St. 8.
Trst pondeljek dne 8. januarja 1912. Ljubljana
Leto I,
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d’Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7.
Ftsamezna Številka 4 vioa»jt.
Naiofnina v Trstu-Ljubljani mesečno K 1.80; po posli mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50; poliMm K 9.—; celoletno K 18.—; za !■•-zemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo. Oglasi: S vinarje i mm. visokosti 5esterostoJ» ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko.
Cestni vagabund.
„Dan* ne odgovarja, ker ima slabo vest in zato je bolje, ako molči. Kaj hoče govoriti Jaka Dimnik in kaj more odgovarjati Adolf Ribnikar? Samo potrditi bi morala ono, o čemur je prepričana vsa slovenska javnost in vse slovensko občinstvo: da sta storila nekaj, česar ne moreta opravičiti.
Ali taka-le dva gentleraana hočeta vseeno opravičiti svoje početje, hotela sta o-pravičiti ustavitev tiska .Jutra- v «Učiteljski tiskarni* in ustanovitev „Dneva“, ali prvi in glavni njun argument je popolnoma ponesrečen, ker je — psovka in na psovke ne 'da pri nas nihče ničesar več.
Cestnega vagabunda sta me imenovala t „Dnevu“ med vrsticami Jaka Dimnik in mladinski gromovnik Dolfe Ribnikar! To je vse, kar sta mi mogla odgovoriti in to je zelo malo, ker ako me psuje<a taki dve kapaciteti kot sta Jaka Dimnik in Dolfe Ribnikar, je to sicer dokaz, da imam sovražnike, ali — zelo slabe in neznatne sovražnike, ki ne pomenijo nič in ki so prišli na površje samo slučajno, največ s pomočjo hinavstva in intrig, ker .intriga naš je ideal *
Seveda, Jaka Dimnik ni cestni vagabund. Postal je po milosti božji — drugače si tega ne morem razlagati — vodja mestne ljudske šole v Ljubljani, prestavil je iz nemščine nekaj pedagoških Jel in jih izdal v slovenskem jeziku kot svoja originalna dela, dobil je obsežen trebušček, postal občinski svetnik in — miren državljan. Ima sina, ki je ravnotako nezmožen in domišljav kot on, s kratka, nihče mu ne more ničesar očitati, posebno ker je še predsednik nadzorstva „Učiteljske tiskarne" in pri „Dnevu“ Ribnikarjev šef.
Ribnikar tudi ni cestni vagabund. Končal je študije na živino zdravniški šoli na Dunaju, kjer se je naučil zdraviti krave in teleta, potem je pa dobil takoj mastno službo na ljubljanskem magistratu kot tržni nadzornik, katero službo vrši sedaj v Frančiškanski ulici, v uredništvu „Megle“, deželni poslanec je, za njegove neumnosti ga ščiti poslanska imuniteta, trebušček ima tudi že in tako lahko reče, da ni cestni vagabund in da je — resen.
Jaz sem pa cestni vagabund, ker sem se posvetil žurnalistiki, ker mislim s svojo lastno glavo, ki se močno razlikuje od Dim-nikove in Ribnikarjeve glave, hodil sem po svetu, da bi se kaj naučil in — bičal take kapacitete kot sta Jaka Dimnik in Dolfe Ribnikar, ki hočeta napraviti novo stranko, prvi iz svojih učencev na Ledini in drugi — iz svojih pacijentov---------
♦	Resna« hočeta biti Jaka Dimnik in Dolfek Ribnikar in ne vidita, kako sta pri tem — smešna. Smeje se ne samo vsa Ljubljana, temveč vsa slovenska javnost tej „resnosti“ Jakca Dimnika, predsednika nadzorstva „Učiteljske tiskerne“ in Dolfeta Ribnikarja, ljubljanskega mestnega tržnega nadzornika, ker od resnega do smešnega je samo en korak in ta korak sta Jaka Dimnik m Dolfek Ribnikar že zdavnaj napravila, možakarja sta smešna že zato, ker hočeta biti resna.
Časopisje je velemoč in ravno zato ne bi smela imeti pri njem nobene besede človeka Dimnikovega in Ribnikarjevega kalibra. Žurnalist mora nekaj znati, znati več kot zna kak Jaka Dimnik ali Dolfek Ribnikar, žurnalist mora znati vsaj toliko, kolikor zna
—	cestni vagabund.
-ut.
DNEVNE VESTi.
Petdesetletnica ljubljanske »Narodne čitalnice". Kot nadaljevanje jubilejnih slavnosti ljubljanske »Narodne Čitalnice« se ie vršilo v soboto dopoldne ob n. uri v veliki dvorani »Nar. doma“ slavnostno zborovanje, kateremu je prisostvovalo veliko število odličnih gospodov in dam od vseh krajev slovenske domovine, zastopnikov raznih narodnih in kulturnih društev, »Lj. Sokol* z zastavo itd. Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik »Nar. Čitaluice* dež. puslanec Višnikar, ki je pozdravil vse navzoče in potem na kratko očrtal zgodovinski razvoj „Nar. Čitalnice". Govorili so nato dr. Sernec iz Celja za štajerske Čitalnice, dr. Stare iz Trsta za primor. Čitalnice, posebno še za tržaško Čitalnico, ki je najstarejša slov. Čitalnica sploh, in slednjič dr. Murnik za Sokola, tega najstarejšega brata Čitalnice. Moški zbor Glasbene Matice je nato pod Hubadovim vodstvom zapel novo krasno skladbo dr. G. Kreka »Bratje v kolo se vstopimo'; težavno skladbo je izvajal Matični zbor dovršeno. Slednjič je v slavnostnem govoru g. P. vitez Graselli očrtal pomen ljubljanske .Narod. Čitalnice' in njen razvoj od začetka do današnjih dni.
—	S tem je bilo slavnostno zhorovanje končano. Popoldne je priredil Sokol v telovadnici v Nar. domu javno telovadbo, k kateri pa — žal — nismo dobili vstopnice in zato o nji ne moremo poročati. Zvečer se je razvilo v vseh gorenjih prostorih Nar. doma prav živahno življenje. V veliki dvorani se je začel ob zvokih Slovenske filharmonije ples, ki mu je komaj mogla zadostovati obširna dvorana, v stranskih prostorih pa je bila improvizirana restavracija. Ples je trajal do ranega jutra. V splošnem je bil aranžma jubilejnih slavnosti prav posrečen in slavnosti so se izvršile prav dostojno, kar štejemo v dobro prirediteljem.
Pl. Suklja — Slan gosposke zbornice. Iz
dobro informiranih krogov se poroča, da bo bivši kranjski deželni glavar pl. Šuklje poklican v gosposko zbornico. Govori se celo, da prihaja zelo resno v vpoštev kot jugoslovanski minister krajan Beležimo to kot kronisti, čeprav se nam vest ne zdi verjetna.
Še niso izbrisani spomini. Pred dobrim letom so vzbudila naša razkritja o Štefeto-vih in Kregarjevih sleparijah pri volitvah v kranjsko trgovsko in obrtniško zbornico velikansko pozornost in splošno ogorčenje. Kregar in Štefe sta prišla radi tega v sodno preiskavo in tozadevni akti menda še vedno leže pri justičnem ministrstvu. Vsa afera torej še ni rešena, a klerikalci so menda že popolnoma pozabili nanjo. Ljudje, ki še vedno niso oprani grdili madežev, skušajo sedaj povodom predstoječih volitev v kranjsko trgovsko in obrtniško zbornico obrniti od sebe pozornost in prikriti zadnje sleparije. Zato vpijejo v „Slovencu“ o vseh mogočnih naprednih sleparijah, na katere sami ne verujejo. Poznamo dobro ta manever, poznajo ga tudi napredni volilci in zato ne bodo sedli nanj. Klerikalcem mora iti že silno trda, če skušajo na ta način pridobiti volilce zase. Sleparskim tičkom bo v resnici treba dobro gledati na prste, kajti poštenosti oni ne poznajo. Sveta dolžnost naprednjakov je, da se vsi do zadnjega vdeleže volitev v to tako važno korporacijo in pripomorejo naprednim kandidatom do zmage na vsej črti. Klerikalci hočejo napraviti iz trgovske in obrtniške zbornice popol-
noma politično korporacijo, ki bo vstrezala samo njih strastem, skrb za trgovca in o brtnika pa bi jim bila deseta briga. Zato proč ž njimi.
Klerikalnemu časopisju prede slaba. Petkov „Slovenec“ je ves poln agitacije zasvojo< stranko. Na drugem mestu poročamo o volitvah v trgovsko obrtno zbornico, a tudi glede časopisja tarna. Pravi da bi se moralo vsako klerikalno društvo naročiti na strankine časopise. Ta pa je lepa. Torej niti klerikalna društva ne naročajo klerikalnih OR' sopisov. Potem pa naj se ti strankarji š» širokoustijo, koliko store za povzdigo ljudstva. Tu se jasno vidi kako slabotna bi bila ta stranka, ako bi ne bilo tu prižnice, spovednice in farjev. Dočim liberalci vzdržujejo štiri in socijalisti en dnevnik, tako krokodili Slovenec, moramo mi z žalostnim srcem gledati, kako gg. kaplani in župniki dajajo našim društvom zastonj naše časopise. Tako ne sme naprej, v vsak dom mora naš časopis. Mi pa pravimo. Le tako 1 Ko se ljudje navadijo na časopise, potem so itak že napredovali in ni treba mnogo, pa si naroče tudi kak napreden časopis. Mi ne nasprotujemo temu, posebno ne, dokler bo klerikalno časopisje tak šund kot je sedaj, ko se vsakemu količkaj razsodnemu človeku gabi. Višje, k kulturnim in narodnim ciljem pa take „požegnane“ redakcije itak ne morejo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da med Slovenci lahko izhaja pet naprednih dnevnikov, edini klerikalni „Slovenec“ pa komaj diha, odkar ne dobiva več 50.000 K. podpore od Pijeve družbe, ter je sploh vprašanje časa, kdaj za-klenka. S časopisjem pri backih ni sreče. Ako vzamemo torej farjem prižnico in spovednico potem bo kmalu konec slavnega „Eselesa“.
Nemško dennncijanstvo. Ljnbljanski kazinotje so neprekosljivi v denuncijantstvu. Vsakega količkaj narodno čutečega človeka, četudi nosi vojaško suknjo, skušajo te hijene potom idijotskega „Grazer Tagblatta“ o-blatiti, oblajati in denuncirati, češ da uganja slovenski častnik politiko. Poročnik Garzarroli je z Dunaja poslal brzojavno čestitko dr. Tavčarju povodom njegove izvolitve za ljubljanskega župana. Kazinotje so najprvo preštudirali in pretuhtali vojaški šematizem. No našli so več častnikov istega imena. Ker ne morejo pravega zaslediti, sedaj priliznjeno pozivljejo vojaško oblast, da stvori svojo dolžnost. Kazinotje, ali niste mogoče s to brzojavko, ki je bila priobčena v Narodu, za nos potegnjeni Pi
Kaj bo z gerentom Oražmom. Čakali in čakali smo, da meščanski gerent Oražem, ki je tako sramotno propadel pri ljubljanskem sodišču s svojo tožbo proti gostilničarju g, Černetu, odloži svoje gerentsko mesto, toda Oražem menda niti ne misli na to. Počakati hoče še na izid pritožbe na deželno sodičče, doživeti mora namreč še drugo brco. Toda kaj briga vse to Oražma. Mož dobro ve, da stoji za njim klerikalni deželni odbor, v katerem ima najtrdnejšo zaslombo. Da le izvršuje svojo klerikalno misijo in pripravlja teren za občinske volitve, pa je vse dobro. Radovedni smo, kaj porečeje k temu Mgš-čani. Jasno je, da posili-župan Oražem nima v Mostah niti najmanjše zaslombe in da občani že komaj čakajo na volitve, pri katerih bodo pošteno obračunali s klerikalno bando. Od deželnega odbora sicer ne pričakujomo, da bi vrgel gerenta Oražma, kar bi bilo edino pravilno, zahtevamo pa odločno, da se že vendar enkrat razpišejo občinske volitve in tako pripomore do reda v občini.
Slovensko Planinsko Društvo v Ljubljani priredi dne 3. februarja 1912 v vseh prosto-
lih Narodnega doma v Ljubljani sroj VI. plan nski ples. Ta ples se bode vršil v istem obsegu kakor dosedanji planinski plesi in društvo bo posebno preskrbelo za vsestransko neprisiljeno zabavo, in za najvzornejšo postrežbo, katero bo vršilo s pripomočjo damskega odseka v svoji režiji Za veselico bodo prirejene vse tri dvorane Narodnega doma in bo tudi preskrbljeno za primeren •dpočitek. Igrala bosta dva oddelka Slovenske Filharmonije. Ker je prebitek določen v podporo tako potrebnega delovanja za slovensko planinstvo, naj se blagovoli narodno občinstvo in posebno vsi prijatelji planinstva udeležiti VI. planinskega plesa. Na veselo svideme.
Islrski doželni zbor. Pogajanja zaradi delozmožnosti istrskega deželnega zbora se nadaljujejo prihodnjo sredo.
Tržaško gledališče. Včeraj popoldne se je zopet ponavljala opereta „ Punčka “. Gledališče je bilo popolnoma razprodano; na stotine ljudij ni moglo dobiti vstopnice. — Pelo in igralo se je splošno jako dobro. Gdč. Janovo so večkrat viharno aklamirali.
—	Zvečer se je igrala burka »Anatolov Dvojnik*. Obisk je bil precej dober. Igra je ugajala.
Italijansko-turška vojna.
Tako v Italiji kakor v Turčiji se vedno bolj deluje nato, da se napravi enkrat konec dolgočasni vojni v Afriki. Italijanska vlada je imela začetkom vojne precej sreče, kajti posrečilo se ji je razdvojiti celo socijalistično stranko. Toda v zadnjem času je oni del socijalistične stranke, ki je proti vojni, postal močnejši ln klici proti vojni postajajo vedno silnejši. V slučaju, če pride med so-cijalisti radi vojne do razdora, nastane naj-brže po vsej Italiji velikansko protivojno gibanje in vlada bo morala obrniti svoje bajonete proti socijaliatom, kar pa bi gotovo ne bilo v korist vlade. Zato sedaj, posebno ko je vojni strah že precej zrahljal laško državno blagajno, tudi Italija ne nasprotuje mirovnim pogajanjem.
Turški parlament je, čeprav le z neznatno večino, sprejel spremenbo § 3B, ki povečuje moč sultana in zmanjšuje moč parlamenta v gotovih slučajih. Mogoče pride celo do razpusta turške zbornice, v katerem slučaju bi sultan skušal skleniti mir z Itaiijo iu se iznebiti sitne Anglije, katere se Turčija najbolj boji. Tudi rešitev dardanelskega vprašanja, katero tako siluo forsira Rusija , bi se zopet zavleklo za nedogleden čas. Ce doseže namreč Rusija odprtje Dardanel, je Carigrad za Turčijo izgubljen. Evropska Turčija bi hila samo še napol vazalna država,
LISTEK.
Nostradamus.
Šesto poglavje.
Pot k Skrivnosti.
III.
Štirje stražniki.
»Ona je mrtva zame. Mrtva na vekomaj. Kako je morala trpeti, ko se je ločevala od mene za vedno ? Kako je morala preklinjati tega sina, ki zdaj ovira edinstvo najinih duš! Ne prekliniam je zaradi njene slabosti. Maščeval jo bom, njo in^ sebe..., toda na onem svetu, kjer bi drugače živela skupaj, bo prebivala ona v eni, jaz pa v drugi sferi... Ločena na vekomaj ! Zbogom, Marija, ki sem te tolikanj ljubil... ljubil tako zelo, da sem zavrgel prisego, storjeno svoji materi!... Zbogom, ljubljena ! O, da bi pošiljal vsaj še eden tvoj pogled na temno cesto, ki hočem stopiti nanjo!*
Okrog polnoči so stražniki, ki so nadzorovali jetnika, začuli gosto šumenje, kakor v gozdu z železnimi vejami in jeklenim liscem.
«V kraljevem taboru smo, so si reki medjseboj, vsi veseli, da so na cilju.
In res sta se konja kmalu ustavila
docela odvisna od Rusije in tripelentente, h kateri pristopi itak v najkrajšem času tudi Italija, dočim stopi v trozvezo mesto Italije Turčija; to pa samo v slučaju, da ohrani status quo v Evropi, ker azijska Turčija nima za trozvezo nobenega pomena. Zato pa mora Turčija skleniti mir v najkrajšem času, da se popolnoma ne ruinira. Vsekakor se obema državama silno mudi za mir in to so vedno najodločilnejši momenti. Turčija itak dobro ve, da se bodo muslimani borili do zadnjega in da bo morala Italija voditi gerilja vojno, v Italiji pa se oglašajo vedno vplivnejši nacijonalni ekonomi, ki povdarjajo, da Tripolis nima nobene bodočnosti. Situacija za mir je sedaj zelo ugodna. Treba je le malo popustljivosti na obeh straneh in vojna bo končana.
Kitajska republika.
Slavnosten vhod Sunjatsena v glavno mesto republike Nanking.
Prvi predsednik kitajske republike je imel svoj slavnostni vhod v glavno mesto proklamirane republike Nanking pretečeni ponedeljek. 21 strelov je pozdravilo novega vladarja kitajske države, godbe so svirale a on, ki je toliko trpel, je stopal po cesti, ki je hila debelo posuta s cvetjem. Ko je položil prisego, je spregovoril, v navzočnosti 10.000 vojakov, svečano, rekoč, da ima po volji vsega kitajskega naroda dolžnost vpeljati republikanski red, prepoditi dinastijo Mandžu, ter potem, ko to doseže, položiti v roke naroda demisijo, da si vsa ljudstva obširne domovine izvolijo definitivnega predsednika ljudovlade, ki se bo imenovala ..Združene države kitajske*.
Kitajska — rekel je Sunjatsen — obstoji iz petih narodnosti, iz Kitajcev. Mand-žurov, Mongolov,	Tibetamov in	Turkestan-
cev, vsa ta ljudstva se morajo koncentrirati, da se doseže harmonija med temi narodnostmi. Bodoča skupna vlada bo imela nalogo reformirati	finance	države	in	urediti
pravičen davčni sistem. Prvi korak vlade je storjen s tem, da se s 1. januarjem vpelje nov koledar, s čimer se začue v Kitajski nova era.
O polnoči so	vnovič	izstrelili	21	strelov,
enako bot dopoludne ob	11 uri,	ko	je Sun-
jatsen izustil ta velegodovinski govor. Mesto Nanking pa, ki je bilo še pred kratkim v krvi, plava sedaj v veselju in radosti nad zmago despotizma, ki je kot se kaže, na Kitajskem popolnoma podlegel.
Spravili so jetnika z voza in ga odvedli v prostoren šotor, na katerem je vihralo bandero Franca I. Kralj je bil v šatoru, z nekaterimi svojimi oficirji, s svojim konetablom, ter s sinom Henrikom in Katarino. Bil je bled in shujšan ; oči so mu bile rdeče kakor oči človeka, ki pogostoma plaka. Franc I. je dolgo gledal jetnika in ga vprašal naposled :
»Zakaj vas drže v tournouski ječi ?»
»Zato, ker sem rešil bolno deklico smrti,» je odgovoril Nostradamus.
»Kdo vas je dal aretirati ?»
»Messire Ignacij de Loyola».
Ob tem imenu se je stresel celo kralj. Več navzočih se je spoštljivo odkrilo. Franc I. je dolgo molčal in premišljal. Nato je povzel :
»Poizkusili ste oteti mojega sina. .»
»Nisem ga otel», je dejal Nostradamus.
«Da!» je rekel kralj s pridušenim vzdihljajem. »Toda poizkusili ste. Iz poročil, ki sem jih dobil o tisti strašni noči, razvidim, da ste poizkusili sestaviti protistrup. Nedvomno je bilo že prepozno...«
Kralj je naglo dvignil roko do oči ter si obrisal solzo. Nostradamus ni rekel ničesar. Ostali navzoči so zrli radovedno na mladega moža, tako shujšanega, da ga je bilo pošastno gledati, in tako bolestnega
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb, 7. jan. Hrvatski ban Tomašič je, kakor poročajo časopisi, na dvoru docela doigral svojo vlogo. Baje je celo sam ogrski ministrski predsednik Jgrof Khuen-Hedervary priporočil cesarju naj Tomašiča odpusti in to predvsem radi postopanja o-grske opozicije v parlamentu in pisarija francoskega in angleškega časopisja, ki se še vedno škandalizira nad zadnjimi saborskimi volitvami na Hrvatskem, pri katerih si je hotel Tomašič s silo pridobiti ^večino v saboru.
Zagreb, 7. jan. Predsednik sodnega stola sedmorice dr. Aleksander pl. Rakodczay je umirovljen, na njegovo mesto je imenovan Štefan pl. Posilovič. Rakodczayevo umirov-ljenje jev hrvaških političnih krogih vzbudilo znatno iznenadenje, to zlasti, ker se zadnja .leta politična javnost ni posebno zanimala zanj in se je tudi sam ogibal javnega delovanja. Rakodczay je bil hrvatski ban od avgusta 1907 do 1908. Umirovljenje se različno komentira. Ena kombinacija pravi, da bo Rakodczay zopet imenovan za bana, ker je dr. Tomašičevo stališče zelo omajano. Verjetnejša pa je ona kombinacija, ki pravi, da je bil dr. Rakodczay umirovljen na pritisk bana dr. Tomašiča samega in se tolmači, da je stališče dr. Tomašiča popolnoma neomajeno. ko je zamogel prodreti s svojo zahtevo pri .merodajnih krogih. Znano je, da dr. Rakodczay ni soglašal z banovo politiko. Za to kombinacijo govori tudi dejstvo, da navaja uradni list za povod umirovljenje Rakodczayevo Poletno službovanje.^___________________________
Zagreb, 7. jan. Za umirovljenje je prosil sekcijski predstojnik dr. Milan Amruš, bivši zagrebški župan. Njegovo prošnjo je vlada vzela na znanje in dr. Amruš je predal posle svojemu namestniku.
" Dunaj. 7. jan. Bivši hrvaški ban, znani tiran baron Raucb, ki je insceniral famozni zagrebški veleizdajniški proces, ima baje mnogo šans, da postane zopet ban. Vendar se vest še ne potrjuje.
Praga, 7. jan. Iz Zagreba prihaja poročilo, da bo ban Tomašič v najkrajšem času odpuščen, na njegovo mesto pa stopi bivši hrvaški ban baron Rakodczay.
Lvov, 7. jan. Pogajanja med Rusini in Poljaki glede delazmožnosti [gališkega deželnega zbora dosedaj še niso privedla do zaželjenega vspeha.
Radi tega bo gališki deželni [zbor naj-brže sklican pozneje, kakor se je prvotno domnevalo.
obličja, dasi se je govorilo o njem, da mu dajejo tajne sile oblast nad vsemi ljudmi.
«Pravijo», je povzel Franc I., da ste ozdravili tisto hromo deklico v Tournonu s pomočjo peklenskih moči. Častitljivi Ignacij de Loyola nam je poslal pismo, v katerem trdi, da ste živa nevarnost za krščanstvo naše dežele. Toda poizkusili ste ohraniti življenje mojemu sinu. Mladi mož, 'zaradi vašega časnega in večnega blagra vam ukazujem, odreči se vašemu početju. Idite. Ako vas primejo moje oblastnije še enkrat vas ne bom mogel več pomilostiti. Danes pa hočem plačati dolg hvaležnosti,^ ki sem ga prevzel po svojem ljubljenem sinu. Idite v miru! Darujem vam prostost*.
Ta hip pa je Katarina pomignila Henriku. Princ je stopil dva koraka naprej in izpregovoril:
»Sire ali je dokazano, da je ta človek res poizkusil rešiti mojega nesrečnega brata ? To bi trebalo šele doznati. Gotovo je samo to, da je odstranil vse ljudi iz sobane, kjer je umiral ubogi Franc, da je zabranil zdravnikom izvrževati svojo dolžnost iu da je ostal sam z bolnikom, dokler ni smrt dovršila svojega dela. V mojih očeh, sire, in v očeh marsikoga drugega ni ta človek nilcak rešitelj. Z gotovostjo ga smatram za sleparja, ako ni celo sokrivec®.
Pariz, 7. jan. Francoska vojna mornarica namerava pozdraviti angleškega kralja Jurija V. na povratku iz Indije, na naj slovesnejši način. S tem hoče Francija demonstrirati moč tripelentente. V Berlinu so radi teh francoskih priprav silno vznemirjeni.
Pariz, 7. jan. Znani stotnik Lux, ki je v zadnjem času vzbudil tako pozornost po vsem svetu, je odklonil vse velikanske svote, katere so mu ponujali njegovi občudovalci. K temu ga je privedla vlada sama. Vsled gonje nemškega časopisja vlada med Fran-ego in Nemčijo precej napeto razmerje.
Rim, 7. jan. Iz Tripolisa se poroča, da so Turki pri Ainzari zopet skušali prodreti italijansko bojno črto, kar se jim pa ni posrečilo.
Razne vesti.
* Potrjena smrtna obsodba. Kasacijsko sodišče na Dunaju je v četrrek zavrnilo nič-»ostno pritožbo mizarskega pomočnika Vo-igta, ki je bil radi umora neke prostitutke obsoen svoječasno na smrt na vešala.
* Sleparski poštni sluga. V ;Požunu so aretirali poštnega slugo Štefana Kellerja, ki je osleparil pošto za 12.000 kron.
* Radi vohunstva. V Koblencu je bil a-retiran radi vohunstva neki dunajski odvetnik, ki je služil ve8 let v francoski tujski legiji. Odvetnik je bil kot vohun v službi Francije.
* Radi prstana se usmrtil. Inženir Josip Zeberl iz Pasave je izvršii včeraj samomor, ker ga je njegov predstojnik nadinženir po krivem obdolžil, da mu je ukradel zlat prstan
* Strašen požar. V bližini mesta Halle je te dni zgorela velikanska tovarna za sladkor. Požar je uničil nad 14 000 centov sladkorja. Škoda znaša nad tri milijone kron.
* Žrtev pokliea. Praktični zdravnik dr. Simon iz Curiha se je pri zdravljenju nekega bolnika sam nalezel. Zastrupil si je kri in je umrl za groznimi bolečinami.
* Lakota V provinci Orenburg na Ruskem zavzema lakota tako velike dimenzije, da more kmetje svoje žene in otroke, ali jih pa prodajajo za mal denar.
* Dve »nuni“. V ženskem samostanu v Oberburgu so aretirali v četrtek dva možka ki sta preoblečena v nune iskala v samostanu prenočišče. Prednica samostana je sumljivi nuni takoj spoznala za možka in zadevo naznanila policiji.
* Revolta v jetnišnioi. Kakor se poroča h Clermonta na Francoskem, so se te dni uprli kaznjenci tamkajšnje jetnišnice. Raz-
Franc I. se je obrnil proti Nostradamu in zarohnel:
«Kaj imate odgovoriti ? Na dan z besedo!*
«Nič.»
«Nič, pravite ? Pazite !>
«Nič!» je ponovil Nostradamus. Katarina se je nasmehnila. Ta mladi mož je bil priča Francevih zadnjih trenot-kov. Bilo je potemtakem mogoče, da ve kaj nevarnega. Za vsak slučaj je bilo boljše, odkrižati se ga. Kar se tiče Henrika, je prisostvoval brezbrižno temu prizoru ; ubogal je samo navodila svoje žene.
«Pazite!» je ponovil krdlj. «To je bilo toliko, kakor obtožba. Poklical sem vas z namenom, rešiti vas. Toda iz vašega mol-čanjd sklepam, da sami priznavate upravičenost obtožbe.*
Nostradamus je molčal.
»Odvedite ga!> je kriknil Franc I. z besnim gldsom.
«In še jutri naj se ga sodi zaradi čarodejstva !...»
«Sire», je izpregovoril Henrik, «ako dovolite, hočem jaz sam voditi preiskavo. Mojega brata smrt kriči po maščevanju. Nikomur drugemu kakor sebi ne bi hotel prepustiti naloge, da utešim s pravično strogostjo vašo in svojo lastno bolest!»
»Stori tako, moj sin!> je velel kralj z ganjenim glasom.
Henrik je dvignil glavo. In ta trenotek
bili so vsa okna, vrata in vse pohištvo. Ko so udrli v jetnišnico orožniki, je nastala pravcata bitka, tekom katere se je posrečilo orožnikom kaznjence ukrotiti. Več orožnikov in kaznjencev je bilo v boju nevarno ranjenih.
* Požar v poslopju grofa Batthyanyja. V
palači ogrskega državnozborskega poslanca grofa Batthyanyja v Budimpešti je zbruhnil v četrtek ogenj, ki je uničil ves salon in mnogo zelo dragocenih slik, med njimi tudi neko Van Dykovo sliko, vredno par stotisoe kron. Skupna škoda znaša nad milijon kron.
* Ovojna ženinova smola. Ko se je hotel v Schneidemuhlu na Pruskem poročiti neki mladi ženitovanjski kandidat s svojo nevesto, je prišel pred poroko k njemu na dom sodni eksekutor in mu zarubil ves denar, katerega je imel v žepu. Nesrečni ženin je dobil konečno še sporočilo, da je poroka prepovedana ker ni bila pravilno naznanjena. Res hnda smola.
'oernahora zaprta. V dunajske«« mestnem okraju Hernals je bila gostilna »Černa-hora“, kamor so se shajali razni sumljivi e-lementi, posebno takozvani .platiči (Platten-briider). V*gostilniških prostorih so bili vsi stoli in mize k tlom prikovani samo zaradi tega, da niso mogli platiči vporabljati stolov pri eventualnih spopadih in rabukah, Soliden človek tudi ni smel v gostilni odložiti vrhne obleke in klobuka, ker je vse v kratkem izginilo v nepoznane roke. Sedaj je policija to gostilno zaprla. In tako počasi zgineva zadnji ostanek nekdaj zelo nevarne in organizirane zločinske družbe.
* Čmagora in Vatikan. Na pritisk črnogorske vlade je Vatikan imenoval za anti-varskega škofa dr. Dobrečiča. Začetkom poletja je izbruhnil ravno zaradi tega imenovanja oster konflikt med črnogorsko vla do in rimsko kurijo, ker je ta hotela na vsak način vsiliti katoliškim Črnogorcem nekega italijanskega duhovnika iz Brindisija za škofa, čeprav ni ta umel niti besedice jezika prebivalce? škofije. Vatikanu se jeza enkrat ponesrečilo tudi med Črnogorci zavesti gonjo proti slovanskim obredom.
Za kratek čas.
V gostilni: Gost. Natakar, prosim račun. Natakar: Vse skupaj tri krone. Gost: Ali imate menjati stokronski bankovec ? Natakar: Imam,prosim ponižno. Gost; Blagor vam, jaz nimam niti vinarja....
Gosp. Ribič je na frančiškanskem mostu potegnil iz vode veliko ribo, ki se je vjela
se je srečal njegov pogled z Nostradamo-vim; prebledel je in se umaknil. Kaj je videl v tem plamenečem pogledu. Kaj je čital na tem čudnem obrazu, ki se mu je zdel obdan z gloriolo skrivnostne bliskavice ?... Kdo ve ?... Umaknil se je, iztegnil roko in zajecljal:
s Odvedite tega človeka ! On je moj!» «Kam naj ga peljemo!*
«V zapore papeške palače!* je odgovoril Henrik.
Kraljev tabor je stal kaki dve milji daleč od Avignona. Nostradama so vleki iz šotora in pehnili v jetniški voz, ki je nemudoma oddrdral. Četvorica stražnikov je zavzela svoje prejšnje sedeže godrnjaje nad tem nepričakovanim trudom in iztresaje svoj gnev s psovkdmi in brcami nad jetnikom.
Nostradamus jih ni slišal. Bil je ves izpremenjen. Njegovo srečanje s Henrikom, z njim, ki se mu je vdala Marija, mu je bilo elektriziralo moči. Vihar sovraštva je divjal v njegovi duši, hlepeči po osveti. Hotel je živeti! Hotel je biti prost!
Mladi mož je počival nekaj minut; nato sta spravila nagrobno ploščo na prejšnje mesto in zapečatila grob znova. Ko sta odhajala s pokopališča, se je že danilo. Vrnila sta se domov. Vso pot nista bila izprego-vorila besede. Niti za hip ni opešal mladi mož pri tem turobnem delu Ko pa je stopil v svojo sobo, se je zgrudil nezavesten v naročje zvestega služabnika.
na trnek. Ker je bila pa mrtva, so poklicali g. Ribnikarja, kot tržnega nadzornika in živinozdravnika. Le-ta je ribo takoj «raz-trenčiral» in konštatiral, da je revica poginila ker je žrla njegove „cajtunge“, ki so jih ljudje v Ljubljanico ppmetali. Uboga « Ribica*.
Korespondenca.
Pismo prepozno dvignil, prosim pon orno pismo po.štnoležeče pod „ Vedno krepak".
Mali oglasi.
Inteligentna gospodična itjond!-'
»li 2 mladi o, inteligentnim gospodo u pod fiifr* „Slovenka“ požtno ležeče Žalec, Štajersko.
Trgovski prostori
tej Š*farič Radeče pri Zid. '»oslu.
A J se lepo meblovana mesečna soba s 16 VJdtltl januarje ti na Poljanski cesti št. 8., pritličje v Ljubljani.
_ kompletni postelji z žimnicami, blazina >d ia -L'V tJ odejami, se takoj prodaste. Poizve se v upravi „Jutra“ v Ljubljani.
A J se zrafina svetla soba s posebnim vhodom v/U.Ud z opravo ali brez nje takoj ali s 16 jan«-varjern. Ahaclova cesta 6.
Be ^Slovenska ljudska kavarna11 v nlici -L 1 Uild Solitaro št. 16, iTrgt.
Dobro izurjena
kuharica se sprejme
takoj za ljubljansko kavarno.
Kje pove uprava «Jutra» v Ljubljani, Poljanska cesta 7.
Odda se
večja množina klosetnega papirja (do 7.000 pol na dan) po zelo nizkih cenah, event. tudi zastonj. Ponudbe na u-pravništvo «Megle» v Ljubljani, Frančiškanska ul. 8.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Ko se mu je vsled Simonovega negovanja povrnila zavest, se je Nostradamus zaklenil. Šele zdaj, ko je bil sam in brez priče, je izvlekel pergamen, ki ga je našel v mrliški obleki svojega očeta.
Pergamenje bil^zapečaten s črnim pečatom. Nostradamus ga je položil pred sebe na mizo in stal pred tem pismom dve uri, ne da bi si ga upal odpreti.
«Tu je vaša zadnja volja, oče moj«, je mrmral sam pri sebi. »Podvreči se ji hočem. Tu so vaši ukazi. Izvršiti jih hočem, pa če bi me stalo dušo in življenje...«
Še dolgo je ostal zatopljen v to tajin-stveno sanjarijo. Naposled pa je z mirno roko odtrgal pečat. Odprl pergamen in ga prečital z željno naglico. Bilo je le par vrst:
* Nostradamus ! To je oporoka Nostra-damova, tvojega očeta ; in prokletstvo enajstih vekov naj pade nate, ako je zvesto ne izpolniš. Tvojih enajst prvih poiskusov v teku stoletij je bilo brezuspešnih, ker je Volja opešala v tebi. Ako boš zdaj močnejši od Smrti in Strahu, te povede dvanajsti poizkus do zmagoslavja. Bodi torej ob uri, ko poteče tvoje štirindvajseto leto, pred Sfingo in prodri v njeno notranjost. Na svoji poti v nedrije zemlje imej srce iz brona, um ognjen in demantno dušo. In ko stopiš naposled pred obličje Zagonetke, premagaj njeno voljo s tvojo lastno. Nat• ti razodene Zagonetka skrivnost vseh skriv nosti*.
IM. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana — Jurčičev trg št. 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca
Eiport kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
— Številka telefona 291. —
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski Jmojster*
v LJUBLJANI
Sodnijska ulica št. 3.
Dobe se tndi izgotovljena obnvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
.JriblIv"
na Jesenicah
oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina,
cene nizke.
Kavarna z biljardom.
LOVRO HUMER, hotelir.
MESO!
Vsak dan sveže goveje, telečje, ovčje ali svinjsko meso od stegna 5 klg. K 4.80, prekajeno K. 7.— franko po povzetju razpošilja
F. Jaszovios,
Herincse na Ogrskem.
/ Kavarna ,Central*
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 37. Danes in vsaki dan
KONCERT
damskega in moškega zbora „Javo i?‘ iz Zagveba.
Začetek ob 9 uri.
Za obilen obisk se priporoča
Vstop, prost. St. Miholič.
C ® . » e ® "S § © g’« *
NAROČAJTE NOVI
jubilej ni cenik
s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno!
Za ženine in neveste
največja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj.
——'=*%%%• Najboljše ure „UNION“, —
Največja izbira zlatnine in srebrnine.
Za obilni obisk se priporoča
Fran Čuden v Ljubljani
nasproti Frančiškanske cerkve.
		iMž	IBS	mmm
Glavno zastopstvo
za Kranjsko s sedežem
v Ljubljani
odda dobro vpeljana zavarovalnica. Reflektanti vpošljite pismene ponudbe z navedbo referenc pod šiiro «Glavni zastop 1000» na uprav« ništvo tega lista v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7.
Kmetska posojilnica A
A
1/0/ ljubljanske okolice
p. z- z n. z.	/l|	/Ig v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po HIHH 1 U 1 &rez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma’varno	naložen	denar.	Rezervni	zaklad: nad pol milijona