zakupnika gotovo poiskali po obnovi, šlo pa naj bi za dolgoročen zakup. Sicer pa bomo videli, kako bo sploh tekla napovedana obnova gradu in o tem - seveda - tudi poročali ...
SM
Svet je majhen
Kdo bo predsednik
Uradno sporočam, da naslednje leto ne bom kandidiral za predsednika Republike.
Zavedam se, da nihče ni pričakoval česa takšnega, vendar živimo v dobi, v kateri je postalo moderno napovedovati, kaj se namerava narediti na političnem odru.
Lojze Peterle je na takšen način, z bliskovito šahovsko potezo, spravil vse svoje nasprotnike v kot. Zagotovo ne igra pokra. Ne blefira.
Zadnji meseci so bili za slovensko politiko precej živahni. Od lokalnih volitev dalje smo bili priča nadpovprečnemu aktivizmu splošne oblasti. Potem ko so v taboru največje vladne stranke dobro preučili pomen občinskih rezultatov, je prišlo do novosti v načinu vodenja vlade. Predsedniku Janši se ni zgodilo nič posebno slabega, vendar menim, da je v kratkem času že večkrat preveč tvegal, opozicija pa, ki je trenutno še vedno karikaturalna, je dokazala, da ne zna ujeti trenutka.
Pred Peterletovo izjavo je imelJanša za predsednika republike na razpolago dve možnosti: skušati z vsemi močipod-pirati in postaviti na mesto enega predstavnika desne opcije, ali pa se bolj razdeliti opozicijo z indirektno pomočjo k zmagi levega predstavnika - na primer Boruta Pahorja. V tem primeru bi hkrati dosegel več ciljev: razdrobitev SD, uravnotežil bi strankarsko razdeljenost stolčkov in se rešil očitkov homogenističnih načrtov z zasedanjem vodilnih mest.
Predsednik prve slovenske vlade, izkušen politik, je začutil politično atmosfero. Razumel je, da so na desni začeli razmišljati o enotni kandidaturi in da zagotovo njegovo ime ni bilo na vrhu morebitnega seznama. Pa jih je prehitel. Ozračje znotraj pozicije se je nenadoma pokvarilo.
V intervjuju dr. Jambreka, v Dnevniku z dne 18. novembra, je veliko resnice. Po eni strani je Peterle zelo verjetno dr. Jambreku pokvaril sanje, istočasno pa je upravičeno razmišljati, da ima pri tem kaksno vlogo tudi Milan Kučan, katerega naklonjenost do Pahorja, kot je znano, ni briljantna. Ker ranjen lev napadalno reagira, je bilo iz določenih časopisnih pisanj možno takoj razumeti, po katerih tračnicah bo potekal boj za naslednje volitve. Mediji so dan po Peterletovi konferenci znova začeli sporočati o višini cerkvenega premoženja in o »zgodovinskem dogovoru« za razdelitev drzav-nega bogastva med nasledniki bivše Partije in Cerkvijo, kar naj bi neposredno dokazalo, kateri kapitali stojijo in bodo finančno podpirali Peterletov vzpon.
Osebno ne spadam medpravnike in politologe, ki podpirajo izvolitev najvišje državne institucije s strani drzavljanov. Zaradi predstavniškefunkcije, ki mora zagotavljati čim večjo neodvisnost, enotnost in ravnotežje, sem prepričan da je parlamentarna izvolitev predsednika Republike precej bolj varna in da imajo v takšnih primerih demokratične, parlamentarne kraljevine veliko prednost pri zagotavljanju ugle-danosti in pomebnosti najvišje državne institucije, simbol državne zgodovine.
Znanstveniki, ki so nam napisali ustavo, so pa bili drugačnega mnenja. Tako moramo sedaj neizbezno sprejeti dejstvo, da je predsednik Republike predstavnik določenih interesov ter institucij, ki jih je moč - v skrajnem primeru - zaplesti v najnižje politične obračune.
Zato nas ne sme motiti Peterletova podpora določenih krogov. Dovolj, da vse spada v normalno demokratično potegovanje. Peterle ima zagotovo zelo velike možnosti za uspeh. Zelo težko bodo desne stranke našle nasprotnika, ki bi se lahko uspešno spopadle s takšnim kalibrom. Borut Pahor, ki ima - enako kot Peterle - na svoji strani modrost modrega politika, pa manjka pri resnih istitucionalnih izkušnjah. Stari Rimljani bi rekli, da mu se manjka cursus honorum.
Zanimivo bo videti, če se bo Janša na koncu sprijaznil z dejstvom, da je Peterle za njega najmanj slabše izhodišče.
Pred pomembnejšimi odločitvami bi predsedniku vlade morali dati nasvet, da zamenja delovno mesto očitno nesposobnemu svetovalcu, ki mu je predlagal postavitev ministra Zvera na čelo komisije za Rome z namenom, da bi mu zmanjšali priljubljenost v javnosti in da grobo in napadalno odstavi Ministra Drobniča. Minister Zver se je zelo inteligentno izvlekel iz težav, Janša pa podaril Romske probleme Janezu Podobniku, očitnemu zmagovalcu lokalnih volitev.
Drobniču v prid pa lahko rečemo, da katerakoli odločitev, ki v javnosti lahko izpade kot »diktatorjalna«, pripelje skoraj vedno do »bumerang efekta«. Prvi člen nenapisanega zakona o političnemu vodenju države poudarja, da morajo biti vse odločitve, ki pridejo v javnost že prej, neizbežno usklajene med soigralci in da ne smejo puščati možnosti nasprotovanja. Jansa bi to moral sam vedeti. Sam se mora zahvaliti za taksno potezo Drnovšku, Janša Jankoviču, Rupel pa Ropu.
Za pridobitev podpore v Sloveniji ne obstaja nič boljšega kot postati žrtev.
Medtem ko bi, kjerkoli po svetu, s takšnimi rizičnimi potezami vlada tvegala padec, je naša opozicija še enkrat jasno pokazala, da ne zna pametno izkoristiti trenutke ter postaviti nove smernice za notranjo politiko.
Še govori o novih morebitnih zamenjavah na ministrstvih. V Ljubljani krožijo tako imena žrtev kot naslednikov. SDS je že zastopil, da volitve 2008 niso več zagotovljene. Opozicija še ne. Kar lahko pomeni, da čez leto in pol ne bo več takšno, kot jo poznamo danes. Bomo na obzorju kmalu opazili kaj novega?
Dr. Laris Gaiser
Foto: SM
Trnovska vas • Predstavitev knjige patra dr. Slavka Krajnca
Predstavitev sakralnega bogastva
V torek, 26. decembra, je v kulturni dvorani v Trnovski vasi potekala predstavitev knjige z naslovom Sakralno bogastvo župnije sv. Bolfenka in občine Trnovska vas avtorja rojaka patra dr. Slavka Krajnca.
Ob predstavitvi knjige so pripravili bogat kulturni program, v katerem so pripravili božično igro, nastopil je zbor Jakoba Gomilška in zborček učencev OŠ Trnovska vas. Slovesnosti so se zraven domačinov udeležili številni gostje, med njimi mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, ki je zbrane tudi pozdravil.
Župan občine Trnovska vas Alojz Benko je med drugim dejal: »Marsikatera kapelica ali križ je danes v novi preobleki. Nekoč razpadajoč spomenik je danes obnovljen in obravnavan v knjigi, ki jo imate pred seboj. Zasluge za to ima zagotovo avtor knjige. Publikacija bo gotovo povezala občane in spodbudila tudi druge, da posvetijo več pozornosti nekdaj pozabljenim objektom, odgovorne v občini pa spomnila, da za ta del kulture namenijo nekoliko več sredstev. S knjigo si bomo laže predstavljali življenje naših prednikov in njihova de-
Avtor knjige pater dr. Slavko Krajnc.
janja, zato bo dobrodošla v vsakem gospodinjstvu in odličen pripomoček pri vzgoji naših mladih. Služila bo lahko tudi kot svojevrsten krajevni turistični vodnik.«
Knjigo je predstavil avtor pater dr. Slavko Krajnc. Razdeljena je na tri dele. V prvem je opisana zgodovina in oprema župnijske cerkve s podrobnim vsebinskim opi-
som fresk, podob in kipov, celo tistih shranjenih v zvoniku nad zakristijo, ki so po mnenju avtorja knjige v zelo žalostnem stanju. V drugem delu so na topografski način predstavljena vsa sveta znamenja na območju občine Trnovska vas. Zgodovinske podatke o znamenjih je avtor črpal v nadškofijskem arhivu v Mariboru in župnij-
Lenart • Silvestrovanja na prostem
Z ognjemeti v novo leto
Tudi na lenarškem koncu je bilo več silvestrovanj na prostem. Osrednje je potekalo na prenovljenem Trgu osvoboditve. Pričelo se je ob 22. uri, ko so za praznično vzdušje poskrbeli člani ansambla Lisjaki.
Opolnoči je zbrane nagovoril lenarški župan mag. Janez Kramberger. Nebo na Lenartom pa je osvetlil tudi ognjemet. Silvestrovanje na prostem v Lenartu pa je spremljala tudi bogata gostinska ponudba. Novoletno rajanje pa je trajalo skoraj do 3. ure zjutraj.
Tudi v novi občini Sv. Trojica so tudi letos, tako kot prej v krajevni skupnosti, poskrbeli za silvestrovanje na prostem. Krajani so se zbrali pred kulturnim domom. Za dobro kapljico so poskrbeli člani vinogradniškega društva
\ \ \.
\ \ • • 11/ //
\ ■ »i f /
\\ ' * m ■■ ,y s/
> \\
.n '. JBk »
X'" .S?'//' I V'\. ' / ^ .p
i f x
Nebo nad Lenartom je razsvetlil veličasten ognjemet.
Markovci • Koncert MoPZ Markovci
Pesmi glas druži nas!
Pevci Moškega pevskega zbora (MoPZ) Markovci so v telovadnici tamkajšnje osnovne šole konec lanskega leta priredili 38. tradicionalni koncert. Na čelu zbora je že nekaj let zborovodja Srečko Zavec.
Markovski pevci so dokazali, da ima petje v teh krajih bogato izročilo in da tudi mladi nadaljujejo s tradicijo zborovskega petja, saj se zboru ves čas pridružujejo mladi fantje, ki jih druži veselje do petja. V zboru s skoraj 40-let-no tradicijo se torej ni bati za prihodnost in nadaljnje delovanje.
Na tokratnem koncertu, ki je bil razdeljen na štiri dele, so markovski pevci zapeli de-
Zborovsko petje v Markovcih ima dolgoletno tradicijo.
ski kroniki. Dragocena pa so mu bila tudi pripovedovanja krajanov. K opisu vsakega znamenja pa je avtor dodal zemljevid z oznako, kje znamenje stoji ali je stalo. Tretji del knjige, neke vrste priloga, vključuje kratke biografske podatke umetnikov, slikarjev, rezbarjev, restavratorjev in arhitektov, med katerimi so nekateri prvič opisani.
Ob koncu predstavitve se je dr. Kranjc zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri pripravi knjige, in med drugim dejal: »Ko sem hodil od znamenja do znamenja in se pogovarjal z rojaki, sem pri vseh začutil veliko odgovornost ter vnemo po obnavljanju svetinj naših prednikov in hvala Bogu tudi naših svetinj. Kar nekaj vaščanov je takoj pristopilo k obnovi znamenj in jih na izvrsten način obnovilo. Vse to izpričuje, da so Bolfenčanom sveta znamenja zares sveta in dragocen testament naših prednikov.«
Zmago Šalamun
Sv. Trojica. Vesel vstop v novo leto pa je občanom zaželel župan novoustanovljene občine Sv. Trojica Darko Fras. Organizatorji pa so pripravili tudi ognjemet.
Prvič pa so na prostem sil-vestrovali v Jurovskem Dolu ali v novoustanovljeni občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Tam so pripravili ognjemet, zbranim pa je spregovoril tudi župan občine Sv. Jurij Miroslav Breznik.
Tudi v občini Cerkvenjak, skupaj z društvi, ki so poskrbela za kulinarično ponudbo, so pripravili tradicionalno silvestrovanje na prostem. Sil-vestrsko rajanje v Cerkvenja-ku se je pred občinsko stavbo pričelo ob 22.30. Zbrane je pozdravil tudi župan Jože Kraner, organizatorji pa so za obiskovalce pripravili presenečenje - ognjemet, ki je hitro po polnoči razsvetlil nebo nad Cerkvenjakom. ^
Zmago Šalamun
vet pesmi. Prav toliko pa so jih zapeli tudi pevci Mešanega cerkvenega prosvetnega zbora Leskovec, ki so nastopili kot gostje. Tudi ta zbor vodi zborovodja Srečko Zavec. Za popestritev programa pa so markovski pevci medse povabili še Prvenske frajtonarje, ki jih vodi Franci Kukovec. Koncert je povezovala Milka Liponik, na klavirju pa je pevce spremljala Polonca Strelec Čuš.
Od minulega leta so člani MoPZ bogatejši še za eno pridobitev. To je lastni ansambel, saj veliko pevcev igra tudi na razne instrumente. Ansambel je bil prijetna popestritev družabnega dela po koncertu in prihodnje leto naj bi se predstavili tudi na koncertu.
Mojca Zemljarič
Foto: ZS
Foto: ZS
Od tod in tam
Žetale • Čarobna božična noč
Foto: SM
Lanski božični večer je bil v Žetalah res nekaj posebnega. Namesto klasičnega množičnega drvenja z avtomobili k polnočni maši so se občanipod organizatorsko taktirko Turističnega društva odločili za pohod z baklami. Tako so se že okoli enajste ure zvečer z različnih koncev in naselij te haloške občine začele vitiplameneče kolonepohodnikov, potoki bakel pa so se tik pred polnočjo zlili v pravo jezero ognjenih svetilk pred cerkvijo v centru Žetal. „Letos je bilo vzdušje in pogled na številne plameneč bakle, ki so prihajale iz vseh koncev, s hribov navzdol, res neverjeten. Skupno se nas je pred cerkvijo zbralo okoli 200„baklašev" iz Nadol, Dobrine, Rogatnice, Kočic, Čermožiš, Varvasel... Za vse je bilo to nadvse lepo in neobičajno doživetje, ki ga bomo gotovo ponovili tudi v letošnji božični noči," je povedal predsednik TD Žetale Stanko Skledar. Po končani maši so se pohodniki lahko okrepčali z božičnim pecivom, ki so ga pripravile domače gospodinje ter s toplimi napitki, vmes je bilo seveda še kar nekaj besedovanja, potem pa so se s ponovno prižganimi baklami pohodni-ki izgubili nazaj v noč, proti svojim domovom.
SM
Trnovska vas • Silvestrovanje na prostem
Foto: ZS
Tudi v občini Trnovska vas so letošnje novo leto prvič pričakali na prostem. Občani so se v Trnovski vasi pred občinsko stavbo pričeli zbirati po 23. uri. Udeleženci so se lahko okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile članice društva kmetic Trnovska vas. Okrepčati pa se je bilo možno tudi s kuhanim vinom, ki so ga prav tako pripravile članice društva kmetic. Ob polnoči je zbranim spregovoril župan občine Trnovska vas Alojz Benko in jim zaželel vse dobro v novem letu. S penino pa sta občanom nazdravila skupaj s podžupanom Dragom Pukšičem. Nekaj minut po polnoči pa je sicer malo megleno nebo nad Trnovsko vasjo razsvetlil ognjemet, ki so ga kupili podjetniki v občini Trnovska vas.
Zmago Šalamun
Markovci • Blagoslov konj na štefanovo
Foto: MZ
Tudi pred cerkvijo svetega Marka v Markovcih je bil konec lanskega leta tradicionalni štefanov blagoslov konj, ki ga opravi farni župnik Janez Maučec. Blagoslova se je udeležilo več deset konjenikov iz bližnje in daljne okolice. Sicer pa je tudi letos po naših krajih krenila tradicionalna Miklavževa konjenica, ki jo organizira nekdanji princ ptujskega karnevala Zvonko Križaj - Zoki. Konjenica, ki ima svoje mesto v širšem slovenskem prostoru, je tudi tokrat pritegnila veliko konjenikov. Med drugim jih je pot vodila v Novo vas, kjer že 10 let deluje konjeniški klub.
MZ
Rokomet
Grizolt operiran, Borac namesto Fotexa
Stran 16 Mali nogomet KMN Tomaž želi zadržati mesto na vrhu Stran 16
Peter Marčič
»NBA - sanje vsakega košarkarja«
Stran 17 Športnik leta MO Ptuj
Iščeta se dva para mišic z nasmehom
Stran 17
Strelstvo
Finale strelcev s pištolo za sladokusce
^ Stran 18 Pikado liga Št. tednik
Prva točka za Bar Dolence
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Od Bojana Križaja do Petre Majdič
Ko pomislimo na pretekle uspehe slovenskega alpskega smučanja, se nam (razen pri mladini) na začetku utrne ime Bojana Križaja. Le-ta je skupaj s Tonetom Vogrincem zares oral ledino našega alpskega smučanja; postala sta pojem uspešnega dela. Tudi sam se še kako dobro spominjam, s kakšnimi občutki smo takrat spremljali tekme svetovnega pokala: vsa družina se je zbrala pred TV sprejemnikom in z nestrpnostjo čakala na vožnjo našega šampiona. Ko seje pojavil v startni hišici (vedno je živčno preprijemal palice) in se pognal na progo, je naše dihanje zastalo. Opazovali smo njegovo vijuganje in šteli sekunde, prav oživeli pa smo šele, ko je bil v cilju. In tako iz tedna v teden, Bojanove vožnje nismo izpustili nikoli.
Kmalu so mu sledili drugi, ki so bili sposobni največjih dosežkov: Boris Strel, Jure Franko, Rok Petrovič, Matjaž Vrhovnik, Jure Košir... Z uspehi fantov so se začela prebujati tudi dekleta, ki so prvo zvezdnico dočakale z Matejo Svet, zmagati je znala tudi Veronika Šarec. Njima so sledila »vražja dekleta«: Špela Pretnar, Alenka Dovžan, Katja Koren in Mojca Suhadolc, ki so lep čas vlekle voz našega alpskega smučanja, vse do prihoda Korošice Tine Maze.
Med uspehi alpskih smučarjev pa so svoje zvezdne trenutke imeli skakalci na smučeh. Če se ne spuščam predaleč nazaj, lahko začnem pri Primožu Ulagi in Miranu Tepešu, ki sta bila sposobna uvrstitev med prve tri. Na OI leta 1988 v Calgaryju je presenetila celotna ekipa v sestavi Ulaga, Tepeš, Matjaž Debeljak, Matjaž Zupan; osvojili so bronasto medaljo v ekipni preizkušnji; Matjaž Debeljak je temu dodal še 3. mesto na posamični tekmi na 90-metr-ski napravi. Naslednji preblisk je uspel Franciju Petku, ki je v Italiji postal svetovni prvak leta 1991. V drugi polovici devetdesetih nas je navduševal Primož Peterka, ki je bil med drugim dvakrat skupni zmagovalec svetovnega pokala (1997, 1998). Ekipa v sestavi Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta je na ZOI v Salt Lake Cityu osvojila bronasto medaljo, zadnji veliki met pa je uspel Roku Benkoviču, ki je postal svetovni prvak.
V letošnji sezoni precej slabo kaže tako prvim (alpskim smučarjem in smučarkam) kot drugim (smučarskim skakalcem), zato pa je žezlo prve dame slovenskega smučanja v roke prevzela tekačica na smučeh Petra Majdič. Slovenska športnica leta 2006je trenutno edina sposobna res vrhunskih rezultatov, kar si je s trdim delom v preteklosti tudi zaslužila. Ali bo tek na smučeh zaradi njenih rezultatov in medijske pozornosti doživel razcvet, pa je že drugo vprašanje; alpsko smučanje in skoki so namreč precej bolj trdno zasidrani v zavesti slovenskih ljubiteljev športa.
Nogomet • Robert Furjan, predsednik NK Drave
»
Kek je najbolj logična rešitev«
Prvi val odmevov ob imenovanju novega selektorja slovenske nogometne reprezentance Matjaža Keka je že za nami. Svoje videnje tega so povedali nekdanji selektorji, nekdanji reprezentantje, kandidati ... Za mnenje smo povprašali tudi predsednika NK Drava, Roberta Furjana. »Matjaž Kek je v tem trenutku zagotovo najbolj logična izbira. Takoj, ko se je videlo, da Marijan Puš-nik ne more opravljati dvojne funkcije, je bil Kek prvi favorit, tako da predsednik NZS ni imel težke naloge. Prepričan sem, da bo imel novi selektor drugačen, boljši odnos do slovenske lige in da bo s trenerji prvoligaških klubov sodeloval precej bolje kot Brane Oblak. Prednost Matjaža Keka je zagotovo ta, da odlično pozna mlade domače nogometaše, saj je kot selektor reprezentanc U-15 in U-16 spremljal delo v klubih, tako da ne bo spregledal šola-nih in talentiranih mladincev. Keka sem imel že večkrat priložnost videti tudi na tekmah našega kluba in zagotovo ga ne bo motilo, da kateri igralec prihaja iz Ptuja, kar je bilo pri Oblaku vprašljivo,« je kot vedno,
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, predsednik NK Drava
brez dlake na jeziku povedal predsednik NK Drave.
Viktor Ttenevski zelo blizu Nafti
Kakšne aktivnosti potekajo trenutno v NK Drava?
»Naše aktivnosti so usmerjene k iskanju kvalitenih okrepitev, predvsem v obrambni vrsti. Naslednja pereča zadeva je morebitni odhod Viktorja Trenevskega. Po zadnjih informacijah mu Lendavska Nafta ponuja dvoletno pogodbo, kar je za Viktorja seveda zelo mamljivo. Politika našega kluba pa je drugačna, saj želimo uveljaviti čimveč mladih igralcev. Vsekakor bomo s Trenevskim v prihodnjih dneh opravili temeljite pogovore in se skupaj odločili o njegovi nadaljnji poti. Če bo do odhoda zares prišlo, bomo zamenjavo na njegovem igralnem mestu poiskali kar med našimi mladimi nogometaši; kandidati so Kronaveter, Bošnjak, Ogu, Tisnikar, Kelenc, Horvat, Drevenšek,« je zaključil predsednik NK Drava Robert Furjan.
Jože Mohorič
Rokomet • Pred povratno tekmo 3. kroga pokala EHF
Na Slovaško odhajajo z optimizmom
Minulo soboto so ptujske rokometašice v 1. srečanju tret-
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (ZRK MT Ptuj, beli dres) je na prvi tekmi z Iuvento dosegla 13 zadetkov; lahko dosežek ponovi tudi v Mihalovcih?
jega kroga pokala EHF gostile slovaške prvakinje Iuvento Mihalovce. Srečanje so sicer dobile, vendar samo z dvema zadetkoma prednosti, čeprav je bila njihova želja višja zmaga. V tem primeru bi lahko na povratno srečanje odpotovale bolj sproščeno, saj je veliko lažje igrati, ko imaš na svojem kontu veliko prednost. Ko je v 42. minuti prednost Ptujčank narasla na velikih deset zadetkov prednosti je izgledalo, da bo vse skupaj lažje v samem finišu tega srečanja. No, potem pa so se razblinile sanje in predvsem misli nekaterih, da je Iuventa slab nasprotnik. Vendar pa so gostje pokazale, da niso naivna ekipa, da vedo kaj hočejo, da so izkušena ekipa in si na koncu priigrale poraz s samo dvema zadetkoma zaostanka. Ta rezultat so rokometašice Iuvente sprejele kot zmago in si v bistvu olajšale delo pred povratnim srečanjem. Njihov trener je po končanem srečanju med drugim dejal, da imajo veliko priložnost za napredo-
vanje in da upa, da ne bodo naredili več takšnih napak, ko so jih v kvalifikacijah za ligo prvakinj. Takrat so jih namreč izločile rokometašice iz Volgo-grada, čeprav je bila Iuventa v prednosti. Očitno je, da bodo ptujske rokometašice morale biti še bolj pozorne na zunanji igralki Dittelovo in Tothovo ter hitro levo krilo Hirickovo. Te tri igralke predstavljajo udarno moč ekipe slovaških prvakinj.
Kaj reči za rokometašice Mercator Tenzor Ptuja? One so svojo veliko priložnost imele na domačem ptujskem parketu, kjer so sicer zmagale, vendar pa kljub zmagi ni bilo čutiti prevelikega zadovoljstva. Ve se, da v rokometu dva zadetka prednosti ne pomenita praktično nič in da je sedaj vse praktično na začetku. Za napredovanje med prvih osem ekip v pokalu EHF bo potrebno izgubiti z dvema zadetkoma prednosti, vendar morajo Ptujčanke biti uspešnejše po danih zadetkih. Zmaga, remi, ali poraz z enim zadetkom pa
bi ptujskim rokometašicam odprlo vrata v četrtfinale pokala EHF. Očitno bo potrebno bolje razporediti moči za vseh šestdeset minut srečanja. Slovakinje so ekipa, ki bi jih lahko Ptuj-čanke tudi nadigrale, saj imajo v svojih vrstah štiri slovenske reprezentantke. Na prvi tekmi se je poznalo tudi, da Vesna Puš, sicer zadnja okrepitev iz Ljubljane, vadi z ekipo kratek čas, kar pa bo iz dneva v dan bolje. »Na Slovaško gremo, da odigramo kvalitetno srečanje in da poskušamo presenetiti. V naši igri je še nekaj rezerve in upam, da bomo to uspešno izkoristili. To bo srečanje, kjer bi se nam moglo pokriti več stvari, morda je čas, da to tudi storimo. Na povratno srečanje ne gremo braniti prednost dveh zadetkov, saj bi to bilo prav smešno. Igrali bomo, kot da se na Ptuju ni nič zgodilo,« je dejal trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Mišo Toplak.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL - ženske
Do zmage s pol moči
ZRK Mercator Ten-zor Ptuj - Kočevje 37:20 (17:6)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Puš 2, Praprotnik
3,	Ciora 6, Ramšak 2, Volarevič 6, Marinček, Brumen 5, Murko
4,	Kelenc, Mihič 5, Raškovič, Strmšek 4. Trener: Mišo Toplak.
V vnaprej odigranem srečanju desetega kroga v 1. A slovenski ženski rokometni ligi so ptujske rokometašice gostile ekipo Kočevja. Praktično se je že pred tekmo vedelo o končnem zmagovalcu, vprašljiva je bila samo razlika v zadetkih. Domači strateg Mišo Pušnik je tako lahko to srečanje izkoristil za generalko pred povratnim srečanjem 3. kroga pokala EHF. O samem srečanju lahko rečemo samo to, da so bile Ptujčanke veliko boljši nasprotnik in da so po pričakovanjih
1. A SRL - ženske
REZULTATI 9. KROGA: Celeia Žalec - Škofja Loka KSI 30:21 (14:11), Europrodukt Brežice - Krim Mercator 19:40 (10:20), Zagorje - Celjske mesnine 20:27 (9:15), Ina Dolgun - Olimpija PLK 25:21 (13:10), Kočevje - Izola 26:23 (14:11). Ekipa ŽRK MT Ptuj je bila prosta.
REZULTAT VNAPREJ ODIGRANE TEKME 10. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Kočevje 37:20 (17:6)
1. KRIM MERCATOR	8	8	0	0	16
2. CELJSKE MESNINE	9	8	0	1	16
3. MERCATOR TENZOR PTUJ	9	6	0	3	12
4. CELEIA ŽALEC	8	5	0	3	10
5. ŠKOFJA LOKA KSI	8	4	1	3	9
6. KOČEVJE	9	4	1	4	9
7. INA DOLGUN	9	2	3	4	7
8. EUROPRODUKT BREŽICE	8	3	0	5	6
9. OLIMPIJA PLK	8	2	0	6	4
10. ZAGORJE	8	1	0	7	2
11. IZOLA	8	0	1	7	1
Krka Novo mesto je izstopila iz lige.
slavile zmago.
Ana Mihaela Ciora: »O tej tekmi ni potrebno izgubljati besed, saj smo jo zasluženo dobile. Naše misli pa so že pri povratnem srečanju z Iuvento.
Štartale bomo, kot da sploh nimamo nobene prednosti iz prve tekme ter se borile za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Nismo brez možnosti.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je dobro izkoristila priložnost za igro in proti Kočevkam dosegla 4 zadetke.
Rokomet • RK Gorišnica
Poje (zaenkrat) v Gorišnici
Zgodba o prestopih igralcev Velike Nedelje, ki je izstopila iz 1. A MIK lige, se počasi končuje. V vrste Ptuja so odšli Davorin Kovačec, Primož Kumer, Robert Mesarec in Matej Bračič. V 1. B li-gaša iz Gorišnice so odšli Matjaž Pisar, Dejan Ku-kec, Dejan Ivančič, Bojan Munda, David Venta, Tomaž Špindler, Primož Krabonja in nazadnje še Dino Poje, po jesenskem delu peti strelec 1. A lige: »Registriran sem za moštvo Gorišnice, vendar prestopni rok traja do 15. januarja in če bo prišla katera izmed ugodnejših ponudb jo bom sprejel. Zaradi poškodbe začnem s treningi šele v ponedeljek,« je povedal Poje, ki smo ga zmotili na smučanju na Rogli. Marko Ristic bo sezono, če bo v pripravljalnem času zadovoljil delodajalce, nadaljeval v Ribnici. Z Ormožani zaenkrat trenirata Matjaž Hanželič
Dino Poje (RK Gorišnica, desno)
in Iztok Korpar, njuna registracija za »vinarje« pa je bila zavrnjena in obstajajo le minimalne možnosti, da bi omenjena v drugem delu zaigrala za Jeruzalem. Celjana Sašo Mikanovič in Aljoša Ču-dič bosta v drugem delu prvenstva igrala v ekipi Klima Petek iz Maribora, ki tako kot Gorišnica nastopa v 1. B SRL.
UK
Prijateljska mednarodna tekma: Gorišnica - Graz 38:30
GORIŠNICA: Valenko, S. Žuran, Munda, Pre-jac, Bratušek, Špindler 3, Zorli, Kukec 5, Sok 1, R. Žuran 5, Krabonja 4, Fištravec, Golob, Ivančič 5, Petek 3, Irbas 4, B. Šoštarič, Vincek 3, Pisar 1. Venta 3 in M. Šoštarič 1. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Gorišnice, ki so s pripravami na drugi del prvenstva pričeli takoj po novoletnih praznikih, so v torek odigrali že prvo pripravljalno srečanje in to proti avstrijski ekipi Graz, za katero igra tudi Aleš Belšak, ki je tja prestopil iz Jeruzalem Ormoža.
To je bila prva priložnost, da novi trener Ivan Hrupič preizkusi vse igralce, ki jih ima na razpolago, saj je med njimi veliko novincev iz Velike Nedelje. Sicer pa so domačini bili skozi vse srečanje boljši in so brez težav premagali svoje goste iz Avstrije. Igrali so 3 X 20 minut.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Grizolt operiran, Borac (Banja Luka) namesto Fotexa
Ormožani se pod vodstvom trenerja Saša Prapotnika marljivo pripravljajo na drugi del sezone, kjer bodo poskušali ujeti še zadnji vlak za uvrstitev med prvo šesterico oz. v ligo za prvaka. Naloga ne bo prav nič lahka, vendar je cilj dosegljiv. V taboru Jeruzalema upajo, da jim letos za razliko od minule sezone ne bo zmanjkalo sreče in točk.
Na začetku drugega dela pr-
venstva bodo »jeruzalemčki« prikrajšani za pomoč Gregorja Grizolta, ki je v torek na Ptuju pri dr. Tošu prestal operacijo: »Od srede dalje sem že v hišni negi, počutje pa zaenkrat še ni takšno kot bi si želel. Prestal sem artro-skopijo gležnja, sama operacija pa je potekala dve uri in pol. Po besedah dr. Toša gleženj ni bil v najboljšem stanju, ampak upam
Foto: Črtomir Goznik
na čimprejšnjo okrevanje. V torek imam kontrolo in nato bom izvedel več o dolžini okrevanja,« nam je po telefonu dejal Grizolt, katerega najverjetneje čaka šest tedensko okrevanje. Slednjega bosta v obrambi poskušala zamenjati Alan Potočnjak, ki se vrača na rokometna igrišča po polletni odsotnosti ter novinec v ekipi Miha Pučnik, kateremu bo trener Prapotnik ponudil priložnost pri obrambnih nalogah.
Pred Ormožani je pester mesec januar. Od 19-20. 1. bo Jeruzalem gostil zelo močan turnir, kjer bodo sodelovale poleg gostiteljev še ekipe Pivovarne Laško iz Celja, Gorenja iz Velenja ter Borac iz Banje Luke, ki bo na turnirju zamenjal prvotno napovedanega madžarskega prvaka Fotex. Para prvega dne sta Jeruzalem - Borac in Pivovarna Laško - Gorenje. Od 23.-28. januarja se bo trenutno sedmouvrščeno moštvo 1. A MIK lige podalo na priprave v Trogir, kjer bodo Ormožani odigrali pripravljalne tekme z bližnjimi hrvaškimi prvoligaši ter drugoligaši.
V soboto ob 17.30 uri bodo Ormožani odigrali pripravljalno tekmo proti 1. B-ligašu iz Maribora.
Uroš Krstič
Gregor Grizolt (Jeruzalem Ormož, beli dres) v akciji
Mali nogomet • KMN Tomaž
Zadržati mesto na vrhu
Moštvo Tomaža je po končanem jesenskem delu prvenstva prezimilo na vrhu 2. SFL - vzhod. Pred »najzvestejšima« spremljevalcema iz Nazarij in Male Nedelje so si bivši prvoli-gaši priigrali dve točki prednosti. Oba glavna zasledovalca v drugem delu prvenstva prihajata na Hardek, kjer nasprotniki le redko zmagajo.V nadaljevanju prvenstva si pri Tomažu želijo obdržati sam vrh: »Pred sezono smo si zadali cilj uvrstitev v zlato sredino. Prvi del sezone pa je pokazal, da smo sposobni veliko več in naša želja je sedaj osvojitev enega od prvih
treh mest. Ne bom skrival, da ciljamo na prvo mesto in na dodatne kvalifikacije, kjer se bo prvouvrščeni z vzhoda za uvrstitev v 1. ligo pomeril s prvouvrščenim moštvom iz zahodne skupine,« je optimistično napovedal trener Marjan Magdič.
Malonogometaši Tomaža trenirajo dvakrat na teden, ob ponedeljkih v športni dvorani pri Tomažu ter ob sredah v športni dvorani na Hardeku. Igralski kader za drugi del sezone ostaja skoraj enak: »Žal smo za nadaljevanje prvenstva zaradi zdravstvenih razlogov izgubili Marka
Kovačca, ki je med mladimi igralci veljal za eno večjih presenečenj sezone. Vzdušje v ekipi je pravo, s fanti pa že nestrpno čakamo petek in gostovanje pri Cerkve-njaku. Trener Magdič nima težav s poškodbami, zaradi kartonov bo na otvoritvi spomladanskega prvenstva manjkal Gregor Miklašič,«
je zaključil kapetan in predsednik kluba Zvonko Gašparič. Motiva za nova dokazovanja pri Tomažu ne manjka, dolgoletne izkušnje pa bi lahko bile glavni adut pri osvojitvi prvega mesta na vzhodu.
Uroš Krstič
--■v.'
■Bfir	---------^—.....——-------..... _____—-------——ig
■■■I —*-rvCX>- VL...L..,.V- ■■ i-- > v /-___H
■■■L---------- ---------- — 1________________iS
ffiriLi^
Foto: Hozyan
KMN Tomaž bo tudi v drugem delu prvenstva 2. SFL - vzhod poskušal obdržati vodilni položaj.
Košarka • Peter Marčič v Španiji
»NBA - sanje vsakega košarkarja!
«
Po letu in pol igranja za ekipo Pivovarne Laško se je 18-letni Ptujčan Peter Marčič preselil na Pirenejski polotok, kjer je podpisal obetavno pogodbo s španskim drugoligašem, ekipo CAI Zaragoza. Družbo v stanovanju in na parketu mu dela dve leti starejši Pomurec Blaž Crešnar iz Apač pri Gornji Radgoni.
Mlada »legionarja« sta prva iz slovenskega podmladka, ki sta zaigrala v Španiji (v španskih klubih si kruh služi še sedem drugih Slovencev) in se pripravljata za vstop v prvo ekipo, z njo trenirata, izkušnje pa si pridobivata v pridruženem klubu CBJ Desarrollo Utebo na turnirjih do 20 let. Njuna ekipa je na zadnjem dosegla tri zmage, skupno pa so slavili že petkrat in doživeli le en poraz. Izdatno sta svoj delež v skupni izkupiček prispevala tudi Marčič in Črešnar. Prvi je igral povprečno 29 minut, dosegel 12,3 točke, 3,3 skoke in 3 asistence, slednji pa je bil na parketu povprečno 31 minut, dosegel pa 13,6 točk, 13 skokov in 3,3 blokade. Na II. turnirju Baloncesto Ayto de Utebo - Trofeo EMD je klub premagal slovito ekipo TAU Vitoria (ekipa do 20 let), Peter pa je bil ob zmagi s 16 točkami (Blaž 8 točk) proglašen za najbolj koristnega igralca turnirja.
»Trije treningi na dan, fantastični pogoji za delo«
Z Marčičem smo se pogovarjali med preteklimi prazniki, ko si je zaradi dobrih predstav parketu prislužil dva tedna počitnic. »Španci so me zelo dobro sprejeli, ljudje v klubu so prijazni, podpirajo nas in motivirajo, res si želijo da se razvijemo v odlične igralce. Imamo odlične pogoje, nekaj o čemer lahko v Sloveniji le sanjaš. »Počutim se zares odlično,« je Marčič strnil prve vtise. V dveh mesecih odkar je odšel od doma ni imel veliko časa, da bi si ogledal Španijo. Urnik imajo precej natrpan, saj trenirajo kar trikrat dnevno. »Zbudim se okrog devetih, zajtrku pa sledi dvigovanje uteži v fitnesu, ki traja kakšno uro. Prvi trening pričnemo ob pol dvanajstih in traja kakšno uro in pol. Kosilu sledi počitek, nato pa imamo od štirih do pol šestih popoldne še en trening s prvo ekipo. Trenutno smo štirje košarkarji, zraven naju z Blažem še en Španec in Brazilec, ki nas bodo poskušali čimprej pripraviti za igranje v prvi ekipi. Naš klub ima visoke ambicije, saj se želimo uvrstiti v prvo špansko ligo. Zvečer še imamo tretji košarkaški trening z mlado ekipo, ki se zaključi okrog enajste ure.« je o napornem dnevu povedal Marčič.
»Dvorana, ki sprejme 9000 ljudi je vedno polna«
V kratkem času v državi pod Pireneji se še ni naučil njihovega jezika, čeprav nekaj besed že razume. Vpisan je v jezikovni tečaj, dokler pa španščine ne osvoji, mu na treningih pomaga prevajalec. »Tudi med
seboj se pogovarjamo v angleščini, koliko pač kdo zna. Najbolje se razumem z Američanom Evansom iz New Yorka, sicer pa smo vsi zelo dobri kolegi.« Na položaju organizatorja igre ima velikega konkurenta, mladega Španca, sicer pa Petru kot sam pravi zelo ugaja tudi igra na »dvojki«, kjer rad pokaže svoje strelske sposobnosti. In kakšne so izkušnje s prvo ekipo? »Redno hodimo na tekme. Vzdušje na njih je fantastično. To si je zelo težko predstavljati, saj je dvorana, ki sprejme 9000 gledalcev, vselej razprodana. Košarka je zraven nogometa
lahko vržeš na koš, pa ti noben nič ne bo rekel. Doma v Sloveniji sem bil grajan, saj so mi rekli, da ne igram obrambe, v Španiji pa so me pohvalili prav zaradi tega segmenta igre.« Z Blažem pa nista povsem sama v Zaragozi. Družbo jima dela rokometni vratar Beno Lapajne, ki brani za tamkajšnje moštvo, vendar ga ne videvata prav pogosto.
ACck&z*
srrr
Peter Marčič, član španske Zaragoze: »Treniramo trikrat dnevno.«
najbolj popularen šport, navijači so zelo temperamentni, spodbujanje je vselej zelo bučno. Zadnjo tekmo so naši izgubili, in ko je cela dvorana našemu sicer odličnemu trenerju začela vpiti 'Matteo adijo!' ne bi bil rad v njegovi koži.«
»V Sloveniji graja, v Španiji pohvale na račun obrambe«
Razlika je tudi v načinu igranja košarke in v sojenju: »Drugače je kot v Sloveniji, vendar sem se hitro uspel privaditi. Na prvi tekmi sem v dveh minutah dobil kar tri osebne napake, saj ni dovoljen kontakt z rokami, ampak s telesom. Stil igre, ki jo razvijajo je tudi precej drugačen, saj so napadalne akcije bolj poenostavljene, igra se hitro in brez kompliciranja, velikih taktičnih zamisli. Dosti več je svobode v igri, če hočeš
In kaj ga najbolj veže na Slovenijo. Trenutno najbolj šolske obveznosti, kjer je zelo dosleden njegov oče Zlatko (trener v ptujskem klubu), ki ga je tudi naučil osnov košarke. Peter je dijak četrtega letnika 1. gimnazije v Celju. Kot nekatere vrhunske športnice (Katarina Srebotnik, Ana Drev) bo tudi on poskušal zadnje leto opraviti dopisno.
»NBA je želja vsakega košarkarja«
Čeprav je bilo zelo zanimivo govoriti o Španiji, nismo mogli, da ne bi spregovorili kakšne besede tudi o najboljši ligi na svetu; severno - ameriški profesionalni ligi NBA. Na vprašanje ali bi nekoč želel zaigrati tudi preko luže ni niti za trenutek okleval z odgovorom: »To so sanje vsakega košarkaša!«
Uroš Gramc
Športnik leta 2006 MO Ptuj
Iščeta se dva para mišic z nasmehom!
Leto 2005 - Mojca Derčar si je naslov najboljše priigrala, ko je »trgala parket« po športnih dvoranah, Mitja Mahorič si ga je prigaral s hitrim pedalira-njem od dvorane do dvorane in še dlje, Nina Kolarič si je naziv najbolj priljubljene pridobila z dolgimi skoki in odbito frizuro, Dejan Zavec pa si je enak naziv nadel zaradi močnih pesti. Pa ne zaradi tega, ker bi le močno udarjal, ampak ker se med tem početjem smeji. Smeji pa se tudi pred in po (z razlogom) dvoboju.
Vsak s svojim karakterjem in pristopom do treningov in tekem, vsak v svoji disciplini in vsi priljubljeni med poznavalci in ljubitelji športa. Vsi so uspešni. Ker so brusili svoj dar. Ker so si želeli biti najboljši in so bili za to pripravljeni marsičemu odreči in marsikaj storiti. Pa ne na škodo drugih.
Neki modrec, ki ni plačan za to, da modruje, ampak da telovadi (zakaj ga jaz osebno zelo spoštujem, bom pojasnil malo kasneje), je lansko leto ob podelitvi nagrad na Ptuju dejal: »Ko opazujem te fante in dekleta je zanimivo to, da sem za nekatere že slišal, pa sploh nisem vedel, da so s Ptuja.«
Ptuj ima torej nekaj odličnih športnikov, za katere pa noben ne ve, da so s Ptuja. Ne, hecam se, to pomeni, da na Ptuju imamo odlične športnike, ki jih poznajo in prepoznavajo in
Športnik leta 2006
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja - samo še nekaj dni do konca zbiranja glasovnic!
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj,
v
Štajerski
RADIOPTUJ
b9,b*98,e«ich3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2006
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
ime in priimek: _
NASLOV: _
Poštna številka, kraj:_
Izpolnjen kupon pošuite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI
. Gšportne novice
Kateri bodo najboljši in najpopularnejši?
potrjujejo tudi drugi odlični športniki. Tudi Mitja Petkov-šek, najboljši športnik Slovenije za leto 2005.
O tem je bilo prelitega že mnogo črnila, pa vendar. Gimnastika je eden od bazičnih športov, alfa in omega za vsako panogo in disciplino. Je osnova in tudi nadgradnja. In Mitja ter Aljaž Pegan in še mnogi pred njima na čelu z Leonom Štukljem so dokazali in še dokazujejo, da smo Slovenci narod športnikov s svojimi vzponi in padci. Da nismo le muha nevednica, da si športa ni izmislila trenutna oblast, podjetja, da ga ni prinesla globalizacija, evro ali pa tornado.
Mitja je prenesel znanje iz male telovadnice v velike dvorane in na visoke stopničke ter ostal neposreden, discipliniran, skromen in marljiv. V malo telovadnico se vrača, znanje še nabira, izkušnje pa predaja naprej.
Tako jih imamo zbrane lastnosti najboljših, vsakega posebej in vseh skupaj. Če je premalo, vzamemo še kaj vztrajnosti od Petre Majdič in eksplozivnosti od Matica Osov-nikarja. Pa vendar to ni dovolj. Zdaj iščemo imena. Zdaj iščemo najboljši in najbolj priljubljen ptujski športni par za leto 2006.
UG
Nina Kolarič
Lea Murko
Mateja Arnuš
Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Lahko vam namignemo, da so doslej največ glasov prejeli Lea Murko, Nina Kolarič in Mateja Arnuš pri dekletih, pri fantih pa Dejan Zavec, Sead Zilič, Borut Božič, Mitja Mahorič, Mladen Dabanovič in Klemen Ferjan.
Kdo bo nasledil Nino Kolarič in Dejana Zavca, ki sta lani prejela največ glasov, pa lahko s svojimi glasovnicami odločite tudi vi, dragi bralci in bralke. Glasovnice bomo sprejemali do ponedeljka, 15. januarja.
Dejan Zavec
Sead Zilič
Mitja Mahorič
Foto: CG
Foto: SK
Foto: DK
Foto: CG
Foto: UG
Foto: CG
Foto: CG
Strelstvo m 11. skirca Borisa Paternosta
Finale strelcev s pištolo za sladokusce
V	nedeljo je na 56 steznem elektronsko opremljenem strelišču v Trzinu domače društvo organiziralo tradicionalno tekmovanje za 11. skirco Borisa Paternosta, ki pa je pritegnila precej tujih strelcev, predvsem iz sosednje Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, tako da je bilo to tekmovanje dokaj mednarodno obarvano.
V	konkurenci strelcev s pištolo, kjer se je tekmovanje po izredno razburljivem finalu končalo s presenetljivim zmagoslavjem strelca SD Kopače-vina Simona Bučana, sta se dobro borila tudi brata Simon in Boštjan Simonič, ki sta na koncu osvojila 2. in 3. mesto. Razlika med najboljšim in najslabšim kvalifikacijskim rezultatom finalistov je bila zgolj 4 kroge, kar je obetalo še bolj napeto streljanje v že tako psihološko izredno obremenilnem finalu. Strelci pa so po vsakem od desetih finalnih strelov tako zamenjevali svoja mesta, da je tisti, ki je vodil strel za tem že na 5.mestu. In ravno tak skok se je posrečil kidričevskemu strelcu Simonu Simoniču, ki je dosegel ponovno najboljši finalni rezultat z 99,4 krogi in v finalu pridobil kar šest mest ter na koncu po »fotofinišu« osvojil 2. mesto, za zmagovalcem pa zaostal za 0,9 kroga. Tretji je bil Boštjan Simonič, ki je dosegel 566 krogov po rednem delu in finalnih 95,9 krogov ter srečno premagal Aleksandra Ciglariča, ki je dosegel enak kvalifikacijski rezultat imel pa slabši finalni rezultat za najbolj bolečih 0,1 kroga. Po rednem delu vodeči Milan Co-fek, ŠSK Coal, s 567 krogi pa je na koncu končal na 5. mestu. V finalu je streljal še juršinski strelec Ludvik Pšajd, ki je s
pa so s 581 krogi, 568 krogi in 566 krogi tekmovanje končali na 18., 53. in 59. mestu. V ekipnem delu je ormoška ekipa tovarne sladkorja dosegla 1715 krogov in osvojila 12. mesto, zmagali pa so strelci SK Trnje (Cro) s 1761 krogi. Pri članicah s puško je Vesna Mele, SD TS Ormož dosegla 373 krogov ter zasedla 22. mesto, zmagala je Hrvatica Snježana Pejčič s 396 krogi.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gčnc
Kidričevska ekipa v postavi Simon Simonič, Boštjan Simonič in Cvetko Ljubič je dosegla 1690 krogov in s tekmovanjem zaključila na 2. mestu.
565 krogi iz kvalifikacij in finalom 90,3 kroge tekmovanje zaključil na 7. mestu. Cvetko Ljubič s 561 krogi 10. mesto, Robert Šimenko s 559 krogi 15. mesto, Matija Potočnik s 556 krogi 19. mesto, Simon Simonič s 550 krogi 31. mesto, Rok Pučko s 549 krogi 32. mesto, Simeon Gonc s 537 krogi 42. mesto, Domen Solina 532 krogi 46. mesto, Mirko Moleh s 523 krogi 57. mesto, Stanislav Cafuta s 508 krogi pa 68. mesto. V ekipnem delu so slavili strelci ŠSK Coal Petišovci s 1693 krogi pred ekipo SD Kidričevo-Tenzor s 1690 krogi in ekipo SD Dušan Poženel Rečica s 1677 krogi, juršinski strelci so dosegli 1664 krogov ter zasedli 4. mesto, Ptujčani pa so dosegli 1647 krogov ter zasedli 8. mesto. Pri članicah s pištolo je zmagala Hrvatica Vlatka Pervan s kvalifikacijskim rezultatom 373 krogov in
finalom 98,6 krogov ter zgolj potrdila hrvaško dominanco finalistk, kamor se je uspelo prebiti samo dvema slovenskima strelkama. Ena od njih je bila Ptujčanka Majda Raušl, ki je dosegla 370 krogov v kvalifikacijah in finalnih 96,4 kroge ter s tekmovanjem zaključila na žal nehvaležnem 4. mestu. Tekmovanja se je udeležila tudi druga Ptujčanka Katarina Matič, ki je dosegla 337 krogov ter osvojila 15. mesto.
Pri članih s puško, kjer je bila konkurenca najmočnejša, je zmagal hrvaški strelec Marin Šebalj s 597 krogi iz kvalifikacij in finalom 98,6 kroga pred Nedžadom Fazlijo (BIH) s 593 krogi in finalom 101,5 krogov, na tretjem mestu pa je šele pristal najboljši slovenski strelec Robi Markoja s 590 krogi in finalom 101,4 krogi. Ormoški strelci Tadej Horvat, Anton Novak in Boris Hergula
3. odprto kontrolno tekmovanje v Trzinu
Rezultati strelcev iz Spodnjega Podravja:
Člani s pištolo:
1. Boštjan Simonič 568 4. Cvetko Ljubič 564, 6. Aleksander Ciglarič 562 10. Simon Simonič 554 20. Jurček Lamot 530 krogov
Članice s pištolo:
1. Majda Raušl 370 krogov
Mladinke s pištolo:
1. Mojca Porš 376
4.	Katarina Matič 339
5.	Staša Simonič 334
Mladinci s pištolo:
1. Mario Hološ 550 3. Domen Solina 546
Člani s puško:
1. Robi Markoja 590 25. Boris Hergula 571 30. Anton Novak 568 45. Darko Špacapan 551 50. Mitja Herga 541 krogov
Nogomet • 3. SNL - vzhod, NK Stojnci in Nk Zavrč
NK Zavrč: Ostati na prvem mestu
Nogometaši Zavrča so po prvem delu tekmovanja v 3. slovenski nogometni ligi pre-zimili na prvem mestu. To so si pred pričetkom prvenstva tudi želeli in tako lahko zapišemo, da so uresničili svoje cilje. Veliko se je govorilo o prehodih igralcev, vendar so si zaenkrat nove sredine poiskali le Jakob Poštrak, Andrej Železnik in Aleksander Kokot. Kot okrepitvi sta prišla v Zavrč Primož Smolkovič in Goran Šnajder. »S tem, ko smo osvojili naslov jesenskega prvaka, smo seveda zadovoljni in ni nobena skrivnost, da bi na tem mestu radi ostali tudi po končanem prvenstvu. Vemo, da se vsaka ekipa posebej potrudi proti vode-čemu moštvu, vendar če bomo igrali tako kot v jeseni, potem bi lahko uresničili naše cilje. S pripravami bomo pričeli 20. januarja. Potekale bodo doma, mogoče pa bomo odšli za nekaj dni v toplejše kraje, seveda je vse odvisno od vremenskih razmer. Naš cilj je, da dokončamo tudi pomožno igrišče in tako zagotovimo našim nogometašem optimalne pogoje za vadbo. Kolikor mi je znano bomo do pričetka prvenstva odigrali šest pripravljalnih tekem,« je v kratkem pogovoru dejal predsednik NK Zavrč Roman Vuk.
If	
v 1 1	
	♦iti
k TI i	ir
i i1	
! i i 111 mM	
	
Foto: Črtomir Goznik
Lokalni derbiji med Stojnci in Zavrčem so bili za gledalce vedno prava poslastica.
NK Stojnci: Primarni cilj -obstanek
Za nogometaše Stojncev jesenski del tekmovanja ni bil najuspešnejši, saj se nahajajo v nevarnih voda in jih ne loči veliko od tistega mesta, ki vodi v nižji kakovostni razred. Razloge za nekoliko slabše predstave in manjšo točkovno bero je potrebno poiskati v prometni nesreči in številnih poškodbah, ki jih v takem številu
v Stojncih ne pomnijo. Zato bo osnovna naloga, da se stabilizirajo in napredujejo za nekaj mest na prvenstveni razpredelnici. »S pripravami bomo pričeli 27. januarja. Takrat bomo na ptujskem mestnem stadionu izvedli testiranja, nato pa bomo kombinirali z vadbo v telovadnici v Markovcih in na našem igrišču v Stojncih. Do pričetka spomladanskega dela prvenstva bomo odigrali šest prijateljskih tekem. Osnovni cilj je obstanek v 3. slovenski nogometni ligi in uspešno na-
stopanje v pokalnem tekmovanju,« je povedal trener NK Stojnci Ivan Zajc.
V igralski zasedbi še ni velikih sprememb. Za sedaj je edina okrepitev mladi in obetavni Martin Železnik, ki je igral za mladince Drave in NK Zavrč, v Stojncih pa bo igral kot posojen igralec. Z aktivnim igranjem je prenehal dolgoletni steber obrambe Damjan Bezjak, k Bukovcem pa je odšel Primož Klinc. Več o okrepitvah bo jasno šele v naslednjih dneh.
NOGOMETAŠI ZA SONČEK
V soboto v Gorišnici tradicionalni humanitarni malonogometni turnir
Klub malega nogometa Poetovio Ptuj tudi letos organizira tradicionalni humanitarni malonogometni turnir. Celoten izkupiček prostovoljnih prispevkov v okviru vstopnine bo tokrat namenja Medobčinskemu društvu za pomoč duševno prizadetim Ptuj »Sožitje Ptuj«.
Turnir bo potekal v soboto, 13. januarja 2007, v športni dvorani Gorišnica, pričetek pa je ob 12. uri. Sedem ekip bo razdeljenih v dve skupini (skupina A: NK Drava, NK Zavrč, NK Stojnci; skupina B: NK Aluminij, NK Dornava, NK Gorišnica, KMN Poetovio Petlja), med temi srečanji pa bo odigranih še pet ekshibicijskih tekem, ki bodo seveda dodatno popestrile spored. Organizatorji so v revialnem delu k sodelovanju povabili že nekatere tradicionalne ekipe (sodnike in trenerje MNZ Ptuj, ekipo gospodarstvenikov), še več pa je novincev (svetniki občine Gorišnica, judoisti JK Gorišnica in JK Drava, selekciji Radio Tednika Ptuj in Športnih novic ...).
Program prireditve:
12.30: Obč. svet občine Gorišnica - Policijska Postaja Gorišnica
13.00: NK Stojnci - NK Zavrč
13.30: NK Dornava - NK Gorišnica
14.00: MDNS - Trenerji MNZ Ptuj
14.30: NK Stojnci - NK Drava
15.00: NK Aluminij - NK Gorišnica
15.30: KMN Poetovio Petlja - NK Dornava
16.00: Judo klub Gorišnica - Judo Klub Drava
16.30: NK Drava - NK Zavrč
17.00: KMN Poetovio Petlja - NK Gorišnica
17.30: NK Dornava - NK Aluminij
18.00: Radio Tednik Ptuj - Športne Novice
18.30: NK Aluminij - KMN Poetovio Petlja
19.00: Gospodarstveniki - Župani
19.30: Finale: zmagovalec skupine A - zmagovalec skupine B
Vabljeni!
Športni napovednik
ROKOMET
3. KROG POKALA EHF
V	soboto se bodo rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuja na Slovaškem pomerile v povratnem srečanju 3. kroga pokala EHF z ekipo luventa Mihalovci. Prva tekma se je končala z zmago Ptujčanj 31:29.
ODBOJKA
POLFINALE ŽENSKEGA POKALA
V	soboto in nedeljo, 13. in 14. 1., bo v Novi Gorici potekal zaključni turnir za pokal OZ Slovenije. Polfinalna para (v soboto, 13. 1.): ob 12.30: Sloving Vital - TPV Novo Mesto; ob 17.30: Benedikt - HIT Nova Gorica. Finale no na sporedu v nedeljo.
KOŠARKA
3. SKL - VZHOD
Pari 11. kroga: Pragersko - Ptuj, Primafoto Slovenj Gradec - Maribor, Lenart - Dravograd, Koroška - Casino Maribor, Paloma - Poljčane.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
SOBOTA ob 8.30: ŠD Podgorci - Poetovio Petlja Vitomarci; ob 9.10: ŠD Cirkulane - Feluka bar; ob 9.50: Toyota Furman Ptuj - NK Apače; ob 10.30: ŠD Ptujska gora - Club 13; ob 11.10: Draženci - ŠD Vitomarci; ob 11.50: ŠD Zimica - Vinogradništvo Plajnšek; ob 12.30: Club 13 - Dra-ženci; ob 13.10: ŠD Vitomarci - ŠD Zimica; ob 13.50: Hobit Pub Apače
-	KMN Majolka; ob 14.30: ŠD As - KMN Jado; ob 15.10: ŠD Rim - Bar Cheers Cyber Caffe; ob 15.50: Jure MTS Hajdina - Bramac Juršinci; ob 16.30: Bar Saš - Mark 69 Aba roletarstvo; ob 17.10: Bar Cheers Cyber Caffe; ob 17.50 Mark 69 Aba roletarstvo - Jure MTS Hajdina; ob 18.30: Klub ptujskih študentov - Dolina Winettu.
NEDELJA ob 8.30: Dolina Winettu - Vinogradništvo Plajnšek; ob 9.10: KMN Majolka - ŠD Podgorci; ob 9.50: Poetovio Petlja Vitomarci - Bar Saš; ob 10.30: ŠD Rim - ŠD As; ob 11.10: KMN Jado - Hobit Pub Apače; ob 11.50: ŠD As - Bar Cheers Cyber Caffe; ob 12.30: Hobit Pub Apače
-	ŠD Rim; ob 13.10: NK Apače - ŠD Ptujska gora; ob 13.50: Feluka bar
-	Toyota Furman Ptuj; ob 14.30: Klub ptujskih študentov - ŠD Cirkulane; ob 15.10: ŠD Ptujska gora - Feluka bar; ob 15.50: Toyota Furman Ptuj
-	Klub ptujskih študentov.
Danilo Klajnšek
ZLMN ORMOŽ
1.	liga: sobota, 13. 1., v športni dvorani na Hardeku: Kog - Belcont Tomaž (ob 9.30), Bramac Bresnica - Mladost Miklavž (ob 10.20), Nova Slovenija Ormož - Mihovci Center (ob 11.10), Avtošola Prednost - Zidarstvo Čurin Pušenci (ob 12.00).
2.	liga: Kog SK računalništvo - Plečko Trgovišče (ob 12.50), Svetinje
-	Stora gora (ob 13.40), Vikingi - Črni ribič Texas (ob 14.20).
UK
Košarka • KK Ptuj
^ i Pikado liga Štajerski tednik
Najbolje kaže kadetom
To soboto se nadaljuje prvenstvo v 3. SKL - vzhod, kjer nastopa ekipa ptujskega košarkaškega kluba. Prvo tekmo v letošnjem letu bodo Ptujčani odigrali na gostovanju na Pra-gerskem. V prvi polovici sezone jim ni šlo najboljše, saj so v desetih tekmah dosegli devet porazov, zmage pa so se veselili le enkrat.
Mlada ekipa, sestavljena pretežno iz mladincev, je sicer imela nekaj možnosti, da bili
višje kot na predzadnjem mestu, vendar so vse priložnosti spustili iz rok. Trener Zlatko Marčič ugotavlja, da so najboljšo igro pokazali proti vodilnim ekipam, kjer so igrali motivirano in neobremenjeno, proti enakovrednim tekmecem pa so naredili vse preveč napak. Kljub temu upa, da jim bo v nadaljevanju uspelo ponoviti zmago proti ekipi Palome iz Sladkega Vrha, dodali pa bi radi še kakšno.
2. SKL vzhod I. - mladinci, 12. krog: KK Konjice -KK Ptuj 57:80
13:22, 16:19, 14:22, 14:17
STRELCI ZA KK PTUJ: Rus
18, Fajt 9, Bedrač 2, Kotnik 12, Kramberger 21, Vodušek 10 in Kranjc 7.
LESTVICA: Radenska Cre-ativ (dve tekmi manj), Ptuj in Dravograd 20, Ruše (tekma manj) 19, Konjice 13, Paloma Sladki Vrh 13 in Koroška 12.
Po kratkih novoletnih počitnicah so prvenstvo že pričeli mladinci, ki nastopajo v 2. SKL vzhod I. V 11. krogu so na gostovanju brez težav visoko premagali ekipo Konjic. Na žalost se je poškodoval
Kramberger, ki ne bo zaigral na težki tekmi na Prevaljah to nedeljo. V tem srečanju bodo Ptujčani poskušali obraniti drugo mesto na lestvici. V zadnjem 13. krogu bo ptujska ekipa prosta.
2. SKL vzhod - kadeti
Kadetski ekipi, ki prav tako nastopa v 2. ligi, pa trenutno kaže najboljše. Pred začetkom drugega dela prvenstva so na prvem mestu. Težka preizkušnja jih čaka že v prvem srečanju prav tako to soboto, ko bodo gostovali pri drugo uvrščeni ekipi Šmarje TG Štraus.
ug
Rokometna šola Ptuj
Mlajši dečki odlično pričeli tekmovalno sezono
Na tradicionalnem, že 17. turnirju v mini rokometu Celje 2007, je letos sodelovalo 43 ekip dečkov, med njimi štiri iz Rokometne šole Ptuj. Naši dečki so se že tradicionalno odlično predstavili, saj so se tri ekipe borile za najvišja mesta v skupinah, le eni pa močna skupina in slab dan niso prinesli dobrega športnega rezultata, zato pa veliko izkušnjo, saj je ravno ta ekipa pri nas veljala za tihega favorita za odlično uvrstitev.
Domov smo se vrnili z dvema pokaloma za prvi ekipni mesti in dvema priznanjema, ki sta jih osvojila naša golmana. Martin Ovčar in Luka Haložan sta se izkazala v tekmovanju branjenja prostih metov, kot najboljša v svojih skupinah. Priznanja so jim podeljevali proslavljeni celjski veterani, brata Bojovič in vratar Tomič.
Rezultati:
LETNIKI 1995, EKIPA A: RŠ Ptuj
-	Celje PL A 7:10, RŠ Ptuj - Grča Kočevje 8:5, RŠ Ptuj - Rudar Trbovlje 10:13, RŠ Ptuj - Ajdovščina 7:9. Vodja ekipe RŠ Ptuj: Robi Krasnič. Uvrstitev: 6. mesto med 7. ekipami.
LETNIKI 1995, EKIPA B: RŠ Ptuj
-	KP Branik Maribor 6:10, RŠ Ptuj
-	Krim Ljubljana 8:4, RŠ Ptuj - Celje
PL B 7:5, RŠ Ptuj - Ivanič Grad (HR) 10:8. Vodja ekipe RŠ Ptuj: Rado Vnuk. Uvrstitev: 1. mesto med 6. ekipami. LETNIKI 1996, EKIPA A: RŠ Ptuj
-	KP Branik Maribor 8:9, RŠ Ptuj
-	Celje PL B 11:5, RŠ Ptuj - Ribnica 4:3, RŠ Ptuj - Prevent Slov. Gradec 9:5. Vodja ekipe RŠ Ptuj: Sašo Petek.
Uvrstitev: 1. mesto med 5. ekipami.
LETNIKI 1996, EKIPA B: RŠ Ptuj - Celje PL A 10:15, RŠ Ptuj - Vojnik 13:2, RŠ Ptuj - Cimos Koper 5:4, RŠ Ptuj - Ribnica C 8:7. Vodja ekipe RŠ Ptuj: Maks Žuran. Uvrstitev: 2. mesto med 6. ekipami.
ZP
Mladi rokometaši RS Ptuj so v Celju dosegli odlične rezultate.
Šolski šport • Medobčinsko prvenstvo OŠ v nogometu, 8. in 9. r
Pri dekletih Destrnik-Trnovska
■	I	I
vas in Jursinci ...
Cirkovce - Na prizorišču osnovnošolskega tekmovanja v malem nogometu so dekleta doživela vroč sprejem. Razpoloženje na polnih tribunah je bilo praznično, fair in športno z vseh strani.
Tekmici v boju za napredovanje: OŠ Destrnik-Trnovska vas in Juršinci nista razočarali. Igralke, ki v večini igrajo v klubski selekciji ŽNK Partizan Ljudski vrt, so postregle z zanimivo predstavo in negotovostjo. Vsekakor so dekleta prikazala nogomet, ki je pritegnil mlado občinstvo, navdušil s svojo srčnostjo, kvaliteto igre in željo po uspehu.
Zmagovalna vrsta: Martina Puk-šič, Martina Muršec, Julija Petrovič, Nina Podhostnik, Alenka Murko, Katja Nežmah, Suzana Kopčič, Doroteja
Muršec, Anja Janžekovič, Lisa Rode, Gorazd Voglar (trener).
Rezultati - finale: Destrnik-Trnov-ska vas - Ljudski vrt 7:2, Juršinci - Cirkovce 1:1, Ljudski vrt - Cirkovce 0:0, Destrnik-Trnovska vas - Juršinci 2:1, Juršinci - Ljudski vrt 2:2, Cirkovce - Destrnik-Trnovska vas 0:6.
Vrstni red: 1. Destrnik-Trnovska vas, 2. Juršinci, 3. Ljudski vrt, Cirkovce, 5. Grajena, 6. Cirkulane-Zavrč.
Na področno tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi.
... pri fantih pa Destrnik-Trnovska vas, Ljudski vrt in Kidričevo
Juršinci - Pričakovan razplet, mladostna zagnanost tekmovalcev, izredno dinamični obračun in razgiban utrip na tribunah juršinske lepotice
so glavne značilnosti finala medobčinskega prvenstva OŠ.
Prvega mesta so se zasluženo veselili »haklerji« iz OŠ Destrnik-Trnov-ska vas. Navdušili so! Njihovi nastopi kažejo atraktivnost, inovativnost, v njih je veliko srčnosti, borbenosti in želje po uspehu. Prvenstvu so delili pravi žar in vsebino - rdečo nit. Jasno je, da to ni naključje, temveč imajo igralci, ki sicer svoje nogometno znanje nadgrajujejo v Ptuju na čelu s trenerjem Boštjanom Zemljaričem in ravnateljem Dragom Skurjenim sestavo, ki se lahko enakovredno kosa za laskavi naslov državnih prvakov v šolskem letu 2006-07.
Igralci iz ptujskega Ljudskega vrta so imeli nekaj zares svetlih trenutkov, v katerih so dokazali, da so vsega spoštovanja vredna ekipa. Njihova igra je raznovrstna, hitra, samozavestna in v visokem ritmu. Za kvalitetno in strokovno vodenje ekipe je potrebno pohvaliti športnega pedagoga Ivana Čuša, ki je s pravimi prijemi pripeljal
svoje nogometaše do nastopa na področnem prvenstvu OŠ v dvoranskem nogometu.
Zmagovalna ekipa: Jure Matjašič, Damir Kos, Rok Kajzer, Denis Perger, Erik Cvetko, Matej Hauptman, David Pauko, Tomaž Zorec, Boštjan Zemlja-rič (trener).
Rezultati - finale: Destrnik-Trnov-ska vas - Juršinci 3:1, Ljudski vrt - Kidričevo 1:0, Juršinci - Kidričevo 0:0, Destrnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 4:0, Ljudski vrt - Juršinci 2:1, Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 1:2.
Vrstni red: 1. Destrnik-Trnovska vas, 2. Ljudski vrt, 3. Kidričevo, 4. Juršinci, 5. Videm, 6. Majšperk, 7. Grajena, 8. Cirkulane-Zavrč, 9. Haj-dina, 10. Cirkovce, 11. Dornava, 12. Breg, 13. Olge Meglič, 14. Gorišnica in 15. Podlehnik.
Vsa srečanja so nadvse korektno vodili sodniki MDNS Ptuj.
Ivo Kornik
Zmagovalna ekipa deklet OS Destrnik-Trnovska vas
Zmagovalna ekipa fantov OS Destrnik-Trnovska vas
Prva točka za Bar Dolence
1.	liga
V	soboto, 6. 1., je bilo odigrani 10. krog pikado lige Štajerki tednik. Bar Žabica je v lokalnem derbiju proti ekipi Bar Justa prišla do lažje zmage, kot je bilo za pričakovati, saj je bil končni rezultat 13:3. Z istima rezultatoma sta zmagali tudi ekipi Bar Ring in Bar Center; prvi proti Baru Opel, drugi proti Okrepčevalnici Zeleni Gaj. Bar Žaga je bila v gosteh boljša od ekipe Sharky, ki je edina kot domačin ostala brez točke. V novem letu pa je žarek upanja posvetil na ekipo Bar Dolenci, ki je v gosteh pri Baru Amur prišla do prve točke v letošnjem prvenstvu. Naslednji krog se igra v soboto, 13. 1. 2007, s pričetkom ob 19. uri.
2.	liga
Boj za prvo mesto z remijem
V	derbiju kroga sta se v Baru Capri pomerila domača ekipa
in Bar Esa. Obe ekipi sta bili do tega kroga neporaženi, tako pa je ostalo tudi po koncu dvoboja, saj sta tekmo končali z neodločenim rezultatom. Tako je Bar Capri zaradi boljšega izkupička odigranih setov še vedno vodilna ekipa. Zelo negotovo je bilo tudi na tekmi med ekipama Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 in Grajena; z najtesnejšim izidom so bili boljši gostje. REZULTATI 4. KROGA: Bar Žaga 2
-	Bar Ring 2 6:10 (16:21), Bar Capri
-	Bar Esa 8:8 (18:20), Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 - Bar Grajena 7:9 (19:24).
1.	BAR CAPRI 4 2 2 0 37:27 8
2.	BAR ESA 4 2 2 0 36:28 8
3.	BAR GRAJENA 4 2 1 1 35:29 7
4.	BAR RING 2 4 1 2 1 31:33 5
5.	ZELENI GAJ 2 4 1 1 2 33:31 4
6.	BAR ŽAGA 2 4 0 0 4 20:44 0
PARI 5. KROGA (12. 1. OB 19. URI): Bar Esa - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2, Bar Grajena - Bar Žaga 2, Bar Ring 2 - Bar Capri.
JM
1. LIGA: REZULTATI 10. KROGA (6. 1.): Bar Amur - Bar Dolence 8:8 (20:18), Bar Ring - Bar Opel 13:3 (27:9), Bar Sharky - Bar Žaga 6:10 (15 :21), Bar Žabica - Bar Justa 13:3 (26:14), Bar Center - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 13:3 (27:10).
1. BAR ŽABICA	10	10	0	0	132:28	30
2. BAR RING	10	8	1	1	105:55	25
3. BAR ŽAGA	10	6	2	2	88:72	20
4. BAR CENTER	10	5	2	3	84:76	17
5. BAR JUSTA	10	4	1	5	80:80	13
6. BAR AMUR	10	3	2	5	80:80	11
7. BAR SHARKY	10	2	4	4	77:83	10
8. BAR OPEL	10	2	2	6	58:102	8
9. OKREP. ZELENI GAJ	10	2	1	7	56:104	7
10. BAR DOLENCE	10	0	1	9	40:120	1
PARI 11. KROGA (13. 1. OB 19. URI): Bar Justa - Bar Ring, Bar Dolence - Bar Sharky, Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Žabica, Bar Žaga - Bar Center, Bar Opel - Bar Amur.
12. krog lige Štajerski tednik se zaradi slovenskega rang turnirja, ki bo v soboto, 20. 1., v baru Ring, prestavi na petek, 19. 1., ob 19. uri.
Rang turnir lige Štajerski tednik:
Tretja zaporedna zmaga Krajnca
Na četrtem rang turnirju, ki je bil v Baru Ring odigran v petek, 5. 1., je bilo prijavljenih nekaj čez dvajset igralcev. Ponovno je zmagal Denis Krajnc, kar je že njegova tretja zaporedna zmaga (le na prvem je bil drugi, za Urošem Lovrecem). Na drugem mestu je končal njegov ekipni kolega iz Bara Žabice Davorin Matjašič, na tretjem pa je Bojan Herga. Slednji je sedaj na skupni lestvici po štirih turnirjih na drugem mestu, vendar za Krajncem zaostaja kar 71 točk.
Vrstni red po 4. turnirjih:
1.	Denis Krajnc (Bar Žabica) 176
2.	Bojan Herga (Bar Center) 105
3.	Uroš Lovrec (Bar Ring) 81
4.	Gorazd Kukovica (Bar Ring) 68, 5. Boštjan Gavez (Bar Sharky) 57, 6. Davorin Matjašič (Bar Žabica) 52, 7. Bojan Čerček (Bar Žaga) 50, 8. David Rebernik (Bar Sharky) 50, 9. Beno Mesarič (Bar Sharky) 48, 10. Boštjan Ciglar (Okr. Zeleni Gaj) 48 ...
Naslednji, 5. rang turnir, bo v petek, 12. 1., ob 19. uri v Baru Žaga - Maistrova 20, Ptuj.
Pikado • PK Bull Shoot
Zmaga Ptujčanov v Slivnici
V prvi slovenski ligi so v torek, 9. 1., s tekmami 4. kroga nadaljevali prvenstvo. Ptujčani so dosegli prvo zmago v gosteh in se s tem približali drugemu mestu, ki še pelje v končnico, le na tri točke.
Ptujčani so z dobro igro vodili celo tekmo in na koncu zmagali z rezultatom 11:6; Krajnc ter Lovrec sta zmagala po tri igre, dve je dobil Iljevec, po eno pa sta dodala Kolarič in Kukovica. V dvojicah so bili prva tako boljši Ptujčani, ki so zanesljivo dobili oba seta ter igro.
Vodilna ekipa lige Top Gun je zanesljivo zmagala na Koro-
škem z rezultatom 13:3, igralci PK Strela iz Velenja pa so zmagali v Noršincih z rezultatom 12:5.
Na lestvici je še naprej prva ekipa Top Gun, sledijo ŠD Stadion, PK Strela, PK Bull Shoot-Bar Ring, PK Pi-noccio ter PK Kobansko.
Ptujska ekipa PK Bull Shoot-Bar Ring igra doma v naslednjem krogu (v torek, 16. 1.) z drugo uvrščeno ekipo iz Koroškega, Dvoboj v Baru Ring se bo pričel ob 19. uri. Vljudno vabljeni!
Foto: ZP
Ptuj • Grajska vinska zgodba z briškimi vini
V Brdih prevladujejo bele sorte
Druga udeleženka tretje sezone Grajskih vinskih zgodb je bila vinska klet Goriška brda oziroma Brici s skrajnega zahodnega roba Slovenije, ob italijanski meji, kjer je z vinogradi zasajenih 1800 ha zemljišč.
Foto: Črtomir Goznik
Pridelovalcev je okrog tisoč, večina jih grozdje oddaja v vinsko klet Goriška brda, ki ima okrog 700 kooperantov; ti so tudi lastniki kleti. V Goriških brdih pa je tudi okrog 130 pridelovalcev, ki sami tržijo svoja vina. Za mikrofonom je bil Janez Vrečer, nekdanji direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije ter enolog vinske kleti Goriška brda Darinko Ribolica. Za klavirjem je bil Dejan Rihtarič, za goste pa so skrbeli sodelavci Smiljana Benkoviča in Franca Gerdaka.
V Goriških brdih se je vinogradništvo zelo specializiralo, včasih so bili nasadi mešani. Danes so Brda najbolj koncentriran vinorodni okoliš v Sloveniji. V Brdih je vinogradništvo glavni proizvod, prepoznavna pa sta še dva proizvoda, češnje in v zadnjem času oljke. Oljkarstvo postaja za promocijo Brd spet zelo pomembna dejavnost.
Na srečanju so sodelovali tudi člani omizja vitezov vina Slovenije, namenjeno pa je bilo izmenjavi izkušenj pri promociji vin in vinske kulture. Gostiteljica Marta Bombek je pojasnila, da je prav to eden izmed ciljev tovrstnih srečanj - izvedeti, kako aktivne so pri promociji vin vinske kraljice, ko se izteče njihov mandat. Kot je dejala, so kraljice od lanskega srečanja pokazale še več aktivnosti, med sabo izmenjujejo mnenja -predvsem o trženju slovenskih vin v svetu. Ob tem je dodala, da je vzpodbudno predvsem dejstvo, da se povečuje število prireditev, ki so namenjene promociji slovenskih vin in na
Za dobrodošlico je bila penina Quercus, s katero so na trg prišli konec oktobra oziroma novembra letos. Narejena je iz dveh sort, rebule in šardoneja po metodi charmat, ki je bila zelo dolga. Nastavljena je bila v decembru 2005, ustekleničena pa oktobra oziroma novembra, kar pomeni, da je bila na drožeh enajst mesecev. Zato je bilo v ustih čutiti tudi zelo fine mehurčke, CO2 je zelo lepo razporejen. »Naša želja je bila, da se s to penino približamo peninam, ki zelo popularne posebej na italijanski strani, z zelo dolgim ležanjem na kvasovkah, s čimer se dobi eno fineso, eleganco, ki se na nek način približa klasičnimi peninam,« je uvod v decembrsko Grajsko vinsko zgodbo oznanil enolog vinske kleti Goriška brda Darinko Rebo-lica. Ob tem je Janez Vrečer povedal, da v povprečju Slovenec spije na leto le steklenico in pol penečih vin, Nemci,
ki so po potrošnji najbolj »aktivni« pa sedem litrov letno.
V drugo so udeleženci druge grajske vinske zgodbe v tretji sezoni poskusili sivi pinot Quercus, prvotno je bila na »programu« rebula, ki sodi med najstarejše slovenske vinske sorte. Goriška brda so območje belih vinskih sort, ki zavzemajo 75 odstotkov celotne pridelave, pri čemer pa je rebula še vedno na prvem mestu. V zadnjih letih se tudi vedno bolj pojavlja kot promotor Brd. Na drugem mestu je merlot, sorta, ki v Brdih daje vedno dobre rezultate. Sivi pinot je zlasti na italijanski strani zelo moderna sorta, ki se tudi zelo dobro prodaja, predvsem v zahodni Evropi, zlasti še v Angliji. Veliko ga prodajo tudi v Ameriki, kjer je trendovska sorta. Vinska klet Goriška brda letno pridela dober milijon litrov sivega pinota. V blagovni znamki Quercus (hrast) iščejo pred-
vsem svežino, sadnost, vino je tudi rahlo obarvano, ker je nočejo »pobirati« z dodajanjem oglja, ker želijo samo s hitro predelavo in z držanjem vina v reduktivni fazi ohraniti svežino in sadnost. Če se vino dobro prodaja v Angliji, pomeni tudi to, da klet sledi svetovnim trendom, je dodatno pojasnil ugodno prodajo sivega pinota briški enolog. Na Štajerskem pa je bil sivi pinot nekoč rulandec.
Tokaj postal sovinjonas
Goriška klet nosi letnico 1954, prvi pridelek pa letnico 1957. Začeli so z manj kot milijonom litrov letne pridelave, zdaj jih je okrog med šest oziroma deset milijonov litrov, zmogljivost pa je osemnajst milijonov, kar jo uvršča med največje v Sloveniji . Trend obnove vinogradov se je ustavil, Ribolica se boji,
katerih se srečujejo poznavalci žlahtne kapljice - poznavanje vin, promocije in kombiniranja vin s hrano. Vinske kraljice so tudi letos podrobneje predstavile vsaka po eno sorto vina iz domačega okolja, Marta Bom-bek pa je ob tem dodala, da je tovrstna srečanja potrebno še nadgrajevati in dopolnjevati, saj vsa srečanja, ki potekajo ob vinu, zahtevajo tudi dobro ozadje - predvsem veliko znanja in kulture.
Med gosti je bil tudi dr. Vladimir Korošec, konzul slovenskega vinskega viteškega reda, ki je podrobneje predstavil delovanje reda.
ns
da bo počasi prišlo tudi do prodaje vinogradov, na drugi strani meje je zanje veliko zanimanja. Morda bo morala priskočiti na pomoč tudi država, da se to ne bo zgodilo. Pri promociji sorte, ki so ji morali spremeniti več stoletij staro ime tokaj, te pomoči že ni bilo. Najprej je nastal točaj (2004), od prvega januarja pa je sedaj že bivši tokaj oziroma točaj, s slednjim imenom se niso strinjali Madžari, postal sovinjonas Quercus. V resnici tudi gre za zelo staro francosko sorto, ki se je tako tudi imenovala. Ime je zelo dolgo, nerodno za izgovorjavo, še bolj nerodno za pisanje. Konzorcij v Brdih intenzivno dela na tem, da bi sorta dobila novo ime, s tem pa eno novo priložnost in možnost predstavitve Brd skozi njo. »Brda in Furlanija so to ime koristili za trto, ki je dajala vedno izjemno dobro, bogato vino, ki včasih malo spominja na sovi-njon, ki je visoko alkoholno, z nežno cvetico, travnatimi notami, malo bezga. Gre za vino, ki izjemno dobro prenaša staranje. Na voljo so se še vedno izjemno dobri letniki '67,« je med drugim povedal Darinko Ribolica.
V kozarce je po tokaju prišel šardone Bagueri. Bagueri je blagovna znamka, ki pomeni, da je bilo vino zorjeno v lesu, pri šardoneju gre za 100-odstotno zorjenje v hrastovih sodih, barikih. Šardo-ne vedno zori v francoskem hrastu. Šestdeset odstotkov je novih barikov, štirideset pa takih, ki so že bili uporabljeni. »Tudi z okusom smo se želeli približati šardonejem, ki
jih srečamo v Franciji, hkrati pa jim dati pridih Brd in Slovenije, zato v njem še vedno srečamo zelo veliko svežine, vino je zelo mehko. Briški šardone so bili vedno paradni konj belih vin Brd, vedno so dosegali velike uspehe na mednarodnih tekmovanjih, predvsem zaradi kompleksnosti in polnosti. Šardone za ameriško tržišče je barikiran, šardone za slovensko tržišče pa je barikiran samo tisti v okviru Bagueri programa, medtem ko v Quercus programu skušamo dobiti vso svežino in sadnost.« V letošnjem letu bodo šardoneji nekaj posebnega, sladkorne stopnje bodo zelo visoke, zato bo zahteval daljši čas zorenja, Bagueri letnika 2006 bo verjetno prišel na tržišče v letu 2008 ali 2009, da se bo alkohol umiril, vkompiniral in postal del vina.
Rdeča vina se počasi umikajo
Na drugem grajskem vinskem večeru so poskusili tudi rose Quercus, kuve rdečega, ki je novo vino, ki so ga pripravili na željo gostincev, da bi v gostilni dobili vino, ki se ga ne da sicer kupiti drugje, merlot Quercus in na koncu še kabernet Bagueri. Briški enolog Darinko Ribolica je tudi povedal, da ponovno prihaja čas belih vin, rdeča vina se počasi umikajo, vedno, ko prihaja čas belih vin, se pojavi tudi želja po rosejih. Briški rose ima veliko prihodnost. Za rose se jim odpira tudi kanadsko tržišče. Kabernet je zadnja sorta, ki jo trgajo v Brdih, znana je po tem, da so pridelki izjemno nizki, pridelek po trsu je manj kot kilogram. Njegova sladkorna stopnja presega trinajst vo-lumenskih odstotkov. Pri tej sorti kombinirajo tri različne vrste hrastov, slovenskega, francoskega in ameriškega. S tem zorenjem v lesu poskušajo doseči nekaj boljšega, bolj polnega, hkrati pa je ta kabernet še vedno izjemno saden, svež, pri njem se zelo čuti borovnica in tudi malina. Gre za vino, ki je namenjeno predvsem glavnim jedem, zahtevnemu mesu, divjačini.
Nocoj ob 19. uri se bodo v Grajski kavarni prestavili vinarji Organizacije proizvajalcev vina Haloze.
MG
Vino - ambasador slovenske prepoznavnosti
»Prihodnost Brd in tudi slovenskega vinogradništva in vinarstva je samo v izvozu. Poskušati moramo doseči eno prepoznavnost v svetu, kar je zelo težko. Ko preidemo že Milano, ki je oddaljen od Slovenije okrog 400 km, ljudje že ne vedo, kje je Slovenija, kaj pa šele drugje. Dokler ne bomo prepoznavni, bo zelo hudo. En način, da postanemo prepoznavni, je ravno naše vino, ker mislimo, da je v njem tista kvaliteta, ki nam jo morajo vsi priznati. Ko enkrat naše vino poskusijo, vidijo, da smo resnično med najboljšimi na svetu. Vino je en ambasador, na katerem moramo graditi našo prepoznavnost v svetu,« je 8. decembra lani na drugem grajskem vinskem večeru v tretji sezoni Grajskih vinskih zgodb, povedal enolog vinske kleti Goriška brda Darinko Ribolica.
Podgorci • Srečanje vinskih kraljic
K vinu z znanjem in kulturo
V vinskem ambientu Bombek v Podgorcih so na Štefanovo že drugo leto zapovrstjo organizirali srečanje vinskih kraljic, ki so se ga udeležile bivše in aktualne vinske kraljice iz Ljutomera, Male Nedelje, Gornje Radgone, Maribora in Svečine.
Foto: ns
Tokaj, točaj, sovinjonas
Na zahtevo EU so briški vinarji morali spremeniti več stoletij staro ime za tokaj. V Goriških br-dih tokaj pridelujejo na 210 hektarih. Najprej so ga spremenili v točaj, zaradi pritožbe Madžarske pa so nekdanjemu tokaju oziroma točaju nadeli ime sovinjonas. Na policah je nekdanji tokaj pod novim imenom od prvega januarja letos.
Severna Afrika • Iz dnevnika maroške avanture (IV. del).
Pustolovščina se šele začne ...
Najprej se zgnetemo po glistasto ozkih, gomazečih in vijugastih ulicah stare Medine nekam proti centru, potem pa kar naenkrat skozi povsem neugledna in ozka vrata v notranjost, kjer nas pričaka tema, še bolj ozke, strme in zvijugane stopnice ter nek zelo čuden, nedoločljiv vonj, bolj podoben smradu kot značilnemu vonju svežega usnja.
In ta čuden vonj iz koraka v korak postaja vse manj čuden in vse bolj smrdeč tako, da začne povzročati čudno valovanje želodca in krčenje nosnic. Kaj hitro nam postane jasno, zakaj so v kotih temačnih stopnic in občasno od-pirajočih se malo večjih prostorčkov, do nezavesti natlačenih z raznoraznimi usnjenimi izdelki, postavljeni celi šopi sveže mete in ne traja več kot minuto, ko si vsi, od prvega do zadnjega v koloni, krčevito tlačimo vejice mete pod in v nos. Smrad namreč postaja neznosen in ni ga junaka med nami, ki bi ga lahko mirno zdržal, še najhuje pa je, da sploh ne znamo določiti, kakšen smrad je to, kaj bi lahko bil vzrok. Edino, kar večino drži pokonci, da se ne zvrne po stopnicah, je upanje in želja po poceni nakupu kakšnega usnjenega izdelka, pa najsi bodo to copati, torbica, ta-bure ali kaj podobnega. Na koncu, na višini kakih dobrih deset metrov, pa
se je zadeva s smradom začela počasi razjasnjevati. Znašli smo se namreč na vrhu stavbe z razgledom na obzidano notranje dvorišče, kjer je bilo globoko spodaj videli na desetine majhnih, betonskih okroglih bazenčkov z najrazličnejšimi barvami, v katere so moški spravljali kose usnja in jih tlačili z nogami. To je bilo „naravno barvanje usnja", da pa se je barva dobro prijela, kot so nam pojasnili domačini, je bilo v tekoči barvni zmesi predvsem veliko sečnine ali po domače scanja in kakcev - galebjih in še kakšnih. Kakšen smrad lahko povzroča neprestano mešanje in gnetenje takšne mešanice na vročem soncu, si zdaj lahko, upam, vsaj malo predstavljate.
Vejice mete v naših nosovih so se kaj hitro povesile in za začetek pogajanja okoli cen (na ponujen čaj se tokrat nismo ravno odzvali) je bilo potrebno nabaviti nove, kadilci pa s(m)o si po-
Edino prevozno sredstvo po vseh ozkih ulicah maroških medin je osel - tisti, ki ga imajo, so med bogatejšimi, saj ne rabijo nositi blaga na hrbtu. Namesto troblje pa se neprekinjeno oglaša vodnik osla, ki ti tako že od daleč in kljub gneči daje vedeti, da se umakni ob steno ulice.
magali še s cigareto, ki v maroške svetu ni prepovedana ... No, maroški trgovci z usnjem so bili, vsaj nad menoj, hudo razočarani, ker razen radovednega pogleda na tone obešenih babušk (copati) od mene niso dobili niti besede, kaj šele kake radovednosti. Jadrno sem jo pokurila nazaj proti ulici, kjer je sicer prav tako obupno smrdelo, ampak proti temu, kaj bilo treba vohati znotraj stavbe, se mi je še nekaj časa po tem obisku zdelo, da ves Maroko čudovito diši, pa četudi sem mimogrede zagazi-la v kupe gnilega sadja ali zelenjave ... So pa moji potovalni kolegi prišli za menoj kar po lepem času, večinoma zeleno bledih obrazov (pa ne zaradi mete) in tudi večinoma ovešeni s čudovitimi usnjenimi torbami. Pri moji veri, da so si jih po takem trpljenju zaslužili, ne glede na izpogajano ceno ... Pozno kosilo pa je tisti dan odpadlo.
Čudežno mestece sredi ničesar in Tička
Od Marakeša naprej v notranjost Maroka se je začel drugi, pravi del pustolovščine. Pokrajina se je začela spreminjati, postajala je bolj gorata, počasi smo napredovali proti in preko Atlasa, ki smo ga po načrtu morali prečkati v enem dnevu. Cesta je vijugala med skalovjem in dolinami, se počasi, skoraj neobčutno vzpenjala in spet spuščala. Najvišji prelaz, ki smo ga po vratolomni vožnji „dali skozi" se je imenoval Col du Tichka, kar se izgovori »kol d Tička« in vsaj en posnetek za dokaz je bil nujen. Brrr, je bilo hudičevo mrzlo na dobrih 2200 metrov višine, ampak smo tistih nekaj minut na divjem vetru z veseljem žrtvovali za fotografiranje.
Nekaj dni pred našim prihodom se je nad pokrajino oziroma celotnim Marokom pošteno zdeževalo, zato so bile struge rek, sicer večinoma vedno suhe, zdaj polite z mlakužami, pone-
Sveto mesto Moulay Idris sredi kamnite puščave, v katerega je bil vstop nemus-limanom še do nedavnega prepovedan.
kod celo s širšimi potoki. Slišati je bilo, da imamo srečo videti kaj takega v tem predelu in zasanjano smo opazovali mimobežeče tipične berberske naselbine s kupi stisnjenih pravokotnih ali kvadratastih hiš brez streh in gruče dobro zavitih muslimank, ki so ob vodah na veliko prale cunje. Fotografirati jih je strogo prepovedano, saj so znale zagnati huronski vik in krik, letati sem ter tja in se skrivati ter poklicati na pomoč moške, na kar pa nikakor ne bi bilo dobro čakati. Kljub temu mi je uspelo narediti posnetek, kar iz avtobusa. Nikakor pa si nismo znali odgovoriti na dve vprašanji; kako in kdaj, ob takem pomanjkanju vode, sploh perejo oblačila in tudi zdaj, ko jih perejo, kako sploh kaj vidijo, saj so namakale plahte še dolgo potem, ko je že krepko sijala luna ... Menda pa madeži sploh ne igrajo vloge, če ostanejo, glavno, da je bilo oblačilo namočeno ... Ob opazovanju vsakodnevnega življenja berberov je mimo nas zdrsnil čudoviti Fez, najstarejše kraljevo mesto, ki ga je konec osmega stoletja ustanovil Moulay Idris I, pomen in veličino pa naj bi mu dal njegov sin Moulay Idris II.
Vsaj toliko kot Fez pritegne poglede vseh mimoidočih čisto posebno mestece, zapeto v hribovje kot orlovo gnezdo, ki se fascinantno - s popolnoma belimi hišami - v sončnih žarkih odbija od rjavega skalovja. Resnično neverjeten prizor. To mestece se imenuje Moulay Idris, po svojem ustanovitelju in kreatorju prve arabske dinastije Idrisidov. Moulay Idris je bil sicer po pripovedi pravnuk preroka Moha-
meda. Leta 787 je pred preganjanjem abasidskega kalifa pobegnil v Maroko in se naselil v Volubilisu, v neposredni bližini današnjega mesta Moulay Idris. Volubilis je bil nekoč rimska naselbina, danes pa je od njega ostalo bolj malo, kljub temu pa ostanki veljajo za najbolj ohranjeno rimsko naselbino. No, Moulay Idris je kmalu po prihodu postal vodja in imam (duhovni in politični voditelj), ker pa je njegova moč prehitro naraščala, so ga veljaki iz Bagdada leta 792 dali zastrupiti. Njegov grob leži v središču mesta Moulay Idris, zato je celotno mesto do nedavnega veljalo za tako zelo svet kraj, da vanj nemuslima-ni niso smeli stopiti, niti sanjati o tem. Na našo srečo so to prepoved nedolgo nazaj ukinili in čeprav smo bili zelo na tesnem s časom ni bilo niti najmanjšega dvoma, da v to sveto mesto moramo stopiti, pa čeprav samo z enim stopalom. In uspelo nam je, ne samo stopiti, ampak se celo sprehoditi skozi ozke uličice do centra, kjer se nam je odprl spet neverjeten prizor: bela marmornata in betonirana velikanska tržnica, kot neke vrste korzo, s spremljajočimi lokali, očitno vse skupaj še zelo novo in zelo sveže. Saj si predstavljate, kaj smo storili?! Izbrali največjo teraso, posedli in pili kavo, čaj in - koka kolo. Na svetem kraju. In, primojiveri, pod maroškimi zvezdami v topli noči, sredi atlaškega predgorja, v svetem mestu, daleč naokoli od vsake civilizirane naselbine, je bilo čarovniško čudovito! Še kava je bila odlična ...
SM
(se nadaljuje)
Ptuj • Z Brankom Štumbergerjem, lastnikom Sladkega butika
Prvi udarec je mesto dobilo že z odhodom gimnazije
■■■
Branko Štumberger je eden tistih samostojnih podjetnikov na Ptuju, ki mu za turizem in razvoja Ptuja ni vseeno. Preden je zašel v obrtništvo, za njim je 16 let izkušenj, je bil dva mandata direktor Ptujskih toplic, zdajšnjih Term.
Obrtniki, ki še vztrajajo v mestu, si želijo, da bi se v mestu povečala živahnost. Več kot 60 odstotkov članov Območne obrtne zbornice Ptuj, ki ima nekaj več kot 1230 članov, ima domicil v MO Ptuj. Doslej jih mesto ni znalo »izkoristiti« za njegov razcvet. Vse premalo je projektov, kjer bi se našli z mestom, možnosti pa so velike. Lanske predvolilne aktivnosti so odprle vrsto dilem, po volitvah pa o njih nihče več ne razmišlja oziroma jih ne odpira.
Št. tednik: Gospod Štumberger, kako vi kot samostojni podjetnik zaznavate utrip našega mesta, kaj mu manjka, v kakšni smeri naj bi se razvijalo mesto, da bi doživelo pričakovani razcvet in da bi bili tudi ponudniki, ki še vztrajate v njemzadovoljni?
B. Štumberger: »Ptuj, staro in zanimivo mesto, po mojem mnenju z razvojem trgovine in potrošniške miselnosti, kjer se vse dogaja v nakupnih centru, na nek način v tem trenutku umira. Predvsem pa mestu manjkajo meščani, Ptuj kot mesto, predvsem pa staro mesto, nima pravih meščanov. V
starih hišah ni mladih ljudi, ni mladih družin, otrok, srednjih šol, ni srednješolcev, ker so vsi nekje od zunaj. Umiranje mestnega jedra na obroke se je začelo z izselitvijo gimnazije. Mesto kot upravno središče v zadnjih letih tudi
umira, nastale so nove občine, ljudje veliko stvari že lahko opravijo doma, trgovina jim je prišla na dom, razlogov, zaradi katerih bi prišli v mesto, je vse manj. Da bi turisti povečali živahnost v mestu, pa v tem trenutku še vedno
Foto: Črtomir Goznik
Branko Štumberger: »Ptuj v prvi vrsti potrebuje meščane in kvalitetno ponudbo, takšno, ki bo vabila k nakupu brez avtomobila.«
ni mogoče, ker še vedno nimamo dovolj nočitvenih zmogljivosti. Terme so še vedno premajhne, da bi z nočitveni-mi zmogljivostmi bistveno vplivale na utrip oziroma sam razvoj mesta.«
Št. tednik: Kaj vi predlagate, kaj bi se moralo zgoditi v našem mestu, da bi zacvetelo? Poznate integralni razvojni program Ptuja, ki so ga vsa gospodinjstva v MO Ptuj skupaj z županovo voščilnico prejela ob vstopu v leto 2006? Kako ga sprejemate, je to tista prava usmeritev za razvoj Ptuja?
B. Štumberger: »Kaj je pravzaprav pravo za razvoj Ptuja, je zelo težko povedati. Tisto, kar v tem razvojnem programu piše, je po mojem sicer neka podlaga, nek smiselni razvoj, čas pa bo pokazal, ali je temu res tako. V prvi vrsti bo mestu dal nekaj več sam hotel v Termah, nekaj več tujih obiskovalcev, manj, mislim, bo na to vplivala trgovina, da bi ljudje hodili v večjem številu od drugod nakupovat v mesto ob Dravi. Mesto vedno nastane ob nekih trgovskih poteh, kjer pa ni parkirišč, pa skorajda ni več ljudi.«
Št. tednik: Kako bi vi, če bi imeli škarje in platno v rokah, oživili
ponudbo v starem mestnem jedru in kako bi ga tudi sicer uredili?
B. Štumberger: »Že bežen sprehod po mestu pokaže, da so nadstropja nekaterih starih hiš v mestnem jedru prazna oziroma v njih živi zelo malo ljudi. V stari del mesta bi morali najprej naseliti stanovalce - meščane in v mestno jedro pripeljati kvalitetno ponudbo, trgovino, da bo nekdo tudi peš prišel v mesto nakupovat. Potrebno bo tudi primerno urediti izložbe, da bodo privlačne. Skratka, mesto potrebuje pravo ponudbo.«
Št. tednik: Kako pa vi osebno kot samostojni podjetnik funkcionirate v tem mestu?
B. Štumberger: »Zadovoljivo. Saj so težave, vendar se človek mora z njimi sprijazniti, da je mesto pač takšno, kot je. Nekoliko bi se moral spremeniti prometni režim, Trstenjakova ulica bi se morala počasi spremeniti v enosmerno ulico, na kateri bi v enem delu nastala modra cona. Zelo moteče pa je dogajanje v nočnem času. Ponoči se veliko stvari, ki jih čez dan uredimo, uniči iz takšnih ali drugačnih razlogov, kar je velika škoda za Ptuj.«
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Timijan
Po praznikih, ki so za nami, radi posegamo po bolj svežih in lahkih jedeh, ki jim okus izboljšujemo z dišavami in začimbami. Danes so kuharski nasveti na-
■	■	■	■ ■ ■ V	■ ■ mm ■■
menjeni zelo znani dišavnici - timijanu.
Timijan raste na domačem vrtu kot večletni grmiček in je ena izmed najbolj razširjeni dišav po svetu, saj poznamo okrog 100 različnih vrst timijana. Ob Sredozemskem morju samoniklo uspeva na sončnih travnikih in med skalovjem. Rastlina požene več pokončnih, rahlo dlakavih poganjkov z majhnimi, ozkimi, sivo zelenimi lističi ter v klase zbranimi belimi do belorožnatimi cvetovi. Pri nas te cvetove lahko opazujemo že v maju in do pozne jeseni.
Domovina timijana so dežele ob Sredozemskem morju in mala Azija, kjer raste divje, sicer pa timijan v začimbne namene gojijo v mnogih deželah. Večji pridelovalci timijana so Francija, Španija in Grčija, prav tako to dišavo uspešno gojimo tudi pri nas. Kot dišavo in začimbo uporabljamo s stebla osmukane sveže ali posušene lističe ter cvetni vršiček. Lahko uporabimo cele liste in cvetove, zdrobljene in mlete. V kolikor timijan melje-mo ali drobimo, ga tik pred uporabo, sicer izgubi svojo tipično aromo.
Timijan tako kot šatraj, lovor, rožmarin, žajbel in maja-
ron spada med tako imenovan krepka zelišča. Zato ga nekateri uvrščajo med dišave, spet drugi med začimbe. Za njih je značilno, da so odporne proti mrazu, žgočemu soncu in tudi vročemu kuhinjskemu loncu. Zaradi po večini močnega okusa jih vedno uporabljamo pri pripravi toplih jedi, razen v redkih izjemah, kjer jih količinsko uporabljamo manj. V posušeni obliki je njihov okus mehkejši, vendar bolj intenziven. V evropski kuhinji timi-jan in lovor pogosto uporab-ljajmo skupaj, tej kombinaciji se pridruži še peteršilj. V kolikor pa želimo izraziti zeliščni okus, lahko zmešamo več omenjenih dišav in začimb ter dobimo na primer v svetu znano in uveljavljeno mešanico in sicer herbes Provence, ena redkih primerov, ko šatraj in rožmarin mešamo še z ostalimi zelišči.
Timijan ima značilen prijeten, močno dišeč in aromatič-ni vonj, nekoliko grenkega in ostrega okusa. Vsebuje od 1,5 do 2,5 % eteričnega olja. Glavna sestavina eteričnega olja je timol, po katerem diši cela rastlina in ji pripisujejo tudi ostrino okusa. Zraven eteričnih olj timijan vsebuje še čreslovine, glikozide in smole. V kolikor pogledamo samo kemijsko sestavo timijana vsebuje 8 % vode, 9 % beljakovin,
7,5 % maščobe, 64 % skupnih ogljikovih hidratov in 19 % celuloznih vlaken.
Glede uporabe v kuhinji je timijan vsestransko uporabna začimba. Svežega ali posušenega uporabljamo pri izboljšanju okusa juh, sploh kislih, mesnih, nekaterih zelenjavnih in krompirjevih. Timijan se po okusu poda s paradižnikom, tako bi paradižnikovo solato lahko nežno izboljšali tudi z dodatkom mletega ali fino strtega timijana. Prav tako timijan uporabljamo kot začimbo pri pripravi številnih omak, ki jih ponudimo ob mesnih ali zelenjavnih jedeh. Timijan se po okusu poda s številnimi vrstami mesa, predvsem s svinjino, govedino, perutnino, divjačino in ovčjim mesom. Timijan uporabljamo kot začimbo za mariniranje rib in zelenjave ter z njim izboljšujemo zeliščne kise.
Timijan je tudi sestavina mešanice začimb, ki jo imenujemo fines herbes - in je mešanica številnih dobrih dišav in začimb, ki jo uporabljamo pri številnih mesnih jedeh in v francoski kuhinji. Timijan je dokaj močna začimba, zato ga uporabljamo pazljivo oziroma vedno najprej dodamo manjša količino in po potrebi še doda-
jamo. V kolikor uporabljamo sveži timijan, ga uporabimo kot celo vejico, ki jo pred ser-viranjem odstranimo. Timijan zelo cenijo tudi v mesni industriji, predvsem pri pripravi kuhanih klobas in poltrajnih klobas. Timijan je pogosti dodatek številnih zeliščnih likerjev. Eterično olje timijana je zaradi fenolnih sestavin, ki jih vsebuje, dober antiseptik, zato ga kozmetična industrija uporablja pri pripravi nekaterih kozmetičnih preparatov.
V številnih receptih najdemo pojem kot so začinimo ali po okusu začinimo. Praviloma to pomeni, da jed poskusimo in po lastni želji dosoli-mo ali dopopramo, včasih to pomeni, da dodamo začimbe in dišave, ki so v receptu navedene, tako velja tudi ta timi-jan. Kako močno naj bo jed začinjena, pa je končno osebna odločitev, odvisno od lastnega okusa in od tega, kako močno se odzivajo naši oku-ševalci živil. V starem Egiptu so timijan uporabljali tudi kot sredstvo za dišavljanje, danes pa ga zraven uporabe kot začimbo in dišavo vse pogosteje uporabljamo kot dodatek na cvetlični gredici.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vi sprašujete. PIP svetuje.
Zamudne obresti in izvršbi P'P
Lep pozdrav! Potrebujem vašo pomoč glede izvršbe. Moj dolg nasproti dolžniku izvira iz leta 1997, ko je bil tudi izdan pravnomočni sklep o izvršbi. Glavnica dolga je znašala okrog 200.000 tolarjev. Do danes sem na račun zamudnih obresti le to že trikrat preplačal. Pred kratkim pa sem nekje zasledil podatek, da je ustavno sodišče izdalo sodbo, s katero je prepovedalo, da bi lahko zamudne obresti presegle glavnico. Zanima me, ali ta podatek drži in ali to bistveno spremeni moj položaj, glede na dejstvo, da jaz celotnega dolga še nisem poplačal.
Ustavno sodišče je meseca marca res izdalo odločbo, v kateri je določilo, da se po uveljavitvi Obligacijskega zakonika, to je po 1. 1. 2002, tudi uporablja pravilo, da se tek zamudnih obresti iz obligacijskih razmerjih ustavi, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Da odgovorim na vaše vprašanje, kaj to pomeni za vas, moram najprej pojasniti celotno dejansko stanje. Vaš dolg izvira iz leta 1997, ko je bil v veljavi Zakon o obligacijskih razmerjih. ZOR za razliko od Obligacijskega zakonika ni določal, da tek zamudnih obresti preneha, ko le-te dosežejo glavnico, zato so lahko te tekle, dokler jih dolžnik ni poplačal. Iz vašega vprašanja sem razbral, da so vam v tem času zamudne obresti krepko presegle glavnico in še vedno tečejo glede na to, da dolga še niste v celoti poplačali. Iz ustavne odločbe pa izhaja, da zamudne obresti, v kolikor so dosegle glavnico, po 1. 1. 2002 prenehajo teči. Pri vas se tako poraja vprašanje, kolikšna je višina zamudnih obresti glede na glavnico dolga do 1. 1. 2002, saj ste le te skupaj z glavnico dolžni plačati, četudi so presegle glavnico. Glede na to, da dolg izvira iz leta 1997 predvidevam, da so zamudne obresti dosegle višino glavnice pred 1. 1. 2002, zato bi se njihov tek moral ustaviti.
V kolikor ste plačali zamudne obresti po 1. 1. 2002, pa so le-te že pred tem dnem dosegle glavnico, imate pravico, v kolikor ste v izvršilnem postopku že poravnali upnikovo terjatev pri pristojnem okrajnem sodišču vložiti zoper upnika nasprotno izvršbo. Nasprotno izvršbo morate vložiti v roku treh mesecev, od tedaj, ko ste zvedeli za razlog zanjo - v tem primeru bi to lahko bilo od takrat, ko ste ugotovili, da ste upnikovo terjatev v celoti poravnali oziroma najkasneje v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik"
ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuj@zavodpip.si www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00 - 15.00
S	08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00
P	zaprto
V vrtu
Zima prehaja v drugi polčas
Brezsnežna, topla in suha zima v prvem polčasu že vzbuja in vznemirja del narave in vrtno rastje, ki je komajda leglo k zimskemu počitku. Vremenski pregovori po katerih stara modrost sklepa bližnjo prihodnost vremenskih sprememb, opirajo pa se na razne mejnike v minulem obdobju, so v letošnji zimi nepredvidljivi. Ker zima ne prizanaša, bo zagotovo obveljal pregovor: »Toplota v januarju in vlaga, zimi v februarju na noge pomaga.«
Z opravili v vrtu se še ravnamo enako, kot so bile priprave vrta na prezimitev, po potrebi pa rastline dodatno zavarujemo pred zimsko zmrzaljo.
SADNI VRT v brezsnežni, topli in suhi zimi ne prezimuje kot bi bilo želeti. Rastlinski sokovi v drevninah se v takšnih toplotnih razmerah v rastlini že prično vzbujati in premikati, namesto da bi se ob zimski zmrzali presnovali, ki je pogoj za novo brstenje in rast. Posledica prezgodaj prebujenih rastlinskih sokov in njihovega pretoka po deblu je, da ob večjih temperaturnih spremembah, ko ponoči padajo globoko pod zmrzišče, drevesno lubje poka in se loči od lesa. Poškodbe omejimo s premazovanjem debel in ogrodnih vej z apnenim beležem. Grmi črnega ribeza so pričeli brsteti. Brsti ribeza niso toliko občutljivi na zimsko pozebo, kot so vaba in hrana pticam, ki jih s slastjo poberejo in pozobljejo. Grme z nabreklimi brsti prekrijemo z vlaknasto folijo ali pajčevinasto mrežo, da preprečimo dostop pticam.
V	primeru potrebe po premestitvi oziroma presaditvi starejšega sadnega drevesa iz ene na drugo lokacijo opravimo to sredi zime, ko je drevo še v globokem zimskem mirovanju. Ker je premeščanje drevesa potrebno opraviti s koreninsko grudo, se tega opravila lotimo, ko je zemlja zmrzla, da bi se med prenosom ne osipala s korenin. Pri prenosu drevesa s koreninsko grudo se koristno poslužimo po snegu, pri zasipu sadilne jame pa ne zasipujemo z zmrzlo zemljo in snegom. Čeprav se veliki pridelovalci sadja in grozdja za trg v teh toplih zimskih dneh podajajo v sadonosnike in vinograde k rezi, tega vrtičkarjem z malim številom dreves še ni potrebno početi in naj to opravilo odložijo na toplejše dni pred pričetkom brstenja. Rez pa mora biti opravljena pri leski, ki zgodaj že v drugi polovici zime zacveti.
V	OKRASNEM VRTU se med krovnimi in drugimi okrasnimi trajnicami ter jagodnjakih s čisto obdelavo tal, še posebej pa na gredicah in obrobah gnojenih z doma pridelanim kompostom, v letošnji mili in brezsnežni zimi, namesto da bi pomrznili, bujno razraščajo širokolistni pleveli: kurja črevca, mleč, rogovilček in podobni. Do pomladi, ko bo vrtno rastje na gredicah pričelo brsteti, jih bodo pleveli v začetni vegetaciji močno ovirali, sami pa so dotlej že vzcveteli in prično semeniti. Z bodalom za plevele jih iz zmelje, ko ta ni zmrzla, izrezujemo s korenino vred, otresemo in odstranimo z grede. Preden jih kompostiramo, jih razprostremo, da ovenijo in posušijo korenine.
Žive meje, ki so prerasle v širino in višino, poškodovane in ostarele, neredno rezane ter slabo negovane, da so se ogo-lile ali izgubile lep izgled in obliko, obnovimo. Obnovo živi meje opravimo pozimi, ko so rastline v stanju zimskega mirovanja, rez pa opravimo, ko les ni v zmrzlem stanju. Rastline prikrajšamo čim nižje. Najhitreje se prično obraščati, če jih krajšamo na 10 do 20 cm nad tlemi. Debla in debelejše vejice izrežemo z drevesno žagico stranske poganjke pa z ostrimi vrtnimi škarjami, da bodo rane gladke zaradi boljšega zaraščanja.
V	ZELENJAVNEM VRTU na gredicah na prostem v tem času ni drugega opravila, da sproti populimo tiste vrste ši-rokolistnih plevelov, ki se bujno razraščajo in oplevemo ne-zastrte ozimne posevke vrtnin. Preden zemlja zamrzne ali jo prekrije snežna odeja, vzemimo iz gredic vzorce zemlje in jo pošljimo na pedološko analizo. Pozneje lastnosti vrtnih tal in njihove prehranjenosti je najkoristnejša priprava na prihajajoče vrtnarjevo leto.
Miran Glušič, ing. agr.
T,
12-petek	13-sobota	14-nedelja	15 - ponedeljek
16- torek	17-sreda *	18-četrtek #	
Ni vsak bralec tudi voditelj, a vsak voditelj mora biti bralec; Harry Truman
Nihče ni nikoli napovedal, da bo Harry Truman postal eden največjih predsednikov v ameriški zgodovini. Nikoli se ni šolal, propadel je v poslu, najprej kot kmet, kasneje pa kot solastnik trgovine z oblačili. Imel je že krepko čez petdeset let, ko so ga prvič izvolili v Belo hišo. Toda Truman je bil tudi vir znanja. Z dolgoletnim branjem si je namreč postavil trdne temelje. Še pred štirinajstim letom je večkrat prebral Sveto pismo od prve do zadnje strani. Prebral je tudi vse knjige Britanske enciklopedije, vse romane Charlesa Dickensa in Victorja Hugoja, pa tudi vse igre in pesmi Williama Shakespearea. Brez te velike načitanosti v klasični literaturi in podrobnega verskega znanja, bi Truman le težko vodil Ameriko do konca druge svetovne vojne in v cvetočem povojnem obdobju. Vedel je, da je branje temelj odličnega voditelja in prav branje mu je tudi pomagalo pri nekaterih težavnih predsedniških odločitvah. Njegove odločitve so bile v javnosti kdaj pa kdaj tudi nadvse protislovne in nepriljubljene, denimo odpust vojnega junaka generala Douglasa MacArthurja zaradi neposlušnosti.
Knjige vam lahko spremenijo življenje v delcu sekunde - včasih celo samo en stavek bolj kot katerokoli drugo občilo. Človek tudi nikoli ne ve, katera knjiga ... in kdaj v življenju ... bo pretresla njegov svet in ga navdihnila k takšni rasti, za katero ni nikoli pomislil, da bi bila mogoča. Naj vam preide v kri, da vsak dan malce berete, tudi če je to samo po en stavek. Če pa boste brali vsak dan četrt ure, se bo to poznalo ob koncu leta. Ljudje, ki ne berejo, oziroma svoj čas tratijo le za prebiranje revij, polnih tračev in rumenega tiska, se pripravljajo le na poraz. Branje vam ne samo omogoči majhno prednost, marveč vam tudi prinese bogate obresti! Sramotno je, da velikanski množici pismenih ljudi primanjkuje modrosti in discipline, da bi obogateli, če bi vsak dan brali vsaj četrt ure.
Abraham Lincoln ni bil nikoli genialen človek. Osnovno šolo je obiskoval manj kot eno leto. Njegova mati je sicer znala brati, a se nikoli ni naučila tudi pisati, oče pa je znal napisati le svoje ime. Lincolna pa so knjige povsem očarale. Abecede se je naučil pri sedmih letih, v tistih nekaj dneh obiskovanja pouka. Lincoln je bral ob sleherni priložnosti. Drugi mladostniki so se lovili po hribih, mladi Lincoln pa je raje sedel pod drevesom s knjigo v naročju. Nikoli ni bil hiter bralec s fotografskim spominom. Vendar pa je znal svoje intelektualne pomanjkljivosti nadomestiti z zdravo pametjo in odločnostjo. Prav s pomočjo presenetljive sile branja, se je iz revnega ter neukega gozdarja spremenil v enega največjih mož v zgodovini.
Harvey Mackay, pisec knjižne uspešnice Plavajte z morskimi psi in ostanite živi, o moči branja pove tole: »Naše življenje se spremeni na dva načina: prek ljudi, ki jih spoznamo in s knjigami, ki jih preberemo!« Če ne spoznavate novih ljudi in ne berete novih knjig, uganite, kaj se zgodi? Ne spreminjate se! Če pa se ne spreminjate, tudi ne rastete! To je pač tako preprosto!
Mitja Petrič
7"!T
Čarobni utrinki prihodnosti v letu 2007
www.poravnava.si
Dvojčka (21.05. - 20.06.)
Počasi in sigurno do cilja
Splošne smernice za leto 2007: Če je v reku, da se po jutru dan pozna, kaj resnice, ste začeli leto zelo perspektivno in imate v roki neko čarobno paličico, s katero lahko ustvarjate. Seveda vas spremlja psihološki občutek, da so drugi boljši. Življenje je lahko igra in v svojem bistvu se tega zavedate. Prihajate v obdobje, ko boste tako ali drugače morali pokazati čustva in se soočili z vsem tistim, kar ni dobro za vas. Imeli boste več odločnih povezav in sodelovanja. Ljudje, ki bodo prišli v vaše življenje, vas bodo veliko naučili in potrdili, kako je lahko prijetno. Od marca in do avgusta bo predvsem čas, da nadgradite tisto, kar ste v preteklosti želeli in niste imeli možnosti ali volje. Zanimivo je, da boste v tem letu držali dano besedo in tako dosegli več. Potovali ne boste le toliko kot bo nujno, ampak bodo poti povezane s poslom. Vsekakor prihaja tudi čas odgovornega dela in obveznosti. Korak za korakom sledite svojim sanjam.
Ljubezen: Nektar ljubezenske sreče bo nekaj prijetnega. Začetek leta bo odgovoren in sredina januarja bo bolj izvirna. Zdi se, da boste iskali popestritev, seveda pa bo zvestoba na prvem mestu, kajti ne bo vam ravno do avantur
CT~adej öink
hatami astrolog
Vj^^ fiH) 515 <26 m Hb^v- mi <723 see Sc»	1-hka
- in tako je tudi prav. Šli boste tudi čez obdobje lastnega iskanja in postavljanja stvari na svoje mesto. Močan preobrat sledi okoli valentinovega in vedite, da je sreča na vaši strani. Zvezde vam bodo vsekakor v pogledu ljubezni naklonjene. Nekaj mirovanja bo marca in aprila. Na poletje boste občutili več vitalne in romantične energije in tako se odločite, da greste s srčnim izvoljencem na krajše potovanje ali počitnice. Mladi se lahko odpravijo na kakšen pohod in tako spoznajo razsežnosti življenja. Zanimivo pa je, da moški, rojeni v tem znamenju, ne bodo pozabili na romantične večere v dvoje, večerje in šopke rož. Jesenski večeri bodo strastni in tudi na zimo vam bo lepo.
Služba: Na delovnem mestu vas čaka neka odgovornost in tako se zdi, da si boste morali zavihati rokave in se lotite dela in delavnih obveznosti. Dobite dodatne naloge, ki so vezane na intelektualno delo in ste več na poti. Razgibano delo vas čaka in tako boste srečni. Niste oseba, ki bi bili lahko dolgo pri miru in tako boste kar uživali. Poslovni rezultati vam bodo šli dobro od rok in mnogi se lahko odločite za menjavo. Seveda boste odgovorni za vedno več in tako ne bo časa za poči-
Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas
Novo leto - leto pričakovanj
Iščimo iskrice v očeh in odkrili bomo dragulje v srcih. Sreča je v drobnih rečeh.
Prazniki so za nami in spet se lahko posvetimo vsakodnevnemu delu, razmišljanju in dogodkom. Dobro pa je, za nas osebno, da pri sebi naredimo nekakšen sklep ali inventuro leta, ki je minilo. Vemo, da v podjetjih delajo inventure - da popišejo vse stvari, ki jih še imajo, od zalog materiala, osnovnih sredstev in kapitala podjetja. Tudi mi osebno - smo kot podjetje v malem. Če je bilo med prazniki preveč direndaja zaradi obiskov, poležavanja po napornih nočeh in raznih sprostitvah, si vzemimo čas v teh novih dneh tega leta in se nekaj minut posvetimo samo sebi, analizi preteklega leta. V mislih preletimo nekaj dogodkov, ki smo jih doživeli. Veliko je bilo neprijetnega, prav gotovo pa mnogo tudi prijetnih stvari, ki se jih radi spominjamo. Najboljša metoda za spoznavanje in priklic dogodkov iz preteklosti je to, da si napišemo, kar nam v tem trenutku pride na pamet. Vzemimo si nekaj minut, prazen papir in se začnimo spraševati, kaj vse se nam je zgodilo npr. januarja, februarja in tako naprej. Verjetno se v tistem trenutku ne bomo spomnili vsega, ampak, začetek je. Ko začnemo razpredati naše misli, se nam dogodki kar nizajo, kot v filmu. Razpletajmo naše misli in se
osredotočimo na vse tisto, kar nas je v preteklem letu bremenilo, vsi strahovi, ki so se nam porajali, vse slabe stvari, ki jim nismo vedeli vzroka naj pridejo na dan in jih opišimo. Vse več kot pišemo, bolj se naše misli urejajo in vse več bolečine lahko prenesemo na papir. Pa zakaj se je ravno to zgodilo meni? Zakaj sem ravno jaz bil tako nesrečen? Pa drugim gre bolje, imajo več in lepše stvari kot jaz ... zakaj to, zakaj ni bilo bolje?? Vse, kar se spomnimo, napišimo - vse kar nas še bremeni, vse kar nismo razčistili, napišimo. Morda bomo med pisanjem doživeli bolečino, morda jok - da, to je v redu, naj gre ven. Več časa si bomo vzeli, bolj bomo očistili naše preteklo leto, več bolečine bo šlo iz nas - več mirnosti se bo naselilo kasneje v nas. Pišimo en dan, nato, ko se bomo spomnili kakšnega dogodka spet drugi ali tretji dan in v naslednjih dneh. Najbolje pa je, da tisto, kar se spomnimo, kaj se nam je dogodilo, raziščemo tudi, zakaj se nam je to zgodilo. Pri nekaterih zadevah bomo zlahka ugotovili, zakaj se nam je nekaj zgodilo, pri drugih pa nam ne bo preveč jasno. Pa nič zato, ne obremenjujmo se s tem. Npr.: če smo dobili slabšo oceno v šoli, kot smo pričakovali - zakaj? Zato, ker
tek. Na poletje vam svetujem nekaj več počitka in miru - tako vam bo mnogo lažje. Stvari v tem letu ne boste morali prehitevati, ampak jih sprejeti take kot so. Na jesen se pokažete s svojim znanjem in nastopom. In tako na zimo žanjete finančne uspehe.
Prijateljstvo: Od nekdaj se zavedate, da so prijatelji in znanci nekaj kar potrebujete. Zelo pester čas lahko pričakujete v smislu novih znancev.
Zgovorno leto je pred vami, čeprav se na svoj način držite tistega, kar znate in zmorete. Okoli vašega rojstnega dne bo pestro in zabavno - naredili si boste nepozabno zabavo. Prijatelji so in bodo ostali vino življenja.
Šola, študij: Če razmišljate o tem, da boste šolo vzeli z levo roko, ste se pošteno zmotili. Narediti boste morali urnik in se učiti predvsem zbrano in premišljeno. Struktura učenja bo v tem, da si izpisujete pomembne stvari, ne glede na to, ali ste tega vajeni ali ne. Tisti, ki obiskujejo osnovno šolo, bo čas napo-
080 13 14
Rok Snežit,
univ. dipl. prav.
Nenad Dulde,
mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Za posledicami prometne nesreče mi je umrl oče. Povzročitelj, ki je bil pod vplivom alkohola, je z avtomobilom nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v avtomobil mojega očeta. Zanima pa me, ali smo otroci in mama upravičeni do kakršnekoli odškodnine, saj je od prometne nesreče minilo že leto in pol? 1]aša, Starce
Odgovor
Kadar gre za smrtni primer, so do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega upravičeni ožji družinski člani (zakonec oz. zunajzakonski partner, otroci, starši). Bratje in sestre pa le, če je med njimi in umrlim obstaja trajnejša življenska skupnost. Pogoj je, da ste živeli z umrlim v skupnem gospodinjstvu. Potrdilo vam izdajo na upravni enoti. Poleg odškodnine za duševne bolečine pa ste upravičeni tudi do povrnitve vseh stroškov, ki ste jih imeli s pogrebom (spomenjk, plačilo pogrebnih stroškov, vencev, sveč, osmrtnic) in jih boste imeli tudi v prihodnje. Če pa je imel umrli tudi kakšne otroke ali starše, ki jih je bil dolžan preživljati, pa so le ti upravičeni do izplačila rente. Zastaralni rok za uveljavljanje
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
poravnav^ V PROMETNI v	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T	080 1 3 1 4
ren in ne bodite površni. Ne boste se morali izgovarjati na snov, na slabe razlage ampak na lastno površnost. Šolo naredite, ampak saj poznate tisti znani rek, ki deluje še dandanes, da se brez muje še čevelj ne obuje. Srednješolce čaka ugodno leto, čeprav morajo biti previdni pri tem, da snov berejo po logiki in ne po tem, da berejo in se učimo - ker je to nujno. Po svoje bo leto ugodno, plodno in zanimivo. Čas pa bo tudi, da dokažete svoje znanje, leto bi lahko minilo brez popravnih izpitov. Študentom se obeta leto, v katerem bodo še nekoliko nihali v tem, ali je študij res pravi
ali ne bi bilo dobro zamenjati - odločitev je samo vaša. Največ moči energije pokažete v mesecu marcu in aprilu.
Zdravje, prosti čas: Zdi se, da vam bo zdravje v tem letu zelo dobro služilo in da ne boste imeli nobenih težav. Veliko si lahko pomagate s tem, da razmišljate pozitivno in da s tem tudi kaj naredite, da hodite ali tečete. Stvari, ki vas obremenjujejo, bodo odšle od vas same od sebe. Seveda je včasih ločitev boleča in spodbudna. Izrazite se v pisani besedi, kajti to vam bo pomagalo!
Tadej Šink, horarni astrolog
smo posvetili premalo pozornosti učenju ali pa nismo bili dovolj zbrani v šoli, ko smo slišali razlago ali kasneje, ko smo odgovarjali na vprašanja. Nikoli ne krivimo drugih, da so krivi za naše napake. Zmeraj poglejmo, raziščimo, kaj smo v tistem trenutku mi mislili, kako smo se odzvali na dogodek - ne pa, kaj so drugi delali, kaj so drugi rekli. Vse je odvisno od nas - od tega, kako pozorno spremljamo situacije, ki se nam dogajajo. Če tedaj nismo pravilno reagirali, bomo lahko to prihodnjič popravili. Vse stvari, ki so nas bremenile, vse stiske in naš obup predajmo listu in ko se nam bo zdelo, da je dovolj, vse še enkrat pre-berimo, se poslovimo od tega - saj je to sedaj za nami, tega ni več, to smo dali stran, to se je dogajalo preteklo leto. Najbolje je, da vse te slabe stvari zažgemo, naj gredo v pepel. Poslovimo se od njih, zavestno se odločimo, da jih sedaj, v tem novem letu več ne potrebujemo. Če boste resnično napisali tisto, kar vam leži na srcu, če si boste iskreno priznali, da so to bile vaše napake, jih predali papirju in zažgali, jih spremenili v pepel - potem boste začutili, kakor, da ste odložili težko breme. Počutili se boste lažje in neobremenjeno, saj je slabi del odšel iz vas. Ko se z drugimi pogovar-
jamo, odložimo del bremena na njihova pleča - počutimo se lažje. Vendar, vsega tudi ne moremo zaupati drugim, ali pa jim ne želimo. Zato je zelo dobro, da naredimo čistko pri sebi. Prav tako kot naše stanovanje potrebuje čiščenje, prav tako naše telo, moramo ga umivati in negovati. Radi pa pozabljamo, da mi nismo samo naše telo - da pretežni del dneva mislimo, sprejemamo tudi misli drugih ljudi, zato je tudi tukaj treba počistiti. Od nas je spet odvisno, kaj bomo mislili in kaj sprejemali od tega, kar nam drugi govorijo. Nekatere stvari bomo vzeli bolj zares, druge pa manj. Zato naj bo začetek novega leta čiščenje naših starih misli, starih zadev, ki so se nam dogajale. Ko bomo vse predelali, ko bomo odvrgli stare stvari, bomo naredili prostor za nove. Ko bomo staro leto odpisali, pa lahko začnemo delati načrte in cilje, ki si jih želimo v novem letu. Tudi, ko čistimo stanovanje, ne nosimo notri smeti, ali ne hodimo z obutimi čevlji. Tako, kot nam je vzor naše stanovanje, naj bo tudi v naših mislih. Ko smo nekaj očistili, naj ostane nekaj časa lepo, čisto, šele kasneje bomo vnašali nove stvari. Pa tudi tedaj lahko pazimo, kaj bomo prinesli v naše čisto stanovanje, kaj bomo z našimi mislimi vnašali v naše telo. Svoje misli lahko usmerjamo v pozitivno ali negativno smer. Prav takšne bodo posledice. Če nekaj delamo narobe, moramo to spremeniti, da bo kasneje drugačen rezultat. Ravno z razmišljanjem o sebi, s pisanjem in ozaveš-čanjem počasi spoznavamo, kaj smo delali prav in narobe. Ravno sedaj je
pravi čas, da sedemo, si vzamemo čas in si zapišemo, kaj si želimo, da se nam uresniči v prihajajočem letu. Napišimo si cilje, ki jih želimo uresničiti. Najprej se zamislimo, kaj sploh želimo, kako naj poteka naše življenje v tem letu. Vprašajmo se, ali je to mogoče? Seveda si ne moremo zadati cilja, da se bomo pomladili npr. za 10 let, lahko pa si zadamo cilj, da bomo nekaj naredili za svoje telo, za zdravo prehrano in več gibanja v naravi in če se bomo tega držali, bomo kmalu opazili spremembe, pa tudi drugi nam bodo povedali, da smo se pomladili. Vsak cilj, ki si ga lahko do potankosti zamislimo, se nam lahko uresniči. Vendar moramo vedeti, da če se odločimo za večje, višje cilje, bo trajalo več časa in napora. Pri tem pa je potrebno tudi več vztrajnosti in zaupanja v nas same, da mi to zmoremo. Če so naši cilji, potem drugim ne bomo dovolili, da nam jih preprečijo, prav tako pa sebi ne smemo dovoliti, da bi na poti do tega cilja omagali. Zato si določimo cilje, ki so uresničljivi v tem mesecu, v tem letu, ali pa v naslednjih. Cilje, želje, ki si jih bomo zapisali, imejmo vedno nekje pri sebi, da jih bomo večkrat prebrali, pregledali - da ne pozabimo na to, kar smo si zadali. V tem letu vam in sebi želim, da se uresničijo vsi naši cilji - zaupajmo si, mi to zmoremo!!
Milena Jakopec
Društvo Feniks - kvaliteta življenja Tel: 7885177, mobi: 051 413 354 www: feniks.informacija.net, mail: fenikss@siol.net
Info - Glasbene novice
Prihodnost je nedvomno zelo težko, če že nemogoče napovedati, a glasbeni časopisi, založbe in svetovni splet dajejo vedno znova dobre informacije o tem, katere pesmi in albumi bodo izšli ter namig, katera pesem bo hit, kateri glasbenik bo v modi in kateri album se bo dobro prodajal. Povzetek teh informacij in napovedi prihajajočih hitov pa redno tedensko dobite tudi v članku Info - glasbene novice.
KATIE MELUA je po samo dveh izdanih zgoščenkah Call Of The Search in Piece By Piece že dobila prostor v glasbeni zgodovini. Njena glasba v glavnem navdušuje starejše, zrelejše poslušalce, ki bodo nedvomno osupli nad zelo zahtevno skrivnostno ali celo malo starinsko uspavanko WHEN YOU TAUGHT ME HOW TO DANCE (****). Delna orkestralna spremljava poslušalca popolnoma umiri in ta balada je bila posneta za film Miss Potter, v katerem glavni vlogi igrata Renee Zellweger in Ewan McGregor.
Ameriška pevka SHERYL CROW se je v letu 2006 razšla z dolgoletnim partnerjem kolesarjem Lancom Armstrongom. Iz glasbenega vidika je lani opravila veliko svetovno turnejo in je jeseni posnela material za sedmi studijski album. Vmes pa je posnela tudi minimalistično rock, folk in malo country obarvana odlično balado TRY NOT TO REMEMBER (****). Slednjo je posnela za film Home Of The Brave, kije nominiran za Zlatega globusa in v njem blesti Samuel L. Jackson.
Slepa nemška pevka JOANA ZIMMER je zmagal v trenutku, ko je zapela prepev pesmi I Believe pevke Marchelle Detroit. Šolana glasbenica trenutno snema tretji album, a njena nova klavirska balada BRINGING DOWN THE MOON (***) zveni preveč šablonsko in z čustvenim pretiravanji.
Mojster glasbene psihoze MEAT LOAF udari na sceno vsakih nekaj let, ampak, ko udari zares uspe. Njegov zadnji del triologije Bat Out Of Hell III. že beleži platinasto naklado in nosi podnaslov The Monster Is Loose. Po priredbi It's All Coming Back To Me Now je stari rocker v formi v filmsko napeti temi BLIND AS A BAT (****), pod katero se je kot producent podpisal Desmond Child.
Britanski band KEANE se je lani zmagovalno vrnil na sceno z zgoščenko Under The Iron Sea in hitom Is It Any Wonder. Trio še naprej vztraja pri tipičnem in takoj razpoznavnem vzoku v "konfjuzni" skladbi A BAD DREAM (***) brez iztopajočega refrena in z morbidnim besedilom.
Se spominjate pevca CHRISA DE BURGHA? Ljubitelji glasbe iz 80 let se gospoda spominjajo po nepozabnih Lady In Red, Don 't Pay The Ferryman in Missing You. Gospod v zadnjih letih snema kvalitetno glasbo, kar je slišno tudi v življenjski akustični rock skladbi MY FATHERS EYES (***).
Britanska soul in r&b publika je šele lansko jesen zares za svojo vzela AMY WINEHOUSE, ko so ji kritiki dodelili fantastične ocene za ploščo Back To Black. Po hitu Rehab je na vrsti novi malo ekstravaganten in agresiven break beat r&b komad YOU KNOW I'M NOT GOOD (***) in v njem za dodatno sočnost poskrbi s svojim rap slangom Ghostface Killah iz rap zasedbe Wu Tang Clan.
Ameriška izvajalka KELIS je dala največji pečat r&b glasbi s hitom Milkshake. V teh hladnih dnem verjamem, daprija kakšen topel mlečni čokoladni napitek in mogoče ob njem še komercialna ter spevna r&b zadeva LIL STAR (****), v kateri vokalno sodeluje Cee Lo iz dueta Gnarls Barkley.
Manj znana izmed sester Minogue DANNII je lani svoje hite uvrstila na album The Hits & Beyond. Simpatična dama beleži že več kot deset hitov v Veliki Britaniji in njen največji je Put A Needle On It. Dodatek k kompilaciji je tudi divji plesni pop komad HE'S THE GREATEST DANCER (***), a ta na žalost ni original, ampak je priredba hita zasedbe Sister Sledge.
V zadnjih letih se je na Ptuju in v okolici razvila klubska scena, na kateri prevladuje house glasba. Eni izmed britanskih prvakov klubske scene so nedvomno FREEMASONS in ti dobro nažigajo v čistem house komadu RAIN DOWN LOVE (***) in v njem je vokalne dele zapela Siedah Garrett.
David Breznik
Glasbeni kotiček
The Sweet Escape - Gwen Stefani
(2006 - Universal - Multimedia)
Mešani občutki in to zares pretreseni so mi ves čas rojili po glavi ob poslušanju plate The Sweet Escape. In malo tragikomično se bo slišalo, če zapišem, da sem na koncu zares naredil sladek pobeg od ploščka, od katerega sem pričakoval neprimerno več. Hladne in agresivne r&b linije so značilne skoraj za vseh trinajst pesmi, vendar ob njih se najde tudi kakšen nepričakovani presežek, vendar ta stilsko gotovo ne sodi v r&b vode. Mojster te zvrsti producent Pharell Williams se je verjetno z tršim zvokom malo zašil, a brez dvoma bo gospa Stefani našla kakšen pravi izhod, da kakšna pesem postane hudi hit. Teh pri Gwen ni nikoli manjkalo in mogoče bo zanj poskrbel kakšen izmed sodelujočih gostov na albumu, saj so zraven popularne pevke zapeli ali prispevali svoj delež tudi Pharell Williams, Linda Perry, Akon, Martin Gore, Richard Harvey in Tim Rice Osley. Rockerica po duši (v osnovi je Gwen Stefani članica rock banda No Doubt, ki bi naj v letu 2007 izdal novo zgoščenko) je tega zlila na drugo ploščo The Sweet Escape le za vzorec in sam projekt je zares samo senca in to zares debela senca pevkinega prvenca Love Angel Music Baby.
V sodobni glasbi zmeraj zno-
va iščejo nove ideje, nove povezave ali nove prijeme. Je aktualen single Gwen z naslovom Wind It Up, v čem inovativen? Ne, prej je idejna kopija njenega hita Hollaback Girl. Že res, da Wind It Up v začetku in tudi malo vmes šokira z jodlanjem, a to je tudi edino presenečenje tega preveč enakomernega in iz izraznega smisla zadušenega r&b komada. Podobna zaduše-nost ali zateženost se pojavlja tudi v komadih Orange Coun-
Filmski kotiček
Apokalipto
Vsebina: Civilizacija Majev kot je obstajala le dan ali dva pred prihodom Evropejcev v Ameriko. Šapa jaguarja živi idilično življenje v vasici sredi džungle. Ima nosečo ženo in sinka, a ta raj se konča, ko vasico do tal povozijo lovci na sužnje ter večino prebivalcev razprodajo ali žrtvujejo bogu sonca. Šapa je edini, ki mu uspe pobegniti, toda za njim se zapodi skupina krutih lovcev. Prične se krvava odštevanka ... Gibso-novi filmi so v svoji osnovi kar se da poenostavljeni. Vsebine skoraj ni oz. je popreprostena do skrajnih meja. Kristusov pa-sijon zgodbe tako rekoč nima, saj ne gre toliko za film, ampak za izkušnjo, za doživetje orgai-stičnega in ritualiziranega nasilja, ki naj bi vodil v duhovno katarzo. Najbolj krvav film to ni bil, za takšnega so ga razglasili le prakticirajoči katoliki, ki sicer sploh ne hodijo v kino oz. gledajo bolj malo filmov. Si je pa z njim Gibson dobesedno zapečatil igralsko kariero, saj po Pasijonu ni hotel nihče več najeti njegovih igralskih uslug. Kar niti ni važno, saj si je s pol milijarde zelencev, ki jih je zaslužil s tem filmom, pridobil mokre sanje vsakega režiserja: popolno kreativno neodvisnost. Kakšni
Kdo je režiser filma Apokalipto?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca^ Naslov:_
try Girl, Now That You Got It, Yummy (čista kopija Wind It Up, ki ima nekaj efektov povzetih tudi od starih fliperjev), U Started Up, Flourescence, Bre-akin Up in Don't Get It Wasted (komad je kar precej ragge obarvan). Sledi pa nekaj pozitivnih presenečenj albuma The Sweet Escape. Rahel prizvok skupine Keane je slišen v skladbi Early Winter. Ne, ne nisem se zmotil, saj je v tej gladki indie rock skladbi glavno besedo pri glas-
bi in aranžmanu imel Tim Rice Osley, ki je drugače klaviaturist britanskega rock tria Keane. Malo sodobne elektronike je vdihnil projektu Martin Gore iz skupine Depeche Mode, saj zveni Wonderful Life zares skrivnostno in po zvoku Gwen simpatizira s skupino še iz 80 let. Pop v popolni meri ponazarja spevna in lahkotna 4 In The Morning, ki ima večpomensko besedilo. Po eni strani je kič, po drugi pa umetnina v stilu:''I give you everything that I am / I'm handing over everything that I've got / cause I wanna have a really true love.'' Sicer pa so besedila boljša stran albuma The Swet Escape, saj ob standardnih ljubezenskih limonadah, najdemo še nekaj resničnih življenjskih tem ali problematik. Naslovna The Sweet Escape je pozitivni preplet popa in r&b - ja in gost v njej je senegalski izvajalec Akon. Poseben dodatek je komad Candyland, ki je spet razdeljen, saj gre za sodoben r&b z vzhodnjaškimi orientalskimi glasbenimi dodatki.
Gwen me je osebno negativno presenetila z zgoščenko The Sweet Escape, saj na njej primanjkuje komercialni pridih in skoraj vsi komadi so zares zateženi. Moj nasvet je, da preskočite ta projekt gospe Stefani in počakate na kakšno njeno boljšo solistično izdajo ali izdajo s skupino No Doubt. Če pa ne morete čakati pa si privoščite njeno veliko boljšo prejšnjo plato Love Angel Music Baby ali še bolje na primer Tragic Kingdom ali The Best Of No Doubt skupine No Doubt.
David Breznik
so najbolj znani filmi Mela Gib-soma? Poglejmo: v Pobesnelem Maksu igra policaja, ki mu pobijejo družino, zato se mu utrga in pobije krivce. V Smrtonosnem orožju 2 mu ubijejo žensko, zato se mu utrga in pobije krivce. V Pogumnem srcu mu pobijejo družino, zato se mu utrga in pobije krivce. V Patriotu mu pobijejo družino, zato se mu utrga in pobije krivce. V odkupnini mu ugrabijo otroka, zato se mu utrga in pobije krivce ... Tako bi lahko nadaljevali v nedogled, a nima smisla. Kakšna je torej vsebina Apokalipta? Glavnemu junaku pobijejo (skoraj) celotno družino, zato se mu utrga in pobije krivce. Čeprav na prvi pogled Apokalipto nima veze s krščanstvom, pa ob bližnjem pogledu kar kipi od krščanskih vrednot: družina je prva in edina vrednota, ki ji je podrejeno vse ostalo. Naloga ženske je, da čaka moškega, medtem naj rojeva, naloga moškega pa, da družino zaščiti za vsako ceno. Velika mesta so leglo razvrata, moralnega razkroja in legalizirane izprijenosti (vse tja do ho-lokausta), življenje z naravo (in ne od nje) oz. z Bogom, pa edino zveličavno. Sklepamo, da bo čez film ali dva Gibson postal ludit, pa čeprav bo za širjenje te
dokumentarec in zaradi česar pride narava filmske umetnosti veliko bolj do izraza: zgodba se podaja skozi neme slike, ne s pomočjo besed. Čeprav so Gibsonovi filmi vsebinsko in idejno prežvečeni, pa je Apo-kalipto vizualno in tehnično vsekakor presežek v vsakem pogledu - kot nalašč za vse tiste, ki nenehno tarnajo, kako v smo danes v kinematografih deležni samo še plastičnega reliklicar-nega pofla.
Matej Frece
MsaVjO sredi in neddjû mgd 19-10 in 2.0. uro
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Manja Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 55,2324 Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede, 17. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
ideje uporabljal ravno tehnične novotarije, proti katerim bo pridigal. S čisto tehničnega stališča Apokaliptu ne gre očitati prav ničesar. Avtorju gre pohvala, da si ne dopusti holivudske cenzure. Ženske prsi so gole, prav tako moške zadnjice, kri, rane, odrgane glave, razcefrani obrazi in izmaličena trupla pa so brez vsake olepšave prikazani točno takšni. Zvestoba realnim prikazom gre tako daleč, da je film posnet v majanskem jeziku s čimer je dostikrat videti kot
CID vabi!
Petek, 12. januarja: razstava Mladi in Evropska unija. Do konca februarja bo na ogled razstava o možnostih in priložnostih, ki jih mladim ponujajo različni evropski programi. Del gradiva (letake, zloženke ipd.) z razstave bo mogoče odnesti s seboj.
Petek, 19. januarja, ob 21. uri: koncert mladih ptujskih glasbenih skupin - Morana in Dark Chant. Predstavili se bosta dve mladi skupini, ki igrata rock in ustvarjata avtorsko glasbo. Vstopnine ni! Nov program: Nada slovenščino obvlada: Brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice za srednješolce poteka ob sredah popoldan, treba pa se je prej prijaviti pri prostovoljki Vojki Havlas, uni. dipl. prof. slov. jez. in knjiž. Dosegljiva je na: 040 417 476 ali vojka.havlas@gmail. com. Ob prijavi je treba sporočiti naslednje podatke: ime in priimek, številka, na katero si dosegljiv/-a, E-naslov, šola, razred, snov, ki ti dela težave, in učbenik, ki ga pri slovenščini uporabljate v šoli. Povabilo: Mlade in mladinske organizacije vabimo k sodelovanju pri načrtovanju in izvajanju programov - razstave, okrogle mize, tečaji, delavnice, projekti ... !
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Štajerski TEDNIK
OTOK V INDONEZIJI
VAS PRI MOŠKANJCIH
NEMŠKI OPERNI TENORIST (R. 1939)
MESNA INDUSTRIJA PRIMORSKE
GRŠKI BOG VOJNE
AZTEŠKI BOG DEŽJA IN VODE
PREBIVALKA RITOMEČA
LATVIJSKA TENIŠKA IGRALKA BANDERE
Štajerski TEDNIK
STARA LEKARNIŠKA ENOTA
NAJVIŠJA STOPNJA MAŽORETK
SIGNALNI OBNAVLJALEC
JUNAŠKA PESNITEV
VRANJI GLAS
DEŽ S SNEGOM
ČAS PO 12.
URI
INKOVSKI VLADAR
PREROŠKO ZNAMENJE
ŠVICARSKA ZNAMKA UR
ITALIJANSKI NAZIV ZA PIRAN
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZAČETNIK KRŠČANSTVA, KRISTUS
NAŠ IGRALEC POLIČ
DVORANA ZA GLASBENE PRIREDITVE
FIZIOTER. KLUB VTREBNJAH
SVETOVNO MORJE
ZLOŽLJIVA JAPONSKA PAHLJAČA
ZAMAŠEK
UŽITNA GOMOLJNICA
IZVAJALKA STRIPTIZA
NOSAT MEDVEDEK
RADIJSKI SPREJEMNIK
NORVEŠKI PISATELJ (HENRIK)
ONKOLOG (GREGOR)
ZASTOPNIK IDEALIZMA
MINERAL VOLASTONIT
ŠVEDSKI STRELEC, SREBRO NA OI (PER)
LJUBLJANA
FILMSKA IGRALKA SHERIDAN
AVSTRIJSKO -NEMŠKI SKLADATELJ (ANDRE)
POZNAVALEC ESTETIKE
ANTON OCVIRK
BIKOBOREC, TOREADOR
FRANCOSKI
OTOK V ATLANTIKU
IRIDIJ
LEPOTNA KRALJICA
VRBA IVA
(LJUDSKO)
PREMAZ PROTI VLAGI
BERAČ IZ HOMERJEVE ODISEJE
I BOG VETRA IN DEŽJA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Split, Truda, Vanit, avtor, šarlatan, ordinarij, ivovina, karton, tiflopedagog, ateist, echovirus, ZA, MTV, lola, Mečlr, ZN, Nina, SJ, mit, Snovik, Iglrma, Irolt, Tokača, Nacien, cink, oksalat, Anakin, alka, Ratner. Ugankarski slovarček: ASRIEL = avstrijsko-nemški skladatelj (Andre, 1922-); GELEBEKIT = tipičen kontaktni mineral, volastonit; MAIL = fizioterapevtski klub v Trebnjah na Dolenjskem; MIZERERE = latinski pogrebni psalm; PEPER = nemški operni tenorist (Uwe, 1939-); SLOTA = dež s snegom, deževno vreme; TLALOK = azteški bog dežja in vode; TWIRLING = najvišja stopnja mažoretk.
Zanimivosti
Neznanec s stranišča v pubu izmaknil pisoar
London (STA/AFP) - Neznani moški je pred dnevi vstopil v pub Royale Oaks v britanskem So-uthamptonu, si naročil pivo, nato pa se odpravil na stranišče, kjer je v naslednjih 40 minutah strokovno demontiral pisoar, ga spravil v svoj nahrbtnik ter mirno odkorakal ven. Delo je opravil tako dobro, da so uslužbencipuba mislili, da so pisoar odstranili zaradi kakega popravila, ter so krajo opazili šele zvečer. Nepridiprav, ki ga je sicer pri delu posnela varnostna kamera, policija pa ga še išče, je za seboj celo pobrisal prstne odtise.
Maščeval se je z drobižem
London (STA/AFP) - Valižan, ki so mu zaradi prometnega prekrška naložili globo v višini 650 funtov, se je policiji poskušal maščevati s tem, da je uradu za globe mesečne obroke po 40 funtov prinašal v obliki malih bronastih kovancev po en peni. Možje postave so morali tako vsak mesec prešteti 4000 penijev, ki so najmanjša denarna enota v Veliki Britaniji. Šele potem, ko je 41-letni možakar odplačal že 540funtov (54.000penijev), so imeli policisti dovolj in so plačilo v teh najmanjših kovancih zavrnili. Pri tem so se sklicevali na zakon iz leta 1971, ki določa, da v bronu ni mogoče plačevati zneske, višje od 20penijev. Sodišče se je s policisti strinjalo, Valižanu pa dovolilo, da dolg odplača s tedenskimi plačili po pet funtov v srebrnih kovancih po pet penijev (100 kovancev). Z rešitvijo je bil mož še vedno zadovoljen. »Še vedno bodo imeli težave,« je menil in pojasnil, da uradu za globe kovance prinese brez vrečk ter jim jih
strese na mizo.
Makedonski zidar napisal članek v slavo Sadamu Huseinu
Skopje (AFP/STA) - Makedonec Slobodan Ugrinovski, eden izmed mnogih jugoslovanskih zidarjev, ki so v 70. in 80. letih 20. stoletja delali v Iraku, je po usmrtitvi strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina za makedonski časnik Dnevnik napisal ganljiv članek o delu in življenju nekdanjega iraškega diktatorja, kateremu je v Bagdadu zgradil spomenik. »Sadam mi je osebno podaril zlato uro, s katero se mi je hotel zahvaliti za izgradnjo njegovega pet metrov visokega kipa v Bagdadu,« je novinarjem povedal Makedonec in dodal, da bi Husein moral biti za svoje zločine, če jih je sploh zagrešil, kaznovan na drugačen način. Ugrinovski je sicer predsednik manjše politične stranke, Titovih levih sil, poimenovane po nekdanjemu jugoslovanskemu komunističnemu voditelju Josipu Brozu Titu.
Angelina in Brad Pitt želita veliko družino
London (STA/dpa) - Filmska zvezdnika, Angelina Jolie in Brad Pitt, sipo prvih treh otrocih želita še več naraščaja. »Zgotovostjo lahko rečeva, da si želiva veliko družino,« je v pogovoru za revijo Elle povedala 31-letna igralka in dodala, da za to sicer nima več veliko časa. »Če bi imela deset otrok, bi jih rada vzgojila, dokler sva mlada,« je še poudarila. Zvezdnika sta dva otroka posvojila, Maddo-xa in Zaharo, pred sedmimi meseci pa se jima je rodila še hči Shiloh. Po besedah igralke je 43-letni Pitt popolni oče, saj po njenem mnenju ve, kako je potrebno otroke najbolje vzgojiti.
Lujzek • Dober den vsoki den
Joj, kak januar galopi-ra, skoro tak kak podivjoni žrebec. Ku-mer smo se od prejšnjega leta poslovili, že je za nami skoro polovica prosinca kak provimo po storem totemi mesci. Provijo, če v prosinci ni snega, ga mali traven da (april). Če je na svetaga Vin-cenca vročina, bo v jeseni dosti vina... Če na tri kralje jesen dan bo, da dugo zimo za živino hrani seno. Vete kak smo si včosik deca peli: »Sveti trije krali so nam kravo vkrali pa še bi nam tele pa se preveč dere . « Tejko o totih storih vicih in štrikih. V vsokem je malo heca in tudi resnice, če nimate radi suhega kruha, pa jejte pice in mrtve prasice, iz štalinke v tunko preseljene, z mastjo doj zabalzamirane in za sušne dneve konzervirane .
V povezovi s svetimi tremi kroli vam moram povedati še en vic ali pa tudi resnico, ki jo je napisa znoni slovenski humorist TOF. Tak provi. »Ko sme v pejšjem zavednem socializmi znanstveno ugotova, da so Gašper, Miha in Boltežar pravza-
prav prvi komunisti. Korakali so za zvezdo in prišli v štalo. Kaj pa gnešji den? Kraljev z darili nemamo več, štale pa so iz dneva v den vejkše in boj pune revežov...! Joj, pa še resen je pa, če to priznomo ali pa ne .
Kak pa ste se kaj navadli na evre oziroma pedre kak jim pro-vi naš sosid Juža? Jaz sem čista zmešani, saj mi matematka že od rojstva neje šla od rok in nog, v govipa mam itak matematično praznino. Na bojšem je moja Mica, kije provi matematični genij in vse tak zračuna, da mam jaz fort naprej prozno mošjo in krošjo, lečem za vsoko kokošjo, da ji jajce vkrodnem in prevejko finančno luknjo ne podnem. Pri evri me najbolj moti množica kovonega drobiža, namesto, da bi natisnoli več papirnatih ali pa plastičnih bankovcev kak so to naredli v drugih držovah, da nega problema v hišnih blagajnah in ustanovah.
Tejko za gnes in drugič več, pište mi kak se kaj mote, če vam fali kaj toplote. Pridemo domu in vas segrejemo, finančno ople-jemo, v peč zakurimo in jo z evri odkurimo! Te pa srečno in ne za večno!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 13. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 14. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30,
9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 15. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI
PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 16. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
SREDA, 17. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na
današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Puše-njak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
ČETRTEK, 18. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja
v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PETEK, 19. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na da našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in od govori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture.12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Globoko v sebi začutite klic po svobodi in nevezanosti. Harmonični dnevi se bodo prevesili v spoznavanje prijetnih in družabnih ljudi. Pogumno in pokončno greste naprej po poti življenja. Dinamična energija bo močna in prijetna. Posvetite se učenju in meditaciji!
BIK
Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut. Dokazali boste svoje znanje In deloma trmo. Optimist vidi na vrtnici prelepi cvet in pesimist trnje. Vaše življenje bo v tem tednu prijetno in mirno. Postavili si boste svoje meje ter pravila in težko bo tedaj, ko jih drugi ne bodo upoštevali.
DVOJČKA
Prijeten, brezskrben in čaroben teden je pred vami. V življenju znate uživati In se zaposliti. Skozi pogovor in komunikacijo pridobite tisto kar iščete. Zdi se, da vas bo vleklo v družbo in da bo to za vas magnet. Nevezani boste v ljubezni letali iz cveta na cvet!
RAK
Moč duhovne transformacije bo močna in intenzivna. Se vam ne zdi, da se nekoliko preveč obremenjujete, čas je že, da sprejmete tisto, kar vam življenje ponuja. Sodelovanja so nekaj tako čarobnega, da se še sami ne zavedate. V pogledu službe vas čaka odgovorno delo!
LEV
-î ^ Notranja občutljivost se bo okrepila. Ljudje Imamo slabe in dobre dneve. Življenje vam bo ponudilo možnost neke prijetne dolžnosti. Sodelovanje boste sprejeli iz radovednosti in poželi rezultate. Ne pozabite na nakit - zlato. Iskra sreče se bo svetila na delovnem mestu.
DEVICA
Problemi so zato, da jih rešujemo. Izrazite se v pisani besedi, kajti te so lahko sol in aroma življenja. Trenutki v dvoje so sveti in tega se boste v tem tednu še bolj zavedali. Ugodno bo za raznorazne spremembe in novosti. Delo vas bo osrečilo in bodite ročno ustvarjalni!
TEHTNICA
Lahkoten teden je pred vami. Vikend bo obarvan v glasbene vode. Lahko se zavrtite ob živi glasbi, čeprav bo občutek varnosti božal krhkost vaše duše. Finančno stanje vas bo dušilo, toda ne obremenjujte se. Življenje je tako prijetno, nežno in čarobno kot perut bele golobice.
ŠKORPIJON
Lotili se boste temeljite prenove doma in stvari, ki so odslužili namenu. Soočili se boste s svojim bistvom in ustvarili prioritete. Določene stvari razrešite in skozi sanje dobite signale. Ogenj ljubezni vas bo grel doma in to bo oaza ustvarjanja. Ljubezen, prijetno s koristnim.
STRELEC
Narediti bo potrebno selekcijo in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Seveda imate svojo filozofijo, kar ni nič narobe, ampak vsi ljudje žal ne razmišljajo tako kot vi. Besede bodo priletele na plodna tla. Evri bodo kar hiteli k vam - zvezde so na vaši strani!
KOZOROG
Skozi pogovor napredujete na osebni ravni in tako uvidite določene novosti. Prihaja vaš čas praznovanja in tisti, ki praznujete se vam obeta veliko prijetnosti. Odpravite se na krajše potovanje ali si umislite večer v dvoje. Priznajte si, da ste zaljubljeni do ušes - to je nekaj prijetnega.
VODNAR
tiiuUM Sreča bo na vaši strani In har-Wmr monya bo nekaj normalnega. Občutite sprejetost In če lahko dajte tisto, kar menite, da je pravilno. Ljudje se bodo v vaši družbi dobro počutili. Lotite se nekega sodelovanja in v ljubezni najdete pravo povezanost. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski.
RIBI
Harmoničen in zvedav teden se vam obeta. Čez vikend se lotite nekega raziskovalnega dela. Ampak čas bo, da ste prožni in da opazujete življenje. Včasih je potrebno tako malo, da osrečite sočloveka. Moč in energije za nadaljnjo delo črpajte iz duhovnih znanj in veščin.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
GLAS, ZVOK
ODMEV, EHC
.ESNI KATRAN
Iščete svoj stil
V novo leto s Karolino in s športnim duhom
Karolina Šeruga je 20-letna vzgojiteljica, doma iz Vidma pri Ptuju. Ker v svojem poklicu ne dobi zaposlitve, se je bila prisiljena zaposliti drugje. Dela v pekarni na Ptuju. V prostem času igra klavir in veliko bere. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti.
Karolina je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda ji je kožo površinsko očistila, po njenih nasvetih jo bo skušala negovati tudi doma. Uporabljala bo sredstva in preparate za mešani tip kože, kot je njena. Oblikovala ji je tudi obrvi.
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Karolinino pričesko poskrbel Denis Horvat. Lase ji je najprej pobarval v rahlo violetno črno barvo. Ker so bili že predhodno pobarvani v črno, jih je najprej posvetlil za dva odtenka, da se barva preliva v večih niansah. Naravno srednje skodranih las ni krajšal, skrajšal je le kronski del, da je kodranje bolj izrazito. Na srednjem delu, poniju, jih je skrajšal polkrožno resasto. Pri končnem stajlingu je uporabil Wellin Bouncy Dip.
Vizažistka Minka Feguš se je pri Karolini odločila poudariti dnevni make up, ki se prilagaja vsem modnim trendom, značilnim za ta čas. Pri ličenju je zato zelo pomembno, da se
KOLEKTIV SALONA
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Karolina prej ...
... in pozneje
îiîosKo m z;er!SKo
Slomškova 22 g 10 % popust v januarju i
nanese puder, ki podaljša obstojnost ličil na obrazu, obenem pa nekatere stvari poudari ali prikrije. Oči je obrobila s čopičem in bakrenorjavimi senčili v malce debelejši liniji; s tem je poudarila oči. Ta odtenek je izbrala zato, ker jih dovolj poudari, tople barve pa izraz obraza zmehčajo. Za nežnejši videz je pomemben tudi poudarek na ličnicah, z nevtralnimi barvami pa tudi lepo poudarimo ustnice.
Karoline nismo oblekli za klavirski koncert, z izbranimi oblačili ji bomo skušali omogočiti čim večjo "mobilnost", da bo lahko v pravočasno opravila vse svoje obveznosti, ker je zelo nemirnega duha.
Stilistka Sanja Veličkovič
se je odločila za popolnoma športni izgled. Barve, ki jih je tokrat izbrala, so topli odtenki rjavih zemeljskih tonov. Oblačila za Karolino je izbrala v trgovinah Naf Naf in Clark, plašč in pulover v trgovini Naf Naf, hlače v Clarku, obutev in torbico v trgovini Alpina, nakit v trgovini IN. "Glede na Ka-rolinino postavo se mi je zdel zelo primeren čokoladno rjav, krajši, dokaj ravno oblikovan plašč, ki se zapenja z velikimi gumbi in p asom v višini bokov, s čemer navidezno prekrijemo veliko razliko med zgornjim in spodnjim delom telesa. Pod plašč sem izbrala tanek pleten pulover z v izrezom v barvi ka-
Foto: Črtomir Goznik
Karolina v oblačilih iz trgovin Naf Naf in Clark, čevljih in torbici iz prodajalne Alpina ter nakitu iz prodajalne IN.
melje dlake in aktualne capri hlače, ki se pod koleni zapenjajo z gumbi, v barvi čokolade. Obula je trendovske, spredaj zavezane škornje do kolen, v kamelji barvi, s podplatom iz surove gume. Ker se ji je tudi tokrat zelo mudilo drugam, so škornji ostali nemarno od-vezani in s tem zaokrožili celoto z enako nemarno razpetim plaščem nad boki. Okrog vratu sem ji ovila rjavi, mehak pleten šal in dolgo rjavo verižico, s čimer sem razbila monotonost enobarvnega puloverja in občutek prevelike urejenosti. Piko na "i" je dala športna torba v »patchwork« stilu, ki je na videz nemarno sestavljena iz »ostankov« prave kože, prav tako v kamelji barvi. Nasvet, ki sem ga dala Karolini, temelji na kombiniranju oblačil, ki morajo biti mladostna, na videz neurejena, s kakšnim detajlom, pri izbiri barv ni nikakršnih ovir, paziti pa mora, da z ustrezno izbranim krojem, razbije razliko med zgornjim in spodnjim delom telesa," je še o Karolini-ni preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bo Karolina vadila v hišnem programu mesec dni brezplačno. Poudarek bo na oblikovanju postave in zmanjšanju telesne teže, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš.
MG
Več kot l.GGG izdelkov z evrom še cenejših.
Z uvedbo evra (€) smo v trgovinah Tuš dodatno znižali cene več kot 1.000 izdelkom priznanih proizvajalcev. Za lažjo izbiro sledite oznakam: k/EPNOnizkacena| označba za več kot 600 izdelkov, ki je garancija, da ste izbrali kakovostne in predvsem cenovno ugodne izdelke, označba za več kot 400 aktualnih izdelkov vsak mesec, ki imajo še posebej znižamo ceno, I	.HQ°/c označba za 20 izjemno kakovostnih izdelkov vsak mesec, ki so na voljo vsem članom TUŠ Kluba s kar 50 % popustom.
tus
Kjer dobre stvari stanejo manj
Akcija Vedno nizka cena ne velja v franšiznih prodajalnah TUŠ.
Stoperce • Pripravili jasli na prostem
Na ogled še do svečnice
Od ideje do končnega izdelka običajno preteče veliko časa, včasih pa je ob uresničevanju idej potrebno tudi malce pohiteti. V kulturno-prosvetnem društvu Stoperce je vzklila zamisel, da bi okrasili praznično drevo na prostem, a za to idejo ni bilo prevelikega navdušenja. Zato se je ustvarjalna sekcija KPD odločila, da postavi jaslic na prostem ob župnijski cerkvi.
Kot je povedala ena od so-pobudnic in soorganizator-jev Anica Rejec, so z idejo seznanili stoperškega patra Alojza Klemenčiča, ki je bil nad predlogom zelo navdušen. K sodelovanju so povabili tudi otroke oziroma družine, da bi izdelali svoje hišice, ki jih bodo postavili po hribčku ob cerkvi sv. Antona Puščavnika v Stopercah. Martin Bogme in Boris Frlež sta pričela postavljati hlevček, za katerega je les darovala družina Taciga iz Sp. Sveče. Brigita, Dragica in Boris Frlež so nato na domačiji Lubejevih v Zg. Sveči iz sena izdelovali figure svete družine in pastirjev ter živine. Dragica Kidrič, Angela Kitak, Lea Kitak in Angel-
Stoperški domačini ob jaslicah na prostem, ki si jih lahko ogledate še do svečnice, 2. februarja.
ca Ducman so jim uredile še kostume, Marjana Dolšak pa je skupaj z domačimi otroki postavila ograjo in razno gr-
mičevje. Pomagala sta tudi Franc Jernejšek in Franc Ko-rez, za mah pa sta poskrbela Martin in Milica Bogme. Na
praznično soboto je bilo na hribčku kar 36 novih majhnih in večjih hišic. Tako je Stoperčanom v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo uspelo izpeljati prvo skupno ustvarjalno akcijo.
"Jaslice si lahko ogledate do svečnice, 2. februarja. Zvečer so razsvetljene, ob vsaki hišici pa je nameščena tablica z imenom ustvarjalca. Upamo, da nam bo vreme še naprej naklonjeno in da ne bo v prihodnjih dneh zapadlo preveč snega. Vse otroke smo za njihov trud nagradili z drobnimi sponzorskimi darilci, za katere se je z potrudila Lea Kitak." je povedala Anica Rejec.
OM
Markovci • Božičkova delavnica
Otroci in starši sodelovali
Praznične lučke so že krasile naše vasi, pripravljali smo se na slovo od leta 2006. Naše domove so že krasili božično-novoletni okraski, ki smo si jih kupili, manjkali so le še tisti, ki jih izdelamo sami, saj so prav ti izdelki nekaj posebnega. Učitelji OŠ Markovci so se odločili, da pomagajo z idejami in ob skupnem druženju poudarijo pomen božiča in novega leta.
V sredo, 13. decembra, je v šolski jedilnici potekala »Božičkova delavnica« za učence od 1. do 5. razreda. Čeprav udeležba ni bila obvezna, se je prijavila večina otrok v spremstvu staršev. Z veliko dobre volje in s posebnim trudom otrok in njihovih pomočnikov - staršev so nastajali zelo zanimivi božično-novoletni okraski, škatlice, voščilnice ... Posebej ustvarjalni so si domov odnesli kar pet izdelkov, saj so lahko ustvarjali v petih delavnicah. Mentorji »Božički« so se po najboljših močeh trudili, da ni bilo preveč zlepljenih prstov in popackanih oblačil. In kaj vse so ustvarili? Okrasili so božične krogle iz
Foto: arhiv OS Markovci
Samo zamisel je potrebna, pa nastanejo zanimivi izdelki.
stiropora, iz kartona in valovite lepenke so izdelali škatlice - smrečice in snežake, zelo
zanimiva sta bila angelček in božiček na leseni kuhalnici, voščilnice pa so tokrat izde-
lovali s servietno tehniko in z lepljenjem bleščic. Tisti ta pridni (hitri) so si domov odnesli še figurico iz das mase in dišečo božično pomarančo. Med vnetim delom, ki je potekalo ob božičnih melodijah, je marsikoga pritegnil topel in dišeč cimetov čaj, otroci pa so se okrepčali s slaščicami pod smrečico.
Mentorji Božičkove delavnice upajo, da so staršem in otrokom popestrili pred-praznične dneve, da so dobili kakšno novo idejo za okrasitev doma ali obdarovanje bližnjih, predvsem pa, da so uživali ob ustvarjanju z njimi.
Mentorji »Božički« OS Markovci
Zg. Pristava • Srečanje krajanov na novega leta dan
Tradicija z voščilom in zdravico
Krajani Zg. Pristave in okoliških naselij videmske občine že nekaj let ohranjajo tradicijo in se v velikem številu dobijo ravno na prvi dan novega leta. Tudi letos se tradiciji niso izneverili.
Zbrali so se pri smreki v Zg. Pristavi. S seboj so prinesli veliko prazničnih dobrot in pristne haloške kapljice, skupno srečanje pa bilo namenijeno izmenjavi voščil in zdravice ob novem letu. Predvsem zdravja in sreče so si tudi letos zaželeli med seboj, nam je zaupala domačinka Slavica Petrovič, ki je tudi predsednica FD Rožmarin Dolena, posebej veseli pa so bili, da sta jih obiskala videmski župan Friderik Bračič in gvardijan samostana sv. Vid Slavko Stermšek. Druženje pa je trajalo še dolgo v noč in na novega, osmega, bodo v Zg. Pristavi morali spet čakati dolgo leto dni.
TM
Foto: Dušna Jeza
Vesela novoletna družba v Zg. Pristavi, kjer se je oglasil tudi videmski župan Friderik Bračič.
Od tod in tam
Zabovci • Blagoslovili jaslice
Krajani Zabovcev so se na dan svetih treh kraljev zbrali ob vaški kapeli, kjer je markovski farni župnik Janez Ma-učec opravil blagoslov jaslic. Izredno lepe in velike jaslice je v vaški kapeli uredil domačin Janez Krajnčič. Ob koncu blagoslova so zbrani skupno zapeli tudi božično pesem Poslušajte vsi ljudje.
MZ
Senešci • Zlatoporočenca Kos
V začetku letošnjega leta, 6. januarja, sta zlato poroko praznovala Marija in Stanko Kos iz Senešcev 27. Prvič sta se Marija Lah iz Sodincev in Stanko Kos iz Senešcev vzela 29. decembra 1956. Marija je vse življenje gospodinjila na manjši kmetiji, Stanko pa je bil od leta 1955pa vse do leta 1988, ko seje invalidsko upokojil, zaposlen v Metalni v Mariboru. Aktivna pa sta še zlasti v društvu upokojencev, kjer Marija poje tudi pri pevskem zboru. V zakonu so se jima rodili trije sinovi Stanko, Vlado in Jože ter hči Marta. Na njuno veselje so se vsi ustalili v bližnjih krajih in so pogosto doma. Vsa družina se je zbrala tudi na praznovanju zlate poroke. Zlatoporočenca sta se še posebej veselila svojih štirih vnukinj in petih vnukov, sicerpa je bilo praznovanje zelo veselo in veselo druženje se je prevesilo v prihodnji dan. Civilni del zlate poroke je potekal v ormoškem gradu in ga je opravil župan Alojz Sok, v cerkvi pa sta za obred zlate poroke poskrbela Janko Štampar in Anton Košar.
vki
Pršetinci • Zlatih petdeset zakoncev Gedl
Foto: Katjuša Stih
Alojzija in Ivan Gedl iz Pršetincev sta 29. decembra lani praznovala častitljivo obletnico skupnega življenja - zlato poroko. Ob tej priložnosti ju je v prostorih ormoškega gradu ponovno poročil župan Mirko Cvetko. Zlatoporočenca sta se spoznala 1956. leta v Mariboru, kjer sta oba delala. Med njima je preskočilo obilo ljubečih iskric, saj sta se tri mesece za tem že poročila. Po poroki sta se preselila na Alojzijino domačijo v Pršetince, kjer živita še danes, in z iskanjem gob služila denar za preživetje. 1958. leta je Ivan dobil zaposlitev na zadrugi v Savcih, bil je tudi mlinar v Ivanjkovcih, nato je delal še v sadjarstvu, do upokojitve pa se je zaposlil v tovarni Jože Kerenčič v Ormožu. Kot prostovoljec deluje pri gasilcih, čebelarjih in v strelski družini. Alojzija je nekaj mesecev delala v gradbenem podjetju v Mariboru, po preselitvi pa je svoje življenje in delo posvetila šestim otrokom in opravilom na majhni domačiji, pa tudi na vnuke in vnukinje je rada popazila. Imata jih kar deset ter enega pravnuka. Poleg tega je bila aktivna 35 let v RK, v SZDL-ju kot tajnica, v GD Pršetinci je skrbela za knjižnico, delovala je tudi v Društvu prijateljev mladine. Še danes vedno najdeta čas za tisto, kar ju najbolj veseli. Ivan še vedno čebelari, svoj prosti čas pa je nekoč zapolnil tudi s pletenjem košar in izdelovanjem metel. Čeprav je zadnje leta bera dokaj slaba, se Alojzija še vedno rada odpravi v gozd po gobe, rada rešuje križanke, vrtnari in skrbi za rože.
Katjuša Stih
Foto: MZ
Foto: OM
Ptuj • Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla odpira vrata
Za uvod - koncert klavirskega tria
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla, ki bo v polnosti zaživela, ko se bo po samostanskih hodnikih razlegalo muziciranje njenih učencev, je začela nastajati kar nekaj let nazaj, ko se je ob vrnitvi samostana patrom minoritom zastavilo vprašanje, kako najbolje izkoristiti prostore in oživiti dogajanje v samostanu.
Takratni gvardijan in sedanji provincialni minister p. Milan Kos je okrog te ideje začel zbirati skupino sodelavcev - septembra letos bo tako v zahodnem krilu samostanskega kompleksa začela delovati glasbena šola. Šola bo izvajala javno-veljavne programe, glede na okolje, v katerem se bo pouk izvajal, pa bo poudarek tudi na uporabi in izvajanju glasbe v liturgiji. Med posebnostmi šole bo gotovo tudi pouk ne ravno pogostih instrumentov: tako se bo predvidoma že z avgustovsko delavnico o izdelavi harfe začel uvodni pouk harfe, načrtujemo pa - zraven godal (violine, viole, violončela), pihal (flavte, klarineta, oboe, saksofona), trobil (roga, trobente), klavirja, harmonike, kitare in tolkal tudi pouk citer, solopetja in vokalne tehnike ter orgel. Za teoretična znanja bo poskrbljeno s poukom nauka o glasbi, za najmlajše pa z glasbeno pripravnico ter predšolsko glasbeno vzgojo. Podrobne informacije o vpisu v vse pro-
Krvodajalci
12. oktober - Branko Kontar-ček, Hum 21/a; Alojz Cizerl, Mez-govci 62; Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4; Martin Potočnik, Kovača vas 35; Andrej Frangež, Osterčeva 7, Ptuj; Sergej Zorko, Moškanjci 2/d; Alojz Gojčič, Starše 43; Marija Polanec, Krčevina pri Vurbergu; Tatjana Ko-kol, Grajena 51/b; Dušan Potočnik, Popovci 2; Janez Šel, Apače 186/a; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Stanko Flegerič, Majšperk 30; Avgust Borko, Ul. Dr. Hrovata 7, Ormož, Robert Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dravskem polju; Drago Dobnik, Kungota 40; Janez Arnuš, Podvinci 31; Pavla Lepoša, Markovci 70; Petra Kumer, Ločki Vrh 54; Gera Čeh, Podvinci 98/c; Ivan Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Anica Jus, Žetale 56;
grame bodo objavljene aprila letos.
Zavedamo se, da brez »žive« glasbe otrokom ne moremo približati resnične lepote, ki jo lahko v glasbi najdemo.
Stanko Pulko, Žetale 52.
13. oktober - Katja Peteršič, Dornava 85/b; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Jasna Forštnarič, Bukovci 99/a; Ines Flegerič, Maj-šperk 30; Mateja Zorko, Grlinci 32; Jernej Terbuc, Ob Grajeni 3, Ptuj; Aleksandra Selinšek, Stogovci 38; Petra Simonič, Mostje 1; Karmen Unuk, Apače 255; Martina Gojčič, Pleterje 38; Barbara Zajc, Zg. Hajdi-na 114; Sanja Polanec, Zg. Leskovec 14/a; Bojana Selinšek, Stogovci 5/a. Krvodajalci
16. oktober - Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Dušan Furek, Draženci 87/a; Vojislav Veličkovic, Potrčeva 48, Ptuj; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Franc Mertuk, Trnovec 20; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj.
Tako se že z uvodnim koncertom nakazuje smer, v kateri želi šola delovati: vzgajati in spodbujati samostojne, kritične, pa vendar odprte glasbenike. Koncerti, ki bodo sledili prvemu, so uglašeni prav na to temo. Tako bomo lahko 11. februarja prisluhnili izvrstnemu duu: domačinki flavtistki Mojci Sok in violinistu Mati-cu Anžeju, marca se bo s postno tematiko ponovno predstavil Varaždinski kvartet, aprila upamo, da bomo lahko predstavili bodoče učitelje zasebne glasbene šole, maja pa nam bo zaigrala komorna skupina z glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. V avgustu načrtujemo gala dobrodelni koncert - upam, da bo dvorišče minoritskega samostana napolnila dobra volja Ptuj-čanov, izvrstni gostje gotovo ne bodo razočarali.
Pa še nekaj besed o prvem v ciklu napovedanih koncertov. Klavirski trio Ars Musica smo na Ptuju že slišali. Tokrat se nam bodo odlični mladi glasbeniki predstavili z deli
ra in Pavla na Ptuju - vabim vas, da skupaj zaželimo novi glasbeni šoli čim več takih
večerov ter lepih melodij in harmonije pri delu.
Veronika Emeršič
Foto: arhiv
Na torkovem koncertu bo nastopil klavirski trio Ars Musica, ki ga sestavljajo pianistka Jerneja Gre-benšek, violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur.
Franza Schuberta (Sonata v B-duru, D 28), slišali bomo Kammersonate za klavirski trio iz leta 1948, delo še živečega nemškega skladatelja Hansa Wernerja Henzeja, Tri nokturne iz l. 1924 Ernesta Blocha ter slavni Klavirski trio v e-molu, op. 90, Antonina Dvoraka - »Dumky«. Klavirski trio, ki se od leta 2005 izobražuje pri vrhunskem pianistu Chia-Chou iz ene najbolj znanih tovrstnih zasedb na svetu, tria Parnassus, so ustanovili pianistka Jerneja Grebenšek, Ptujčanka violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur, ki so si po končanih študijih doma in v tujini zaželeli komornega muziciranja. Kljub kratki skupni poti (skupaj muzicirajo od leta 2004) je trio izredno hitro požel prve uspehe - med odmevnejšimi v Sloveniji je bil tudi koncert v okviru Festivala Lent 2005. Gotovo se tudi v torek, 16. januarja, ob 19h obeta nepozaben večer v refektoriju mi-noritskega samostana sv. Pet-
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
TIP VOZILA
LETNIK
BARVA
JEEP GRAND CHEROKEE 2,7 CRD	2002	18.319,15	4.390.00	CRNA
MITSUBISHI PAJERO 2,8 GLX	2000	10.807,88	2.590.00	RDEČA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI	1996	6.634,95	1.590.00	RDEČA
MERCEDES BENZ E220 CDIAVT.	2002	20.822,90	4.990.00	KOV. MODRA
MERCEDES BENZ CLK 200 SPORT	1998	10.807,88	2.590.00	KOV. SREBRN
MERCEDES BENZ C200 CDI	1998/99	7.924,39	1.899.00	BELA
MERCEDES BENZ ML400 CDI	2004	32.507,09	7.790.00	ČRNA
VW SHARAN 1,9 TDI	2003	12.477,05	2.990.00	ČRNA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1998	6.634,95	1.590.00	BELA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI	2001/02	8.304,12	1.990.00	MODRA
OPEL CORSA 1,2 16V	2000	3.254,88	780.00	KOV. ZELENA
FORD MONDEO 2,0 TDCI	2003	9.138,71	2.190.00	SREBRNA
PORSCHE 924	1988	2.499,58	599.00	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE 5,9 LIMITED 1998		6.217,66	1.490.00	KOV. ČRNA
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT DOBLO JTD FIAT BRAVA 1,6
RENAULT MEGANE COUPE 1,6E
LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN
FIAT BRAVO 1,6 SX
RENAULT CLIO 1,2
RENAULT THALIA 1,4
FORD TRANSIT 300 S
FIAT PUNTO SX
LANCIA Y 1,2
ŠKODA FELICIA
ŠKODA OCTAVIA
RENAULT KANGOO 1,9
KIA PRIDE
SEAT CORDOBA
M/Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Oprema Letnik , Cena CIT
SREBRNA
SREBRNA
MODRA
T.MODRA
SV. MODRA
BELA
RDEČA
REBRNA SREBRNA BELA RDEČA MODRA
2003
1999 1996
2000
2001 2002
1998 2000 2003 2000
1999 1999
7.595,00 3.000,00 2.4
6,8
1.8
.714,00 3.296,00 9.138,00 4.130,00 2.462,00 2.462,00 6.760,00 3.700,00 1.210,00 3.500,00
1.820.000 19.000 .000 90.000 450.000 890.000 790.000 2.190.000 989.713 590.000 590.000 1.620.000 886.668 290.000 838.740
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo it
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

, NAROČILNICA ZA
I
j Ime in priimek:
1 Naslov: i ----
1 Pošta:
V
Štajerski
Dav~na številka: Telefon:_______
Datum naro~ila: Podpis:____
RADIO TEDNIK Ptuj do.o. Raiceva 6 2250 Ptuj
ABR(|)BIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
lagrajujetalobstoječe novelnarolflfl^^^l^l
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Irena Tement
Turniška 32, 2251 Ptuj
l^J
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
CENA
EUR
SIT
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
SE VAM JE POKVARILA PEČ? Želite zamenjati stare radiatorje ali dodati novega? Je vaš dimnik preglasen in želite nove nerjaveče vložke? Mogoče renovirate kopalnico, imate novogradnjo in ne poznate zanesljive in natančne mojstre za vaš vodovod in centralno kurjavo? Pokličite 040 160 185, Marko Črnčič, s. p., Trgovina in storitve, Tomšičeva ulica 23, 2310 Slovenska Bistrica.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 0 2 745 02 45, 041 677 507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
Do 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Lamotexpress, Zdravko Lamot, s. p.,Ulica svobode 13, Miklavž, tel.: 02 629 62 77.
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b,
Ptuj. GSM 031 621 594.
xfmlumed
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
IZVAJAMO vsa slikopleskarka dela, manjša zidarska popravila, mansarde in predelne stene po sistemu Knauf. Tel. 745 3 6 41; 041 895 504, D. Ivančič s. p., Žabjak 61.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ČE POTREBUJETE pomoč na domu, čiščenje, pokličite na tel. 02 740 87 40 ali gsm 040 355 425. Helena Jančič Štajner, s. p., Moškanjci 58.
OBNAVLJATE, GRADITE, RENO-VIRATE? Kvalitetno in ugodno izvajamo vsa suhomontažna dela, polagamo laminat ter dobavljamo in montiramo najcenejše PVC pohištvo. Se priporočamo! N. Ž. N. Posredništvo in storitve Tomaž Pečnik, s. p., Prešernova ul. 11, 2250 Ptuj, telefon 041 935-460.
KMETIJSTVO
VIONOGRADNIŠKI traktor Landini 6560 F 4x4 z originalno kabino, 3700 delovnih ur, letnik 93 prodam. Tel. 041 520 892.
PRODAM traktor Zetor 7011 , hladilni bazen 550 l, znamke Jeros. silo kombajn SIP Vihar. Tel. 031 430 285.
TRAKTOR Dojc-Fahr DX 4,430 80 km, 4 x 4, kabina komfort, prednja zavora v odličnem stanju, prodam. Tel. 051 356 256.
PRODAM kravo. Tel. 051 244 100.
ROTACIJSKO Koso Britev 135, dobro ohranjeno, cena 500 evrov, prodam. Tel. 041 461 267.
PRODAM 4 ha kmetijskih zemljišč. Tel. 02 751 15 31
PRODAM svinjo težko cca 150 kg, domače reje. Tel. 755 51 61.
ŽREBICO staro 3 leta prodam ali menjam za druge konja. tel. 041 825 057.
PRODAM seno v balah (kocke), cena 1,2 evra. Tel. 041 591 334.
PRODAM brejo telico, simentalko, brejo 8 mesecev in mlečne kvote in okrogle bale sena. Tel. 755 1041.
PRODAM bukova in brezova drva, možna dostava. Tel. 041 723 957.
PRODAM 25 kg odojke. Tel. 02 753 52 61
PRODAM pujske težke okrog 30 kg. Tel. 031 269 480.
PRODAM suha bukova drva po želji razrez, dovoz in obračalnik SIP 20 50. Tel. 031 788 502.
PRODAM nakladalko za seno in seno v balah. Tel. 031 783 325.
Prodam bukova drva. Telefon 031 6213 356.
KUPIMO bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Telefon 031 443 117.
PRODAM trosilec umetnega gnoja, diadem ZS 80/a, samonakladalno prikolico straupman super vitese - z noži in razmetalno napravo 40 m3, brane rau - delovna širina 4,70 m, znamke Knoche ter tribrazdni obračalni plug. Telefon 031 251 967.
TRAKTOR Torpedo 48, letnik 87 prodam ali menjam za cenejši traktor. Telefon 031 861 594.
PRODAM novi plug za Tomo Vinko-vič dvobrazdni in planirano desko za pluženje snega. Telefon 031 646 291.
PRODAM dve svinji domače reje, težki 250 kg. Telefon 041 597 153.
PRODAM tri svinje težke od 160 do 180 kg, domače reje. Telefon 761 02 39.
KUPIM vitlo, vlečno, za traktor 3 ali 4 tone. Telefon 796 72 41.
KUPIM bučnice. Telefon 041 730 868.
PRODAM okrogle silažne bale in kvadratne ter nakladalko SIP 25. Telefon 751 39 31.
PRODAM drva z dostavo. Telefon 041 544 270.
NEPREMIČNINE
PRODAM manjše trisobno stanovanje 65 m2 na Ptuju, mirna lokacija. Tel. 041 761 806.
MANJŠE trisobno stanovanje (52 m2) na atraktivni lokaciji(blok nad novo KBM) v centru Ptuja, prodam. Tel. 041 337 194.
Avle
Or Miklavž
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA t	SIT	BARVA
ALFA GTV 2,0 I	1997	4.990,00	1.195.803	KOV. ČRNA
CITROEN C3 1,4 I	2005	8.600,00	2.060.904	ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,4 SE	1996	3.400,00	814.776	RDEČA
FIAT STILO 1,9 JTD	2001	6.660,00	1.596.002	SREBRNA
FORD FOCUS 1,6	1999	5.200,00	1.246.128	KOV. ZELENA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	10.100,00	2.420.364	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 1,6	1998	3.700,00	886.668	MODRA
OPEL MERIVA	2003	9.380,00	2.247.823	KOV. MODRA
RENAULT CLIO 1,4	2002	5.650,00	1.353.966	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1,6 E RN SCENIC	1998	3.800,00	910.632	KOV. SIVA ZELENA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI GRANDTOUR 2004		9.800,00	2.348.472	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DT GRAND	2000	8.300,00	1.989.012	SREBRNA
SUZUKI GRNAD VITARA	1998	7.470,00	1.790.110	KOV. ZELENA
VW PASSAT 1,9 TDI 130 KS KARAVAN	2003	11.880,00	2.846.923	SREBRNA
VW TOURAN 1,9 TDI	2004	14.980,00	3.589.807	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.			Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640	
Prireditvenik
Petek, 12. januar
14.00 Ormož, v Gimnaziji, »Tržnica informacij«, uvodno predavanje o
dejavnikih pri izbiri poklica, šol in študijev, o možnostih in trendih zaposlovanja
16.00 Ormož, v starem delu Hotela, uvodno predavanje o dejavnikih pri izbiri poklica, šol in študijev, o možnostih in trendih zaposlovanja
18.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, tradicionalni koncert Štajerskih frajtonarjev z gosti, organizirajo KUD Valentin Žumer in Pokrajinski muzej
19.00 Ptuj, razstavni prostor Grajski palacij na gradu, likovna razstava
Boštjana Rihtarja, »Mojih 50 let«, z kulturnim utrinkom Janez Lotrič - tenor in Natalija Frajnkovič - flavta
19.00 Ptuj, Grajska kavarna, Vino se predstavi - Grajske vinske zgodbe, Organizacija proizvajalcev vina Haloze
19.00 Zavrč, v kulturni dvorani, območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž »Pozdrav sosedu«, 1. del
-	Ptuj, Bowling center, Rogozniška cesta, Friday - Bowling center Ptuj - Popularna glasba
-	Ptuj, CID, razstava Mladi in EU, predstavljeno bo raznovrstno tiskano gradivo o možnostih in priložnostih za mlade Evropejce
Sobota, 13. januar
KUPIM vikend ali manjšo hišo na Po-brežju, Vareji. Telefon 031 646 291.
PRODAM garažo pri Rimski peči (pritlično, južna lega) za 6000 evrov. Telefon 031 702 205.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM enega psička in dve psički pasme samojed iz vrhunskega legla. Mladički cepljeni, tetovirani, razglis-teni in socializirani. Cena po dogovoru. Telefon 02 82 35 429 Majda, 040 398 842.
MALO rabljeno jogi ležišče velikost 180 X 190 ugodno prodam. GSM 051 209 576.
MOTORNA VOZILA
VW POLO 1,0 letnik 99, servisna knjiga, lepo ohranjen ugodno prodam, tel. 040 658 848.
PRODAM renault senik 1,6 16 V, letnik 06, oprema SKY, ugodno. Tel. 051 347 000.
PRODAM opel astra 1,6, karavan, letnik 98, klima, z dodatno opremo. Tel. 041 723 316.
PRODAM mercedes 190, l. 88, v voznem stanju. karamboliran desni blatnik in luč. Tel. 740 8 0 57.
DOM STANOVANJE
ODDAM V NJEM delno opremljeno 1,5-sobno stanovanje na Ptuju. tel. 041 428 673
ODDAM V najem triinpol sobno stanovanje. Tel. 051 316 088.
MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za enoinpol-sobno v okolici. Telefon 041 915 368.
PRODAM golf IV, letnik 2000, rdeče barve, karavan, klimatronik, reg. do novembra, cena 1.500.000,00, gsm: 041 358 996.
DELO
ZAPOSLIMO 3 VOZNIKE TOVORNIH VOZIL zaradi širitve obsega dejavnosti z 1 letom izkušenj v mednarodnem prometu z ustrezno izobrazbo in izpitom c- in e-kat. Prevozi se izvajajo v zahodno Evropo, zaslužek 1.500,00 EUR do 1.900,00 EUR za 9.000 - 13.000 km / mesečno. Prijave sprejemamo po tel: 041 613 864 ali S. ROJ-KO, d. o. o., Štrekljeva 60, Maribor.
IŠČEMO DEKLE ZA strežbo v baru. Bernarda Sakelšek, s. p., Poljska cesta 30, Ptuj. Tel. 031 319 656.
ZAPOSLIMO več zidarjev in priučenih zidarjev za nedoločen čas za dela na področju Ptuja. Telefon 031 476 841. POG, d. o. o., Zabovci 82, 2281 Markovci.
ZAPOSLIM več zidarjev ali delavcev z znanjem vseh zidarskih del. Informacije Miran Tajhman, s. p., Gradbena dela, Štuki 29/a, Ptuj, telefon 041 730 815.
10.00
11.00
16.00
17.00 18.00
19.00
19.00
19.00
Ptuj, CID, vabljeni na vajo za vključitev v zbor KZ Musica, Mladinski pevski zbor ter Komorni zbor Musica, vabljeni pevke in pevci Slovenska Bistrica, dom svobode, Grajska skrivnost, gledališče Mladi, 3. predstava lutkovnega abonmaja do 19.00 Maribor, Multimedijski center Kibla, Ul. Kneza Koclja 9, multimedijska zabava za otroke
Podlehnik, cerkev svete Trojice, koncert komornega zbora Ave Spuhlja, gasilski dom, Potopisno predavaje, tokrat vas bo prof. Vili Podgoršek vodil po Boliviji in Peruju
Vitomarci, v gasilski dvorani, premiera gledališke igre Stevardese pristajajo, v izvedbi KUD Vitomarci
Kog, v cerkvi sv. Bolfenka, koncert vokalno instrumentalne skupine Kog
Videm, v dvorani občine, območna revija pevcev ljudskih pesmi in
gozdev ljudskih viž »Pozdrav sosedu«, 2. del
Ptuj, Bowling center, Rogozniška cesta, Brigita Šuler
Nedelja, 14. januar
10.00
18.00
Podlehnik, cerkev sv. Antona, koncert »Stare božične pesmi«, nastopajo: Mladinski zbor Musica, Komorni zbor Musica, zborovodja Robert Feguš
Vitomarci, v gasilski dvorani, gledališka igra Stevardese pristajajo, v izvedbi KUD Vitomarci
Ponedeljek, 15. januar
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
P^OgWsMJ&M
©cshki m mm? m pw© OGa mjid
17.00 in 19.00 Ormož, v Hotelu, »Tržnica informacij«, predstavitev študijskih smeri
18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, otvoritev razstave »Tudi hrana je naša dediščina«
Kino Ptuj
12., 13. in 14. januar, ob 17.00 Rock'n'roll vrača udarec: Mi nismo angeli 3. Ob 19.00 Pogodba s hudičem. Ob 21.00 Izgubljeno mesto.
IŠČEMO redno varuško za 14 mes. fantka, po možnosti na našem domu na Ptuju. Inf. na 031 333 475.
ZAPOSLIMO več voznikov C-, E-ka-tegorije redne linije doma in v tujini. Telefon 031 660 461. Classic, d. n. o. Slovenja vas 35, Ptuj.
ZAPOSLIMO natakarja - kuharja z delovnimi izkušnjami. Telefon 031 728 914. Barbara Lužnik, s. p., Ormoška 18 Ptuj.
QLANDIA
Dežela nakupov
in
Petowl%vto
podarjata Renault Megane
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let)
(tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
P ^ 'K
fflffl
ARN US
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vež vrst
IvanArnuSs.p.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Pluj {ob Maribanld CMIi), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA	LETNIK	EUR CENA SIT		BARVA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2002/2002	14.772,00	3.540.000	KOV. T. MODRA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD LIMITED 2002		11.642,00	2.790.000	KOV. T. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	14.563,00	3.490.000	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1998	1.877,00	450.000	ZELENA
DAEWOO TACUMA 2,0 AVTOMATIK	2001	6.092,00	1.460.000	KOV. ZLATA
FORD ESCORT 1,6 ICLX	1995	1.210,00	290.000	KOV. SIVA
MERCEDES RAZRED A 170 CDI	2003	11.225,00	2.690.000	KOV. S. ZELENA
MERCEDES RAZRED E 300 TD	1998	8.304,00	1.990.000	KOV. T. MODRA
MITSUBISHI L-200 2,5 TDI	1997	10.800,00	2.588.112	KOV. RDEČA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	12.059,00	2.890.000	RDEČA
RENAULT KANGOO 1,6	2002	6.634,00	1.590.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4	2001	6.634,00	1.590.000	KOV. BORDORDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI 130 KM	2001	11.225,00	2.690.000	MODRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI 110 KM	1997/1998	5.383,00	1.290.000	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 2,0 TDI	2005	21.240,00	5.090.000	KOV. SREBRNA
Znamka Letnik		(€) Cena (SIT)		
HONDA CIVIC 1,41	2002	8.550,0	0 2.048.922	KOV. SREBRNA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	2.000,0	0 479.280	KOV. VIŠNJA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2000	3.840,0	0 920.218	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,2 HDI TIPTRONIC	2001	11.680.C	0 2.798.995	KOV ZELENA
DAEWOO KALOS 1,4 SX	2003	5.800,C	0 1.389.912	KOV MODRA
BMW 3201	2000	10.390,0	0 2.489.860	KOV. ZELENA
OPEL MERIVA 1,7 DTI ENJOY	2004	11.350,0	0 2.719.914	KOV. SREBRNA
BMW Z 3 2,2 CABRIO	2001	14.060,0	0 3.369.338	KOV. SREBRNA
BMW 5231	1997	6.460,0	0 1.548.074	KOV. ZELENA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI	2000	6.630,0	0 1.588.813	RDEČA
ŠKODA FELICIA LX 1,6	1997	1.580,0	0 378.631	KOV ČRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,4 VARIANT	1998	3.500,0	0 838.740	BELA
DAEWOO KALOS 1,4 SX KLIMA	2005	6.890,0	0 1.651.120	KOV. S. MODRA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	5.250,0	0 1.258.110	RDEČA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GLSI	1999	3.000,0	0 718.920	VIŠNJA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS.	2001	7.800,0	0 1.869.192	KOV. S. MODRA
AUDI A 4 1,6	1997	4.800,0	0 1.150.272	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,616V EXPRESS.	2001	7.650,0	0 1.833.246	BELA
CITROEN ZX 1,4 I	1994	1.160,0	0 279.999	KOV. RJAVA
PEUGEOT 206 2,0 HDI DIESEL	2002	7.050,0	0 1.689.462	KOV. VIŠNJA
ALFA ROMEO 156 1,8 TWINSPARK	1998	4.550,0	0 1.090.362	KOV. SIVA
PEUGEOT 406 1,8 16V ST	1996	2.880,0	0 690.163	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,6 ERT	1997	3.670,0	0 879.479	KOV SIVA
RENULTMEGANE COUPE 1,6 E	1998	3.880,0	0 929.803	RUMENA
Informativni preračun	po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR			
V sklopu prireditve Grajske vinske zgodbe vas vabimo na predstavitev in degustacijo vin iz HALOZ K
Grajska kavarna na ptujskem gradu	£
petek, 12.01.2007 ob 19.00 uri
ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV VINA HALOZE	g
Galerija vin HALO I
Kmetija Pungračič
Vinogradništvo Plajnšek
Kmetija Pintarjevi
Vinarstvo AS-Arnečič Turčan-Janžekovič
www.tednik.si
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Nagradni vprašanji
Kdo podarja avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©.
QLANDIA?
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.
V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Sij Mercator Center Ptuj
Ormoška cesta 30, Ptu
SOBOTA, 13. januar 2007, ob 10.00 uri
LUMPIJEV KOLEDAR
otroška ustvarjalna delavnica
Otroci, vabimo vas, da se nam pridružite pri ustvarjanju Lumpi ' koledarja za novo leto, ki se je pravkar pričelo. Ne boste zamudili nobenegaTiovegžidnB!
Si tn&ecatoornajbo/jši sosed
V januarski številki revije SAD
lahko poleg praktičnih nasvetov preberete še o sorti jablane fudži, o trženju jabolk, pri vinogradništvu pišemo o možnosti obremenitvah trsa in vinogradnikovih opravilih v tem času, pri vinarstvu o napakah in boleznih vin
letnika 2006; v prilogi Vrtnine pa pišemo o gnojenju zelenjave.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Tomaž Kralj, dr.dent.med. v Cirkovcih
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
Helene Mihalinec
IZ GORIŠNICE 34
se iskreno zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede ob odprtem grobu, nosilcem križa in krste, pevem cerkvenega zbora, pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Iskrena hvala dr. Darji Pribožič za lajšanje bolečin in požrtvovalno pomoč.
Hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dar za cerkev.
Žalujoči: mož Joža, sinovi Darko, Branko, Marjan
in Joža z družinami
SPOMIN Janezu Hojniku
IZ DORNAVE
9. januarja je minilo leto dni žalosti, ko ti v grobu spiš, pa se nikoli več ne prebudiš.
Žalujoča žena Neža in vsi, ki so te imeli radi.
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar nas je 10. januarja za vedno zapustil
Ludvik Srdinšek
IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 1 C
Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate sveče in poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi tvoji
30. decembra 2006 je v prometni nesreči v rodnem Kraljevu prenehalo biti srce moje zlate in nenadomestljive mamice
Mire Tomovic
S PTUJA, RIMSKA PLOŠČAD 6
Tvoja skrb in neizmerna ljubezen, ki sem je bil deležen, naj mi pomagata in me naučita živeti brez tebe, zlata mamica.
V globoki žalosti: sinek Žan z atijem in drugo sorodstvo
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leaslngi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
IKMMiJiMil M	
C 02/22 8011	ß SoliS d.0.0. y Razlagova 24, Maribor
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj.
Spomini....
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
SPOMIN
9. januarja je minilo 10 let, odkar te ni več med nami, draga žena, mama, babica in tašča
Marija Lazar
IZ ŽABJAKA 30 A
Čas neusmiljeno beži in celi rane, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostajajo.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, s prižgano svečko ali s cvetom spomnite nanjo in se ustavite ob njenem grobu.
Mož Andrej, hčerki Marjana in Jožica z družinama
Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek... nič te ne bo ranilo. Spi.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od ljube žene in drage mame
Milene Varjačic
IZ ZECHNERJEVE 6 NA PTUJU
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za oporo, pomoč, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala, da ste jo v tako velikem števili pospremili in ji izrazili spoštovanje na mnogo prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Janko, sin Tomi in hčerka Nina Urška
ZAHVALA
ob boleči izgubi mojega dragega atija
Antona Fakina
Z BREGA 47, MAJŠPERK
Hvala vsem, ki ste mu pomagali v zadnjih težkih letih, ko je trpel in vseeno rad živel in upal naprej. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje. Zelo ga bom pogrešala.
Hčerka Marija
Draga mama!
Odšla si, zakaj so bile solzne tvoje oči in vedela si, da nekaj muči te. Bolezen hitra je bila, a zakaj se to zgodilo je? Odšla si, nikdar vrnila več ne boš se, a v naših srcih ostala boš za večno.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, tašče in sestre
Marije Jus
IZ LANCOVE VASI 61
21. 1. 1926 - 26. 12. 2006
Težko je najti besede in se zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili globoko sožalje. Posebna hvala FD Lancova vas, g. Janku Jerenku, družini Srečka Zagoranskega, sosedom Prelogovim, Katarini Krajnc, družini Majcen iz Dolene, g. Francu Kodermanu, družinama Lesjak in Lozinšek iz Pobrežja, občini Videm in kolektivu gostilne Kozel.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Tone z ženo Angelo in hčerko Sanjo, hčerka Štefka in sin Janko z družinama ter sestra Tilika
Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni. Ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni.
ZAHVALA
Po težki bolezni je v 82 letu življenja odšla od nas
Marija Arnuš
IZ KARIŽEVE 3 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Kariževe in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku Škofiču od Sv. Urbana za sveto mašo in opravljen obred, pogrebnemu podjetju Jančič, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Vsi njeni
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, botrce in tete
Marije Meško
28. 6. 1956 + 2. 1. 2007 IZ GORIŠNICE 71
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Posebna zahvala Kliničnemu centru Ljubljana, Splošni bolnišnici Ptuj, dializnemu osebju, dr. Darji Pribožič in dr. Marti Simonič. Zahvala velja tudi MD SS Ptuj in podjetju Ka&up za opravljene prevoze ...
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si brez slovesa tja, kjer ni trpljenja in gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta tasta in dedka
Konrada Vrbnjaka
IZ NOVE VASI 21, MARKOVCI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, pogrebnemu podjetju Mir, Gasilskemu društvu Nova vas, internemu oddelku bolnišnice Ptuj, govornici, Zavarovalnici Maribor in Slovenski vojski.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Darinka, hčerka Biserka z možem Sašom, sin Darko z ženo Albino in hčerko Kajo
Prehitro je prišlo slovo, da mogli bi seči si v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Tončke Beranič
IZ PLETERIJ 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, vence, za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala tudi Društvu upokojencev Lovrenc, zastavonošema, ge. Hedviki, pevcem, godbeniku, g. župniku ter podjetju Mir.
Vsi njeni
Že tri leta v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ne dneva, ne noči, povsod si z nami ti.
SPOMIN Stojan Mlakar
IZ KOČIC 37
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v naših srcih ostaja nate, dragi Stojan, tiha, skrita bolečina.
Vsi tvoji najdražji
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo je ostal boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Alojza Petroviča
IZ TURŠKEGA VRHA 30
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v trenutkih žalosti sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, cvetje in sveče, hvala za izrečena ustna in pisna sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, za odigrano Tišino, pevcem Trta, zahvala govorniku g. Petru Vesenjaku in pogrebnemu podjetju Mir.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh trenutkih na kakršenkoli način pomagali, še posebej hvala družinam Rihtarič, Meglič, Težak in Kokot.
Žalujoči: žena Jožefa, sin Stanko z družino, hčerki Zinka in Darinka z družinama
Kako boli in duša trpi,
ko od bolezni in žalosti
usihajo življenjske moči,
veš ti in vemo mi.
Pošteno in skromno si živel,
pomagal si vsem - dobro jim želel.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
Štefana Koreza
Z JELOVIC 17 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, dar za cerkev, nam izrazili sožalje in nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali.
Iskrena hvala varnostni službi, gasilcem in govorniku Vargas-Ala, pevskemu zboru in pihalni godbi Talum, g. Ozmecu za fotografiranje, kolektivu Boxmark, govorniku g. Jožetu Rakvcu, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
OSMRTNICA
Z žalostjo sporočamo, da je v 79. letu umrla draga mama, babica in prababica
Antonija Brodnjak
rojena Bratušek
Od drage pokojnice se bomo poslovili v krogu sorodnikov in prijateljev na novem ptujskem pokopališču v petek, 12. 01. 2007, ob 15. uri.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Prosimo, da namesto vencev in cvetja pomagate s prispevkom internemu oddelku Bolnice Ptuj, TRR 01100-6030278670.
Njeni: Olga in Stanko z družinama in drugo sorodstvo
Ptuj • Dobrih šest let po eksploziji hiše na Mariborski cesti
Pričeli sojenje zoper obtoženega Boruta Erhatiča
Pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča v Ptuju, ki mu predseduje Okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec se je v sredo, 10. januarja, pričela glavna obravnava zoper 34-letnega Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji in požaru v stanovanjski hiši na Mariborski cesti 33 v torek, 15. februarja leta 2000, umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič.
Za osvežitev tragičnega dogodka naj pojasnimo, da smo v 7. številki Štajerskega tednika, februarja 2000 med drugim zapisali: "Prebivalce Mariborske ceste je v torek, 15. februarja, ob 4.32 zjutraj pretresla silovita eksplozija. Po prvih podatkih mariborskih kriminalistov je prišlo do eksplozije v spodnjem delu stanovanjske hiše družine Er-hatič na Mariborski cesti 33, domnevno v prostorih lokala Zlata rokavica. Sosedje, ki so na kraj nesreče prihiteli prvi, so povedali, da sta po eksploziji iz stavbe izbruhnila gost dim in velik modri ogenj. Ob pogledu na hišo so obnemeli, saj je zadnji del enonadstrop-nice dobesedno razneslo. Eksplozija je porušila spodnjo predelno steno, ki naj bi bila nosilna, zato se je sesula železobetonska plošča ter z njo vred del zgornje etaže.
O silovitosti eksplozije priča podatek, da je pročelno okno iz lokala vrglo skoraj 30 m vstran, na sosednjih hišah so popokale šipe in omet, drobce najrazličnejših predmetov pa je razmetalo še dalje vstran, nekaj celo prek glavne Mariborske ceste. Iz objema peklenskih zubljev se je s skokom z balkona prvega nadstropja zadnji trenutek rešil 28-letni Borut Erhatič, ki so ga hudo ranjenega in opečenega prepeljali v ptujsko, od tam pa v mariborsko bolnišnico. Naključje je hotelo, da je bila 17-letna hčerka Barbara v času eksplozije odsotna, saj naj bi bila v dijaškem domu gospodinjske šole na Svečini. Žal pa sreča ni bila naklonjena staršema, 57-let-nemu Jožetu Erhatiču in njegovi življenjski sopotnici, 50-letni Štefaniji Kmetec, ki so ju ruševine, po vsej verjetnosti
kar med spanjem, pokopale pod seboj in so ju gasilci našli v razdejani postelji mrtva nekaj pred 9. uro."
Skoraj sedem let po tragičnem dogodku, v sredo, 10. januarja 2007, se je na Okrožnem sodišču v Ptuju pričela glavna obravnava zoper obtoženega Boruta Erhatiča, danes 34-letnega metalurškega tehnika, ki je zaposlen v avtoprevozniškem podjetju. Okrožna državna tožilka Sonja Erlač je med drugim pojasnila, da obtoženega Boruta Erhatiča, ki začasno stanuje pri partnerici v Slovenji vasi, bremenijo povzročitve kaznivega dejanja po 4. odstavku 317. člena kazenskega zakonika. V obtožnici mu je med drugim očitano, da naj bi 15. februarja 2000 v spodnjih prostorih stanovanjske hiše na Mariborski cesti 33 polil motorni bencin, nato pa ga od zunaj prižgal, s čimer naj bi povzročil eksplozijo, ki ji je sledil požar, kar naj bi imelo za posledico smrt njegovih staršev Štefanije Kmetec in Jožeta Erhatiča, ki sta bila tedaj v spalnici v zgornjem nadstropju hiše. Obtoženi Borut Erhatič naj bi bil že obstojen zaradi izdaje nekritega čeka, začetih naj bi bilo še več drugih kazenskih postopkov, predvsem zaradi domnevno neporavnanih dolgov, ki pa so bili v glavnem ustavljeni.
Po prvem soočenju s sodiščem in predsednico senata Okrožno sodnico Katjo Kolarič Bojnec je obtoženi Borut Erhatič, v spremstvu svojega zagovornika odvetnika Stanislava Klemenčiča, izrazil presenečenje nad obtožbo, saj kot je dejal, za očitano mu dejanje ni nobenih materialnih dokazov, zato je, tudi zaradi hudega osebnega
šoka in odmaknjenosti dogodka, pričakoval, da bo tožilka tožbo umaknila.
"To bo zelo težko delo za policijo, saj je krog osumljencev zelo velik, morda je kdo od mojih podnajemnikov zaradi lastne varnosti kaj zamolčal, če je imel kake neporavnane dolgove, kajti v lokalu so se dogajale razne stvari. V najemu ga je imela oseba, ki naj bi se tedaj po meni znanih podatkih ukvarjala tudi z izterjavo dolgov. Drugi najemnik spodnjega dela hiše pa naj bi se ukvarjal s preprodajo rabljenih avtomobilov iz Slovenije in Hrvaške. Spomnim se, da so ga pred tistim časom klicali iz Hrvaške in za ukraden avtomobil zahtevali določen znesek. To ni bila navadna družinska hiša, saj se je v njej obračalo veliko različnih ljudi. Poskušal bom povedati, kaj se je tedaj zgo-
Napoved za Slovenijo
Danes bo sprva pretežno oblačno, dopoldne se bo postopno zjasnilo. Zapihal bo severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 7 do 14 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in toplo, na Primorskem in Notranjskem pa bo že v soboto spet nastala nizka oblačnost. Zapihal bo jugozahodni veter, a bo v nedeljo ponehal.
dilo, najlažje pa bi mi bilo, če bi o dogodku pričal na licu mesta, da bi lahko pokazal, kje se je v kritičnem trenutku kaj dogajalo," je med drugim izpovedal obtoženi Erhatič.
V nadaljevanju sojenja pa se je na poziv predsednice senata kritičnega dogodka vendarle spomnil in med drugim povedal, da je bil dan pred tem doma zaradi bolniškega staleža. Pojasnil je, da je bil tedaj zaposlen kot šofer in da je imel od plače dovolj dohodkov za lastno preživljanje, za povračilo raznih dolgov pa je namenjal najemnine, saj naj bi letno od lokala prejemal 1.500 DEM, od poslovnih prostorov pa 900 DEM najemnine. "Hiše nisem sam zažgal, saj za to nisem imel nobenega motiva, le kup problemov imam po eksploziji!" je poudaril Erhatič.
Kako se dogodka spominja Erhatič
Na poziv predsednice senata, naj kritični dogodek podrobneje predstavi, pa je dejal, da naj bi dan pred tem, torej v ponedeljek, zaradi slabega prezračevanja lokala želeli zmontirati ventilator. V zid naj bi že naredili luknjo, a ker ventilator ni šel vanjo, naj bi prenehali in šli k počitku.
"Ponoči me je zbudil nek
«VMIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ropot, zato sem pogledal skozi okno, a nisem videl ničesar, zato sem kar v spodnjicah in bos odhitel dol in tudi na stopnicah pogledal skozi okno, a ker je bilo ne-prosojno steklo, nisem videl ničesar. Spodaj sem odklenil vhodna vrata in si v pred-prostoru ob odprtih vratih obuval športne copate; v tistem trenutku pa me je nenadoma objel topel zrak, kot da bi pihnil močan fen, poka se ne spomnim. Nisem vedel, kaj se je zgodilo, povsod se je samo kadilo, gost dim je bil, za nekaj časa mi je zmanjkalo nekaj spomina, a spomnim se, da nisem šel ven, ampak odhitel nazaj gor."
Na vprašanje predsednice senata, ali je zunaj opazil kaj posebnega, je odgovoril:
"Zunaj je bilo vse razmeta-
ABA I
PTUJ
H Boit|iiAiniis.p.
no, skočil sem na teraso lokala, tedaj pa sem se spomnil na očeta in mamo, da spita v prvem nadstropju, zato sem skočil po stopnicah gor proti spalnici. Ko sem prihitel gor, nikoli ne bom pozabil, sem videl le zvezde in nebo, nobenega stropa ni bilo, ne strehe. Poklical sem: Ata, mama, a dalje nisem mogel, ker je bilo vse porušeno Potem sem odhitel v svojo sobo, pobral, kar je bilo na mizi, neko mapo, in čeprav me je dušil gost dim, odhitel dol do kopalnice. Težko sem dihal, in ker nisem našel izhoda, sem od sile skočil kar čez razbito okno prvega nadstropja. Z mapami v rokah sem tekel od hiše po dovozni cesti, kakih 20 m vstran. Hudo me je peklo, a obenem zeblo, saj je bilo zunaj mrzlo in bil sem v spodnjicah, obute pa sem imel le teniske. Ne spominjam se, kdo od sosedov je prvi pritekel, spomnim se le še reševalnega vozila, ki me je odpeljalo, pozneje pa ničesar več. Šele časa v bolnišnici, tretji ali četrti dan po dogodku, ko sem se začel prebujati, se spet spomnim."
Na vprašanje predsednice senata, ali se je pred hišo zavedal, da ni matere in očeta, je pojasnil, da ni vedel, kje sploh sta, in da ni mogel do njiju, ker je bilo prevroče, ter da se podrobnosti ne spominja več.
Več o prvem dnevu glavne obravnave in o nadaljevanju sojenja, ki je napovedano za danes, petek, 12. januarja, ob 9. uri, ko naj bi pričale že prve priče, policisti in morda sodni izvedenci, pa v torkovi številki Štajerskega tednika.
M. Ozmec
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
¿tllki 26a || Smer Grajena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-25f
Napoved vremena za Slovenijo
Če bo prosinca mokrilo,	7'-2
bo polje in grozdje slabo rodilo.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15, 2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630-trgovina Tel.: 02 78 79 610-centrala Faks: 02 7 8 7 9 615
¡nfo@tehcenter.si www.tehcenter.si
i
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje • Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje • Rezilno orodje
•	Merilno orodje • Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje • Barve in laki
•	Ležaji • Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
•	Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
•	Oprema in deli za železarne
•	Jeklene konstrukcije in industrijske armature
•	Izdelava orodij in priprav
•	Izdelava zobnikov in reduktorjev
•	Izdelava valjev in gredi
•	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala