Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 17. septembra 2020 - Leto XXX, št. 38 stran 2 »Če ohranite materno rejč, ohranite srca svoji prednikov« Porabje so Nemci škeli raztalati na dva tala stran 3 Prauška na Marijin den na Verico stran 6 »Drügo ne djejo, samo repo ...« stran 8 2 »Če ohranite materno rejč, ohranite srca svoji prednikov« »Materni gezik so nej samo reči, liki vse tisto, ka se skriva v rečaj pa za rečami. V rečaj se skri- Pri meši je somešüvo domanji župnik Tibor Tóth, spejvala sta zdrüžena cerkvena pevska zbora Sombotelski škof dr. János Székely je v Števanovci slüžo mešo v obej gezikaj. Ob njem domanji župnik Tibor Tóth vajo čüstva, se skrivajo šege pa navade, se skriva daum. V rečaj se skriva vöra, krščanjska vöra vaši starišov pa stari starišov. Ohranite rejč, ohranite vöro vaši starišov, tak te ohranili njina srca tö,« je pravo v svojoj pridigi sombotelski škof dr. János Székely pri svetoj meši v števanovski cerkvi 12. septembra. Cerkev, v steroj je pred začetkom püšpekove meše zdavanje bilau, se je napunila z domanjimi lidami, dapa prišli so gostje tö, med njimi slovenski veleposlanik v Budimpešti Robert Kokalj, generalna konzulka iz Monoštra Metka Lajnšček, slovenska zagovornica v parlamenti Erika Köleš Kiss, iz Števanovec ino Gornjega Senika, njina pesem je lepau donela, napunila je cerkev sv. Štefana Hardinga. Domanji zbor števanovske Jubilantni pevski zbor s kantorom Gáborom Sebestyénom. Pozdravla jih predsenica Slovenske zveze A. Kovács Na graubišči pri blagoslovitvi spominske stejne predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács pa predsednik DSS Karel Holec. V stolicaj so sejdli predstavniki slovenski organizacij ino skurok vsi žüpani porabski vesnic pa Varaša. Merklija, ka je tistoga ipa slovenska televizija direktno prenašala mešo iz števanovske cerkvi. Potistom so tö vküpostali pa tadale delali na tom, naj gorostanejo slovenske cerkvene pesmi. Za njino delo se je zavalila predsednica števanovske slovenske samouprave Agica Holec, predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács njim je prejkdala diplomo pa vözdignila, ka se v naši cerkvaj najlepše slovenska sveta pesem čüje. Škof János Székely je članom pevskoga zbora zvün spominske listine dau pejtlike, sterim so se oni trno radüvali. Zavalili so se z lejpo Marijinov pesmijov »Marija skoz življenja ...«. Po konci meše so verniki odišli na graubišče, na sterom je Državna slovenska samouprava dala postaviti 12 mejtrov dugo stejno, v cerkve, steri dela pod Slovenskov zvezov, vodi ga kantor Gábor Sebestyén, je ob toj priliki svetijo svojo 10. oblejtnico. Sam zbor je začno delati na pobudo porabskoga župnika tistoga časa, Ferenca stejno so notrazozidali 12 stari križov s slovenskimi napisi. Stenau je zozidala družba z omejeno odgovornostjo Brian&Brain, križe je vöspuco pa liture na nauvo vönapiso Lajoš Holec. Po spopejvanji obadvej himn, vogrske pa slovenske, je rejč prejkvzejo predsednik DSS Karel Holec. »Že gezero lejt drži ta šega, ka križe, nagrobnike postavimo pokojnim, steri na drügi svejt odidejo. Sprvoga so je redli iz lesa, sledkar pa iz železa, kamna pa iz marmora. Gor na nji je napisano največkrat ime, datum, gda se je človek rodiu pa gda je mrau, kelko lejt je živo. Pa še tau, naj počiva v meri božem. Pri nas v Porabji je tau vse v slovenskom jeziki bilau napisano, če ranč nej vsigdar pravilno,« je začno svoj guč predsednik organizacije, stera si je vözbrodila, ka mogli spoznati. Depa tau vejmo, ka te obnavljene nagrobnike, stere smo v stenau zozidali, smo Predstavniki slovenske skupnosti (z lejve): podpredsednik DSS Martin Ropoš, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednica ZSM Andrea Kovács in predsednik DSS Karel Holec trbej stare križe obraniti pa ohraniti. Gda stoj mrgé, potistim se en čas grobi pa križi vred majo, dapa kak pozabimo na obraze, se vse menje ojdi na stare grobe – leko, ka držina pa žlata preminé ali se znosi v drugo krajino – etak pa stari križi tö na nikoj pridejo. »Če vedeti škeš, kak en narod poštüje svoje prednike, svojo preteklost, pogledni njegve cintore,« pravi István Széchenyi, je vözdigno predsednik Holec pa etak tadale gučo: »Državni slovenski samoupravi je fejst važno, ka se tej stari nagrobniki s slovenskimi napisi, steri so del naše slovenske kultu- obranili od tauga, ka bi razpadnili pa preminauli. Naj baude tau tak z nami, Porabskimi Slovenci, tö, obnavljajmo se, zidajmo, delajmo nauve stene pa fundamente, zato ka samo tak leko preživemo pa ostanamo še dugo lejt Sovenci, Porabski Slovenci.« Predsednik Holec se je zavalo vogrski vladi, ka je s pejnazi tö pomagala idejo Državne slovenske samouprave, vlada v Budimpešti je dala 2 milijona 300 gezero forintov. Spominsko stejno je blagoslovo škof Székely, steri je vernike pozvau, naj ne pozabijo se staviti pred njauv in zmoliti kakšo molitev za pokojne. Domanji vörnicke pa vörnicke iz drugi vesnic pri sveti meši re, obnovijo, se v stenau zozidajo, pa se tak ohranijo za mlajšo, pa za tiste generacije, stere za nami pridejo. Dvanajset kamnov, dvanajset človeški žitkov, stere na žalost več nikdar nemo Porabje, 17. septembra 2020 (Kejp na 1. strani: Pred blagoslovitvijo spominske stejne je gučo predsednik DSS Karel Holec.) Marijana Sukič Foto: M.S., K. Holec in S. Eöry 3 Attila Kovács – o razstavi, stera kaže, kak je bilou v cajti drüge svetovne bojne Porabje so Nemci škeli raztalati na dva tala Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari, je naslov razstave, stero so v okviri večlet- slov naše razstave, steri guči o tom, ka je bila štala pod Nemci, ram pa pod Vaugri, Attila Kovács (Kejp: Silva Eöry) noga projekta z naslovom Okupacijske meje 1941–1945 gorodprli v zidini Pomurskega muzeja v Murski Soboti. V velkom projekti, v okviri steroga so evidentejrali več kak 640 kilometrov granice, stera je delila štiri okupacijske sisteme, je sodelovala ekipa zgodovinarov in geografov z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kak zvünešnji partner pa tüdi Inštitut za narodnostna vprašanja. Attila Kovács, zgodovinar in znanstveni sodelavec na tom inštituti, steri se je vküper z Darjo Kerec največ spravlo z granicami v Prekmurji in Porabji, je o tom neka več spregučo za naše novine. Znamo, ka so si slovensko ozemlje v leti 1941 raztalali Nemci, Talijani, neka maloga so daubili tüdi Rovati, Prekmurje pa je pá prišlo pod Vogrski rosag. »Rejsan je tak. Edino tri vesnice na Goričkom, Fikšinci, Kramarovci in Ocinje, gé je tistoga cajta živelo dosta Nemcov, so prikljüčili k Nemškomi rosagi, pauleg toga pa ške en tau vesnice Serdica. Vse drügo je pa prišlo pod Vogrski rosag. Na- je povezani glij s tem severozahodnim talom Goričkoga. Mi smo dosta odili med lidmi in v Gerlincaj so nam povedali, ka se je rejsan tak zgaudilo, ka je pri tariati na Gorenjom Seniki, tüdi v cerkev so ta nazaj začnili oditi vörniki. Büdinci, Markovci in Čöpinci, steri so bili v cajti Avstro-Ogrske pod monoštrskim okrajom, so bili pa prikljüčeni k njemi. V glavnom, Vogrski rosag se je trüdo, ka bi Prekmurje vklopili v svoj politični, gospodarski in upravni sistem. Fejst brž sta bili vzpostavleni tüdi železniški povezavi, ena od Murske Sobote prejk Hodoša, drüga od Lendave do Rédicsa in naprej na Vogrsko. Za Porabje je bilou fontoško, ka se je v tistom cajti vzpostavila avtobusna linija med Monoštrom in Mursko Soboto.« Zanimivo je, ka ste na razstavi pokazali tüdi kejp, na sterom se vidi, ka so ške pred bojno Nemci meli plane, ka bi en tau Vozni red busov med Mursko Soboto in Monoštrom (Kejp je biu objavljeni v novinaj Muraszombat és vidéke) njih bila granica potegnjena med ramom in štalo.« V cajti drüge svetovne bojne se je zgaudilo tüdi tau, ka so se Prekmurci in Porabci pa povezali. Ka je tau pomenilo za lüstvo? »Tak je. O tom so nam pripovedali lidge, pa dosta je o tom že napisano tö. Marija Kozar Mukič je napisala, ka so se pa začnile vzpostavlati držinske vezi. Na Gorenji Senik se je samo v tisti štiri lejtaj priženilo sedem lidi iz Prekmurja. Pa tüdi obratno je bilau. Tüdi ovači so se kraji povezali. Martinje in Trdkovo so pa priključili k no- Porabja prišo pod njih. Ka bi leko več povedo o tom. »Tej plani so bili napravleni že leta 1939. Nemci so steli en velki tau zahodne Vogrske, tüdi Sopron, pripojiti k sebi. Tak bi pod njihov rosag prišo tüdi zahodni tau Porabja, vesnice od Gorenjoga Senika do Monoštra, granica pa naj bi bila nindri pri Ritkarovcaj. Tej plani so spadnoli v vodau po tistom, ka so se Vaugri prikljüčili trojnomi pakti.« Kak si že pravo, ste nej bili samo v arhivaj, liki ste odili tüdi po tereni. Koga ste gorziskali v Porabji? »Na Gorejnjom Seniki smo se pogučavali z Jožefom Krajcarom, steri je pripovejdo o tom, kak so ga 1944. leta mobilizejrali v nemško sol- Slovence, liki vse južne Slovane, tüdi Srbe in Rovate, za Vaugre. Tak bi te tüdi Porabske Slovence preselili v Jugoslavijo, Vaugre iz Prekmurja pa na Vogrsko. Té plane so vrgli doj s stola majuša 1946. Znamo pa, ka se je zgodila zamenjava in so 118 gezero Vaugorov s Slovaške preselili na Vogrsko, okauli 75 gezero Slovakov pa je šlo v njihov rosag. Znamo ške, ka so bili tüdi Nemci z Dolenjoga Senika vrženi v Dajčland.« Samo ge brodim, ka tej velki politiki, gda si kaj takšoga zmišlavlejo, ne Zemljevid Neuresničeni nemški plan brodijo na lidi. Tvoja roza nov izris meje z vkljüčitvijo Porabja, dna zemla je tvoja rodna steroga je vodo Kartografski (prva zemla, pa v šteromkoli Vojaško-geografski) inštitut v Beči rosagi že te živeš. Tam, dačijo. V Frankfurti na Odri gé so tvoje korenje, tam se so ga Rusi zgrabili in on je v najbaukše čütiš. Harkovi, steri je gnesden v »Sudetski Nemci, steri so po Ukrajini, v ujetništvi osto vse drügi svetovni bojni mogli do leta 1951. Miška Ropoš iz zapistili svoj dom, majo Ritkarovec, steri je gorraso ške gnesden svoje travme. na Gorenjom Seniki, pa nam Znamo tüdi za Nemce z je pripovejdo, kak je tistoga Vogrskoga, stere so poslali cajta bilau velko srmaštvo. v Dajčland, pa so probali Nej je bilo več soli, samo tisti priti nazaj domau. Vido so jo daubili, steri so se za Hit- sam stare papere v arhivi v lera prodali.« Somboteli, zapisnike iz leta Gda se je bližo konec bojne, 1946, gé piše, ka so bili lidgé so eni pa brodili o tom, ka v Porabji prestrašeni, vej pa bi bilau dobro, če bi Porabje ne vejo, ka de se z njimi zgapriključili Sloveniji oziroma udilo. Čüli so, ka naj bi jih Jugoslovanskomi rosagi. In vöminili, samo oni neškejo zavolo toga se je ta napoutila zapistiti svojih ramov, svoje tüdi Prekmurska četa. zemle. Uradniki so pisali, »Ja, in tau zgodbo mamo ka se lidge rejsan bogijo. tüdi predstavleno na raz- „Csend van, senki nem mer stavi. Znamo, ka je v Porab- szólni (Tijoča je, niške ne ji spadno partizan Alojz vüpa nika povedati)”,« je Škerjanc-Mirko, steroga zapiso eden uradnik v zagrob je v Monoštri. Po bojni pisniki, če se dobro spaumje Jugoslavija na mirovnih nim.« pogajanjih, stera so pa bila (Kejp na 1. strani iz osebnev Parizi, zahtevala, ka naj ga arhiva Attile Kovácsa: Ob se k njoj priklüči tüdi Porab- otvoritvi razstave v Murski je, samo je nej bila uspešna. Soboti, od leve: Božo Repe Ali je nej ostalo samo pri (vodja projekta), Attila Koton. Leta 1946 je Edvard vács, Darja Kerec, Bojan Kardelj predlago, ka naj bi Balkovec, Metka Fujs in Bosausedniva rosaga vömini- židar Flajšman.) la lüstvo, nej je pravo samo Silva Eöry Porabje, 17. septembra 2020 4 »Moramo biti pripravljeni« PREKMURJE Ilegalne dirke Če škemo ali nej, nauvi koronavirus vpliva na vse nas. V Prekmurji smo se že nekak navadili, ka mamo vsakši den enoga, dva ali tri, včasi pa tüdi kakšnoga več, na nauvo okuženoga. Pri tom se eni bole držijo reda, nosijo maske in se razkužujejo, drügi pa samo odmajnejo z rokauv, pa pravijo, ka je covid-19 nej nekši velki beteg, liki samo malo bole krepka gripa. Če poslüšaš infektologe in drüge padare, steri se v takše betege razmejo, pa čüješ, ka ne smemo tak na lejko gemati té viruš, steri nas že več kak pou leta drži na kratko, pa na žalost tak kaže, ka de najmenje ške telko, bar dokejč nedo najšli cepiva. Ne vem, če so na tau, ka se leko okužijo, brodili tisti, steri so en večer prišli v soboško industrijsko-obrtno cono. Nej so prišli v kakšno od fabrik delat, liki na ilegalni avtomobilski dogodek. Komandir Policijske postaje Murska Sobota Tomislav Habulin je par dni po dogodki raztolmačo, ka naj bi vküper prišlo celau 1500 lidi z okauli 700 autoni. Zavolo toga, ka je dogodek nej biu prijavljeni, so nej mogli splanejrati, ka bi poslali več policajov, samo dva ali tri autone, se pravi tiste policaje, steri so bili dežurni (ügyeletes). Oni so gledali, če lidge držijo razdaljo, pa tüdi pazili, ka ne bi prišlo do kakše nesreče. Ena se je vseeno zgodila, na srečo nej vekša. Za zdaj ške neznani šofer je med dirko z autonom odpelo na pločnik, na sterom sta sejdla dva gledalca, steriva sta se malo poškodovala. Zanimivo je, ka policaji toga dogodka sploj nej so vidli, liki se je za njega zvedlo tak, ka so eni delili videoposnetek o tom prejk družabnoga omrežja na interneti. Ta nočna dirka pa naj ne bi bila prva, liki se tak guči, ka naj bi jih bilau v zadnjih štirij lejtaj v Murski Soboti že okauli osem, letos pa naj bi bila tau že tretja. Silva Eöry Že nekaj let prirejajo mednarodne gasilske vaje v Porabju z udeležbo prostovoljnih gasilskih društev iz Sakalovcev ter z Gornjega in Dolnjega Senika oziroma partnerskih organizacij iz li napotili v bližnji gozd. Tam so najprej cevi nataknili na hidrant in s skupnimi močmi pogasili več žarišč. Sledila je druga naloga, ko so se raziskovalne in zdravstvene enote napotile v gozd, da bi rešile Člani PGD Sakalovci, Dolnji Senik in Gornji Senik pripadajo k Okrajni reševalni skupini Tromejnik Slovenije. Letošnjo skupno vajo so napovedali za začetek julija, izvedbo pa je preprečila epidemija. Z zmernim optimizmom so dogodek prestavili na 4. september, ko pa je virus spet posegel vmes: zaradi nedavnega zaprtja madžarskih meja so morala društva iz Slovenije v zadnjem trenutku odpovedati sodelovanje. Vaje so se tako – z udeležbo članov treh domačih PGD – v Sakalovcih pričele v večernih urah. »Na podlagi scenarija je v Sloveniji izbruhnil požar, ki se je zaradi močnega vetra razširil na naše gozdnate površine,« je koncept vaj orisal poveljnik PGD Sakalovci Norbert Nagy. izgubljene turiste, ki jih je obkolil ogenj. Po zdravstveni oskrbi ranjencev je bila na vrsti tretja naloga, ko so gasilci v širini več V okviru zadnje naloge so gasilci opozorili lokalno prebivalstvo na požarno nevarnost in ljudi po potrebi tudi evakuirali. Poveljnik Nagy je izpostavil, da je prišlo v zadnjih letih zaradi ni, torej situacijo zvaditi s pomočjo simulacije,« je dejal glavni organizator vaj. »Tako bomo vedeli, kako se lotiti reševanja oziroma kaj nas lahko preseneti. Lahko smo veliko hitrejši Na podlagi scenarija je sakalovski gozd gorel na veliki površini globalnih klimatskih sprememb do vremenskih skrajnosti. »Tako pri nas kakor v Sloveniji ali Avstriji lahko pride do ekstrem- Pred vsako nalogo so se zbrali vodje posameznih enot (poveljnik Norbert Nagy z megafonom) in učinkovitejši.« PGD Sakalovci, Gornji Senik in Dolnji Senik sodelujejo na vseh področjih, najsi gre za vaje ali resničen požar. Tri društva tvorijo Okrajno reševalno skupino Tromejnik, ki jo vodi poveljnik dolnjeseniškega PGD Imre Makoš. »Oprema reševalne skupine je nameščena na Dolnjem Seniku, gre med drugim za agregate in črpalke. Če je potrebno, v katero koli od treh vasi pripeljemo naprave, pošljemo pa tudi gasilce,« je dejal poveljnik Mákos. Razdalja med sosednjimi naselji ne presega nekaj kilometrov, njihove gozdne površine se stikajo, je dodal poveljnik Nor- Ponesrečenega turista prenašajo k rešilnemu vozilu, potem ko ga je našla enota za raziskovanje S ciljem, da bi preprečili širitev požara, so gasilci pričeli s sečnjo ogroženih dreves Po kratki predstavitvi nalog na vaškem športnem igrišču so se prostovoljni gasilci s petimi vozi- nega požara, ki se zaradi stikanja gozdov lahko razširi čez meje. Moramo biti pripravlje- metrov z motorno žago podrli drevesa in tako preprečili, da bi se požar širil naprej proti naselju. Porabje, 17. septembra 2020 bert Nagy. »Tudi število gasilcev narekuje, da sodelujemo. Okoli dvajset članov posameznega 5 Ministrica na obisku pri škofu Petru Štumpfu lokalnega društva dostikrat ne zadostuje, s skupnimi močmi smo lahko uspešnejši.« V gasilskem strokovnem žargonu predstavlja Porabje »belo liso«. »To pomeni, da smo od najbližjega poklicnega gasilskega poveljstva v Körmendu oddaljeni skoraj pol ure vožnje,« je razložil sakalovski poveljnik. »Dokler k nam prispe poklicna enota, je mogoče že vse zamujeno. Zato se morajo zanašati na nas, in mi – čeprav morda naš poseg ni dovolj strokoven – začnemo ukrepati, kar lahko znatno ublaži nastalo škodo.« Porabski prostovoljni gasilci se morajo na leto večkrat izkazati tudi v praksi. »Ukrepamo predvsem v primerih poplav ali če vihar izruje kakšno drevo. Po pogostnosti sledijo avtomobilske nesreče, k sreči pa je požarov iz leta v leto manj,« je dejal Norbert Nagy in dodal, da polagajo velik poudarek na pridobitev podmladka. V Sakalovcih imajo sekcijo za osnovnošolce, obstaja pa zanimanje za poklic tudi med odraslimi – vsakoletne vaje in druženje so namreč privlačni za vse. »Petnajst mladih in deset starejših imamo v društvu. Mladino je vse težje pridobiti, saj jo zanimajo skoraj izključno računalniki,« smo izvedeli od člana PGD Gornji Senik Adama Čuka. Na Dolnjem Seniku v gasilskem društvu deluje tudi ženska sekcija, četudi gasilstvo ni tako priljubljeno kot na primer v Sloveniji. Podobne vaje so potrebne, da bi v resnični nevarnosti člani treh sosednjih društev lahko usklajeno skupaj ukrepali, smo slišali od vseh udeležencev. Pomembne pa so tudi zato, da bi bil prebivalcem Porabja spanec mirnejši. (Vaje so finančno podprli: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Fundacija Gábor Bethlen, Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci ter soorganizatorja in članstvo.) -dm- Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch se je na škofijskem ordinariatu v Murski Soboti sestala s škofom Petrom Štumpfom, ki je v okviru Slovenske škofovske konference zadolžen za vprašanja duhovne oskrbe Slovencev zunaj Republike Slovenije. »Ob nedavnih obiskih ministrice v Videmski pokrajini in v Porabju so tamkajšnji rojaki posebej izpostavili problem pomanjkanja duhovnikov, ki bi lahko maševali v slovenščini. S tem se slovenščina umika iz cerkva, posledično pa pogosto tudi iz drugih sfer javnega življenja. Tudi rojaki, ki živijo v izseljenstvu po svetu pogosto naprošajo, da bi mednje prišlo več slovenskih duhovnikov, ki so bili tradicionalno stebri slovenskih skupnosti ter poživljali tudi kulturno in družabno življenje,« so zapi- sali v Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica in škof, ki sta izmenjala tudi poglede na tekočo problematiko, sta se strinjala v oceni, da je duhovna oskrba v slovenskem jeziku izredno pomemben dejavnik tudi pri ohranjanju slovenske narodne zavesti in identitete, zato je potrebno napeti vse sile in skupaj iskati najboljše rešitve za rojake v zamejstvu in po svetu. se Fotografija: Škofija Murska Sobota V Pavlovi hiši se je pelo V Pavlovi hiši v Potrni so na prvo septembrsko soboto, na lep sončen dan, pripravili tradicionalno srečanje pevskih zborov. Po besedah predsednice Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner bi moralo biti že meseca junija, a so ga zaradi pandemije koronavirusa preložili na zdajšnji čas. Poleg gostitelja, Zbora Pavlove hiše, so na dvorišču omenjene hiše zapeli še člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Beltinci (oba zbora vodi Beltinčan Matija Horvat) in instrumentalna skupina Radkersburger Festtagsmusik. se Fotografiji: Silva Eöry Opravičilo Vodstvo Dröjštva porabski slovenski penzionistov na velko prosi odpüščenje od vse tisti svoji penzionistov, folkloristk pa gostov od Gorejnjoga Senika do Slovenske vesi, steri so 30. avgustuša 2020 več kak eno vöro zaman čakali pa stražali na avtobus, steri je biu zapovedan pri VASI VOLÁN Zrt. Taši straj, panika, ka so ji preživeli z vodstvom vred, se več nikdar ne smej zgoditi! Hvala za porazmenje! V imeni vodstva: Klara Fodor Porabje, 17. septembra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Bambi Starejši, tisti, steri so v šestdeseti lejtaj mladi bili, se še dobro spomnijo na osvežilno pijačo (üdítőital) Bambi. Tau je bilau prvo tašo piti za mlajše, ka se je v bauti leko küpilo. Bambi so po bojni, leta 1947, začnili redti, sprvoga samo dvajsti gezero glažov na leto, leta 1953 pa že sedem milijaunov. Par lejt so je tak redli, ka je goba bila v štuplini, depa tau je fejst drago bilau. Zato ka za glaž Bambija so 1 forint 10 filerov prosili, s tauga je štupli 30 filerov košto. Potejm so prejkstanili pa so nauve štupline začnili redti, taše, steri na glaži ostanejo potistim, ka ga odpremo, tau so bili čatoš (steklenica z zaponko) glaži. Gda so te glaže küpci nazajnesli v bauto, nej je trbelo nauve gobe, štupline redti, s tejm čatom so je leko znauva zateknili. Lüstvo je Bambi petdvajsti lejt leko pilau, do konca šestdeseti lejt, potistim so fabriko zaprli. Zato ka je prišla Coca Cola pa Bambi več niške nej kipüvo. Zdaj po šestdeseti lejtaj tak vögleda, ka znauva de se delala pijača Bambi. V Železni županiji v vesi Horvátzsidány (Htvatski Židan), gde živejo gradiščanski Hrvati, je d.o.o Art Water leta 2016 iz milijarde pa pau forintov začnila projekt Bambi. Nauvi recept je eden taši mojster vküppostavo, steri se že več deset lejt spravla s tejm. Vse pijače do iz naravni sestavin pa samo malo cukra baude vcujzmejšano. Več fela žmajov de se delalo, tau piti do v bautaj (40 odstotkov), v restavracijaj pa v kavarnaj (60 odstotkov) odavali. Od jeseni naprej se že Bambi po bautaj leko kipüvle, 480 forintov de košto, depa v kavarni pa v restavracijaj še dragši baude. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Avstrijski kancler je obiskal Slovenijo Avstrijski kancler Sebastian Kurz se je prejšnji teden mudil na delovnem obisku v Sloveniji. »Avstrija je bila na začetku epidemije zgled za nas, bila je med najbolje pripravljenimi državami,« je ob obisku dejal Janša, Kurz pa je poudaril pomen skupnih stališč glede prihodnosti EU. Po pogovorih in novinarski konferenci sta se premiera odpravila še na plezalni vzpon v triglavsko severno steno. Epidemija covida-19, ki je še ni konec, je bila osrednja tema pogovorov. »Vprašanje je, kaj nas čaka med hladno sezono. Celotna Evropa se spopada s povečanim številom infekcij, a ne tako velikim številom obolelih ali umrlih kot med spomladansko sezono,« je dejal Janša in dodal: »To je verjetno rezultat tega, da smo se nekaj naučili, in predvsem ukrepov, ki jih sprejemajo zdravstvene oblasti.« Ob tem je poudaril, da sta se s sogovornikom dogovorila tudi za nadaljevanje tesnega sodelovanja v prihodnjih mesecih. Sebastian Kurz (obisk v Sloveniji je bil njegov prvi dvostranski obisk v tujini po začetku pandemije februarja letos) je izpostavil tudi, da potrebujemo močnejšo, konkurenčnejšo Evropo v globaliziranem svetu. Posebno pozornost je namenil tudi slovenski narodni skupnosti, s katero po njegovih besedah dobro sodelujejo. »Naš vladni program obsega številne ukrepe, kako bi to sodelovanje še okrepili. Hkrati pa bi bili hvaležni, če bi Slovenija priznala nemško govorečo skupnost v Sloveniji,« je še dejal Kurz in poudaril, da je Avstrija na tretjem mestu med gospodarskimi partnericami Slovenije in na prvem mestu po vlaganjih v Slovenijo. Ob tem je Janša napovedal, da vlada pripravlja ukrepe, s katerimi bo slovensko okolje še ugodnejše za tuja vlaganja. Prauška na Marijin den na Verico Porabski slovenski penzionisti smo lejpo paut meli 8. septembra, na den rojstva Blajžene Device Marije. Kak mi pravimo, »mala meša« je velki krščanjski svetek; Marija se je na te den narodila v Jeružalemi poulek jezera Bethesda. nemo razgledni stolp. Želejla nam je, naj se dobro čütimo té den. Obcestne križe so lidgé dali postaviti, če so se rejšili kakšne nevole ali preživeli kakšno nesrečo ali beteg. Z njimi so se zahvalili Bogej, ka njim je »vodeni beteg«. Tau je bilau leta 1922 ali 1924, djenau so nej vedli povedati. Na spomin so stariške dali zozidati kapejlo 1924. leta. Najprva so go dali gorposvečati 17. augustuša 1947, nejdavnik so go obnovili, se vidi, ka se brigajo za njau. S Skupina na dvorišči Magde Zadori Na Verico smo se iz Varaša podnek odpelali z avtobusom, med pautjov so Števančarge tö na bus staupili. Erži in Micka sta z Gorenjoga Senika prišle, z biciklini sta se pripelale po »mešnoj pauti«. Domanje članice so nas že čakale pri daumi Magde Zadori. Nauvo predsedstvo je dobro delalo, dvajsti lidi je prišlo na prauško, navekše iz Števanovec pa Verice. pomago. Te križe so na svojom funduši, na svojoj zemlej dali postaviti ali pa na meji vesi. Gda je križ postavleni biu, so tam mešo meli pa so ga župnik gorposvečali. Lejpa šega je, ka se prkrižimo, če demo mimo križa. Na žalost tau tö vsigdar menja lidi napravi. Križe majo vred ženske – tau je prej nej moško delo – nosijo rauže pa vužigajo svejče. Na vsisvecovo Pri vsakšom obcestnom križi smo molili in spejvali teticov vküp smo Boga molili, spejvali. Od kapejle smo prejk po ednoj gniki prišli nazaj na glavno cesto do križa pred Konkoličevo (Šebdjanino) ižo. Te križ je familija Konkolič dala postaviti pred svojim ramom na spomin sinej, steri je v 2. svetovni bojni spadno, leta 1945 je mrau. Té kameni križ je tö lepau vred vzeti, dosta rauž geste kaulek Pri Röfcinoj kapejli so nam pripovejdali tetica Mariška Krajcar Vertinja Magda je nas z velko radostjov pozvala in lepau pogostila z djabočnimi pogačami, pivom ino sokom. Nauva predsednica drüštva Marijana Fodor je nas s toplimi rečami pozdravila in tapravla, ka je gnes den sv. Marije, zatok gnes gorpiščemo križe pri pauti, Röfcino kapejlo, mo Boga molili ino Marijine pesmi spejvali. Na slejdnje pa si pogled- spletejo vejnec iz kreppapira pa z njim okinčajo korpus. Najprva smo šli h križi, steri stogi prejk od iže Magde Zadori. Tam smo boga molili, spejvali svete pesmi pa svejčo vužgali. Pri Rövcini kapejli so tetica Mariška Krajcar na kratko tapravli, sto go je dau zozidati pa za koga volo. Uni tö od starišov znajo, ka je ena Röfcina dekla mlada mrla, mejla je nébi nej bilau oblakov, zrak je biu tak sivi (moder) kak maurdje, nej bilau sparine. Lejpi razgled je biu na štajerske plamine, čisto smo vidli cerkev v Mariabildi, grad Riegersburg. Na razglednom törmi vse piše vogrski, slovenski pa nemški, ka se leko vidi od Monoštra do Gradca. Malo cajta smo eške meli do busa, predsednica Marijana (Babi) Fodor je nas pozvala na eno mrzlo piti pri veričkoj bauti. Dobro nam je spadnilo, vej smo pa žedni gratali po pauti. Hvala njej, drüštvi pa seveda Magdi Zadori za pogostitev. Lejpi den smo preživeli, dobro je bilau vküp biti, v skupini Počinek pri veričkoj bauti njega. Pá se je čüla molitev, z njau smo se spaumnili na pokojnoga. Nej daleč stoji Djerglivin križ, v rama za njim zdaj živé Ema Karba. Te stari križ je iz lesa narejeni, po mojom je eden najlepši obcestni križ. Po molitvi pa spejvanji smo šli na razgledni stolp, vsi smo tagor šli. Srečo smo meli, ka je trno lejpo vrejmen bilau, na Porabje, 17. septembra 2020 Boga moliti pa spejvati. Po pauti smo dosta pripovejdali, vej pa zavolo covida 19 se rejdko srečamo, ka nam trno fali. Dobra prilika je bila za rekreacijo tejla in düše, z lejpimi spomini smo šli domau. (Kejp na 1. strani: Med pautjov smo se dosta pogučavali tö.) Margit Čuk članica DU 7 DOŠ Prosenjakovci – skor polonje mlajšov se vozi z Vogrskoga Šaulo leko zapistijo z znanjom štirih gezikov V preminauči novinaj smo pisali o tom, ka je tau, ka je Madžarska 1. septembra več poslanci in vodstvi županije, pa ka je vesela, ka se je s sküpnimi močmi pršikalo, Po njenih rečaj je stariše potegnolo tau, ka se deca »včijo več gezikov, pauleg vogrskoga ške slovenščino, pouleg toga pa ške dva kak smo jih inda svejta, pa tüdi ka mamo športne, kulturne, naravoslovne in drüge dneve.« Na prosenjakovski šauli majo šaularge Petošolca Benjamin Toth (levo) in Csörsz Egri ali menje dojzaprla granice za lidi iz drügih rosagov, napravilo kar neka nevol za lidi, steri večkrat demo prejk granice. Med takšimi so mlajši tö, steri odijo z obmejnih vogrskih vesnic v Dvojezično osnovno šolo ka njoj zdaj nej trbej več vsakši den svojoga sina Csörsza in njegvega sošolca Benjamina Totha pelati 90 kilometrov daleč, prejk Bajánsenya, v šaulo. Na moje pitanje, kak tau, ka je sina vpisala na prosenja- Ravnateljica Jožica Herman je vesela, ka se jin je pršikalo, ka se za dvej vöri na den, te, gda je šaula, gorodpre mejni prehod Prosenjakovci-Magyarszomatfa drügiva gezika, nemščino, stero se že v prvom razredi začnejo včiti, pouleg toga pa ške angleški gezik. Z znanjom štirih gezikov te leko zapistijo šaulo. Pouleg toga se jim vidi, kak mi mlajše včimo, malo inači, tüdi priliko, ka vegetarijansko gesti dobijo, pouleg toga pa je na šauli nej tak dosta dece v razredi in se školniki in lerance leko bole posvetijo vsakšomi posaba. Tekst in kejpi: Silva Eöry Pogovori na finančnem ministrstvu Zavolo koronavirusa se morejo prva kak zrankoma staupijo v šolsko zidino, vsi mlajši zbrati pred šaulo Prosenjakovci. V pondejlek, 7. septembra, gda so v nauvom šolskon leti starši prvi paut meli priliko, ka svoje mlajše pripelajo prejk granice na mejnom prehodi Magyaszombatfa-Prosenjakovci (odprejti je samo za šaulare in njihove starše, in tau zrankoma med 7. in 8. vöro, zadvečarka pa med 14. in 15. vöro), je Éva Egri iz vesnice Lendvajakabfa ravnateljici DOŠ Prosenjakovci Jožici Herman pripovedala, ka je tüdi sama pisala na več strani, med drügim kovsko devetletko, pa je pravla, ka se je za té stopaj pred lejti odlaučila po tistom, gda je vidla, kak je biu nad včenjom na toj šauli navdušeni eden od pajdašovih mlajšov. Če je lani v Prosenjakovce ojdlo ške 38 mlajšov z Vogrskoga, jih je letos že 44, tau pa pomeni, ka skor polonje šaularov, sterih je v letošnjom šolskom leti vsevküper 102. Kak nam je že na sprtoletje za naše novine raztolmačila Jožica Herman, mlajši pridejo k njim iz različnih obmejnih krajov. Na povabilo novega državnega podsekretarja Zoltána Istvána Marczinka so 8. septembra v Budimpešti spet potekali pogovori o praktični izvedbi Gospodarskega razvojnega programa Slovenskega Porabja. Udeleženci pogovora so na Podsekretariatu za konkurenčnost in območno načrtovanje finančnega ministrstva pregledali potrebne pogoje in naslednje korake, ki so potrebni za uspešno izvedbo gospodarskega razvojnega programa. Obenem so določili okvire pogodbe z Državno slovensko samoupravo. S porabske strani so se pogovorov udeležili Erika Köleš Kiss, slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu, in predsednik ter podpredsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec in Martin Ropoš. F. Sütő Porabje, 17. septembra 2020 ... DO MADŽARSKE Radio Svobodna Evropa spet na Madžarskem Radio Svobodna Evropa, ki so ga ljudje tudi v najhujših komunističnih časih poslušali, se bo vrnil na Madžarsko. Sicer ne v obliki radijske postaje, temveč kot online multimedijski portal. Portal finansira kongres Združenih držav Amerike v tistih državah, kjer se po njihovem krši svoboda tiska. Direktor portala bo Gyula Csák, ki bo budimpeštansko pisarno vodil iz Prage. Novi portal bo javni medij, zato se od njega pričakuje uravnoteženo in nepristransko poročanje. Ker gre za neprofitno dejavnost, na straneh portala ne bo oglaševanja. Kolegij za nadarjene dijake – Collegium Mathias Corvinus Šola za usposabljanje elite – Colegium Mathias Corvinus – bo navzoča v več kot 30 mestih po državi in v madžarskem zamejstvu, je povedal prejšnji teden na predstavitveni tiskovni konferenci državni sekretar Balázs Orbán, obenem predsednik kuratorija prenovljene izobraževalne institucije. Obljubil je ideološko neopredeljeno, toda domoljubno vzgojo. Collegium Mathias Corvinus bo v prihodnje skrbel za napredovanje kakih 10 tisoč nadarjenih mladih v devetnajstih županijskih središčih in v šestnajstih mestih v madžarskem zamejstvu. Cilj je, da se izoblikuje specialno izobraževalno omrežje, v katerem se bo usposabljala madžarska politična, gospodarska in kulturna elita naslednjih desetletij. Državni sekretar je izpostavil, da je to strateško vprašanje nacionalnega obstoja. Finančno podlago za delovanje prenovljene institucije, ki bo naslednje leto stara 25 let, je zagotovila vlada, saj je madžarski parlament že aprila sprejel odločbo, da bo vlada po 10 odstotkov svojih delnic, ki jih ima v podjetjih MOL in Richter Gedeon (farmacevtsko podjete), predala kuratoriju Collegiuma Mathias Corvinus. V šolah anglosaškega tipa se bodo lahko učenci izobraževali že od 10. leta starosti, same šole in raziskovalne delavnice bodo vodili profesorji in strokovnjaki, ki bodo v raziskave vključili tudi dijake. V teh institucijah si ne bodo prizadevali za masovno izobraževanje, temveč za individualno in za pouk v majhnih skupinah, je povedal na tiskovni konferenci Zoltán Szalai, direktor institucije. 8 »Drügo ne djejo, samo repo ...« Stariške so nej dopistili, ka bi se ženila, nej njeni pa nej od moža, steri so v županiji Veszprém bili doma. Vejn zato, ka je ona še fejst mlada bila, ro vidim. »Tau je že davnik bilau, dja sem na tjejpi, moja mati, tetica iz Sakalovec, z Otkovec mati pa oča od ravnateljice Agice Magdi Zadori je sama ostala, eden sin je v Pešti, drugi pa v Števanovci drüga družina pa bogatejša bila, vekši pavri so bili pa vekši grünt so delali kak oni doma na Verici. Depa itak sta najšla priliko, kak sta se leko tak zdala, ka so stariške sploj nej paulak bili. Pa tak, ka bi ona še nücala dovoljenje od starišov, zato ka nej bila še osemnajset lejt stara. Drügo leto 15. janura baude šestdeset lejt tauma, ka sta se zdala, žau, tau je Holec.« - Vaša mati so iz Otkovec bili, oča pa iz Verice? »Mati so iz Otkovec bili, depa očo so samo töj na Verici goraranili, on je nej se valaun bejo. Njij je več bilau, depa vsikši je drügo mater emo, edni so na Slaskom bili, eden na Nemškom pa te še tü pa tam. Mojga očo so tü na Verici pri Kolmani goraranili, zato smo mi tam Držina pri križi, steroga je Magdina mama vred mejla, dokeč je ladala mauž več nej zadaubo, menje kak edno leto je falilo, ka bi leko svetila. Magdi Zadori je ta ženska, dekliško je Šömenek, depa kak pravi, tau niške ne vej, njau so v cejlo življenji, samo Zadori zvali. - Tetica Magdi, najstarejši kejp, ka smo ga najšli pri vas doma, je tisti, gda ste pri prvom preščiščavanji, če dob- erbali, gda so starci tapomrli.« - Kak se vi po iži zovete? »Edni nam tau pravijo, ka Žlarini, vejn zato, ka dja sem se pa tam naraudila. Pri Kolmani je bejla edna dekla, stera je beteg rahitis (angolkór) mejla. Ona je v cejlom življenji nej mogla dola s postele. Njeni oča je te ram sam, s svojimi rokami zozido. Zato, ka če oni tamrdjejo, te tisti, steri de tau deklo tarano pa opravlo, za šetja te ram dobi. Tak so te moji stariške te ram dobili pa so se prišli.« - Na taum kejpi, če dobro vidim, je vaša družina, nej? »Tak je, oča pa mati, Nanin Djoli, Vilak pa Djirejšin Karči, tau je te bilau, gda so te križ tü pred našim ramom obnavlali. Te križ so večkrat kaj popravlali pa farbali, moja mami ga je pa opravlala, dočas je ladala.« - Sto so tej mlajši na ednom küpi? »Tau so verički mlajši, steri so v šaulo odli.« - Kama? »Se na Verico. Sveta Marija, kelko je nas bilau tistoga reda. Na srejdi školnik Súlyok stoji, steri je leta 56 vö z rosaga odejšo. Zdaj kak gledam, s tauga je sploj dosta vö z vesi odišlo, par nas je bilau, ka smo doma ostali. Dja sem sploj rada v šaulo odla pa sploj dobro sem se včila. Namé so v Pešt steli poslati se včit, samo stariške so nej dovolili, še tak nej, ka bi štipendijo daubila. Stariške so edno kravo meli, delati zato trbelo, pejnaz pa nej bilau, kak do te za menov odli, je oča pravo. Drügo pa tau, ka dja sem sama bejla, nej sem mejla nej brata pa nej sestro, zavolo tauga bi dja tö težko na sama njala stariše. Tak sem te v židano fabriko odla delat, vejš, kelkokrat, gda je kmica bila, sem se še od svoje tenje zbojala, gda sem iz Števanovec pejški üšla domau. Tau je dobro bilau, ka so sodacke bili pa smo vedli, gda se menjavajo, gda dejo ta ali nazaj, te sem se nej bojala, gda so oni paulek bili.« - Je eden kejp, edno srce, gde ste vi pa vaš mauž še v sodačkom gvanti dolavzeta. »Moj mauž je leta 59 se prejšo za sodaka, dja sem pa 58. leta vö iz šaule prejšla. Potejn sva se spoznala, dja sem še sploj mlada bejla, samo šestnajset lejt stara. Zato je Ferencina Ana fejst v nevauli bejla, gda sva se zdavala z možaum, ka bi trbelo od starišov dovoljenje, aj me leko mauž vzeme, samo oni so nej steli.« Njeno prvo pečiščavanje - Steri stariške so nej steli? »Najprvin od moža, sledkar pa že moji stariške tö nej. Zavolo tauga vnoči v pau dvej pri Casarni je naja zdala Ferencina Ana, eden svedok je bejo povelnik vojašnice, drügi pa Žlarin Vili. Še sledkar je večkrat prajla Ana, gda je še delala, čüti nej steli. Mojoma možej so še edno bogato deklo vöodebrali, zato ka mi smo tistoga reda doma sploj tak srmaško žejvali. Oni so doma konje pa velki grünt meli, mauž je doma mogo delati. Tau je dočas tak bilau, ka se je nej zvedlo, ka sem kusta, potistim so privolili, depa še te nej naletja.« - Ka je bilau potejn? »Potejn sva se ženila, depa zaman sva valas poslala stariške so nejprišli pa nej sestra pa nej brat. Natau je Markovič pop pravo, ka je več nej mladi, depa tašo še nej bilau, ka bi stariške nej bili na gostüvanji. Prvo paut so te prišli, gda se je vekši sin Miši naraudo. Moja mati je te šonko pa repo tjöjala, depa oni so tau nej poznali, gda so domau prišli, so prajli, ka tau taša srmaška ves, ka tam drügo ne djejo, samo repo. Dosta nevaul sva mela, depa müva z možaum Na Verici so gnauksvejta meli svojo šaulo, vej čüda, nej pa mlajšov je tö dosta bilau samo aj se, Baug vari, vö ne zvej.« - Ka so stariške prajli, ka ste se tak na črno zdala? »Nej so vedli, niške je nej vöovado, samo sledkar, zato ka potejm vsikši domau üšo, dja k nam, mauž pa v kasarnjo. Gda je dolazaslüžo vojsko, te sva kak dja tak on doma tapravla, samo od tauga so stariške ranč Porabje, 17. septembra 2020 sva lopau živela. On je v kosavno fabriko odo delat, dva sina sta se naraudila, obadva že na svojom živeta. Vidiš, zdaj gda bi že vse dobro bilau, lopau bi še leko živela, mauž je mrau pa sama sem ostala.« (Kejp na 1. strani: S pokojnim možaum na zlati poroki.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 3. Gesti od poncihtrov, vino za sive franke Med svojim klantivanjom po zahodnoj Vogrski smo prišli v krajino Hanság, v okaulico jezera Fertő. Inda svejta je bilau tau edno veuko müzge, na šterom eške gnesneden najdemo posebne rastlike ino stvarine, depa etnološke ino kulturne vrejdnosti tö. Tam so na začetki 1990-i lejt stvaurili Narodni park Fertő-Hanság. Stara legenda pravi, ka so kauli varaša Kapuvár v 18. stoletji ribiči pri vodej najšli ednoga osemlejtnoga pojbiča, šteri je nej trpo gvant ino djo senau pa slamo. Istóka Hanya so odpelali na grad, tam srečavajo večféle kulture, gnes po vesnicaj svojo tradicijo eške itak gordržijo Madžari, Nemci ino Rovati. V etoj krajini dosta takši vesnic geste, štere so zavolo svoji zidin en tau »svetovne erbe« gratale, povejmo vési Sarród ali Fertőszéplak. Poštija med Sopronom ino Fertődom na dvaje sečé krajino, zatok so tam zozidali betonske stené ino poti, po šteraj leko žabe prejk odijo. Gda pridemo v vés (nekdešnjo Eszterházo), leko skaus veuke kovane železne dveri staupimo do dvorca (kastély) držine Esterházy. V »vogr- Gda se večer posvejtke vužgéjo v Esterházyna dvorci v Fertődi … po ednom leti je začno küjano ráno gesti ino vögledati kak eden človek. Gnauk pa je samo skočo v Rabo ino so ga več nikdar nej vidli. Jezero Fertő je s svojimi 310 km2 tretja najvekša stoječa voda v Srejdnjoj Evropi, na skoro 90 procentaj je pokrito z igarcov. K Madžarskoj sliši samo edna tretjina jezera, štero je zvekšoga globko samo 50-60 cm. V zgodovini je večkrat vöposenilo, donk najdemo na njem dosta rejtki ftičov. (Na gausti tam počiva več deset gezero gosi.) S kauliške zemlé že više 160 lejt vökopajo šoto (tőzeg), s šterov so inda svejta kürili, gnes pa v njau rauže sadijo. Če rejsan je krajina kauli jezera Fertő gnes v dvej rosagaj, se go donk ne smej na dvaje talati. Že osem gezero lejt se skom Versaillesi« so prvi svetek držali leta 1770, vekši tau svojoga aktivnoga žitka pa je v Fertődi preživo eričen komponist Joseph Haydn. Gnes se dosta mladi parov oženi v dvorci, kauli šteroga eden veuki engliški park geste. Med bregami se skriva dolina potoka Ikve, v šteroj leži varaš Sopron. Tam najdemo ostaline foruma rimske Scarbantie, stenau kauli ramov s srejdnjoga vöka, baročne pa renesančne varašanske iže ino palače z 19. stoletja. Po prvoj svetovnoj bojni so leko lidgé Soprona odebrali svoj rosag, na referendumi so se odlaučili, aj njini varaš dale ostane na Madžarskom. Od tistoga mau zovéjo mesto »varaš vörnosti«. V središče leko pridemo prejk dveri pod »Požarnim tör- mom«, simbolom Soprona. Na Glavnom trgi stogi »Kozina cerkev«, o šteroj legenda pravi, ka je prej edna koza na pašnjeki najšla edno lado z zlatom - s tisti penez so zozidali tau Božo ižo. V dvej Esterházyna palačaj v centri si leko poglednemo rudarski ino gozdarski muzej, vrejdno pa je videti dvej sinagogi ranč tak. V Soproni že više stau lejt redijo pivo, na domačijaj kauli varaša pa na furt več mejstaj odavajo žmano vino. Najbole erična je »modra frankinja« (kékfrankos), štera je svojo ime v cajtaj Napoleonovi bojn dobila. Cuj dobro prija gesti od nemški »poncihtrov«, štero ime pride z rejči »Bohnenzüchter« ali »gazde, šteri gra pauvajo«. Prauti djugi pridemo v méke bregé Lövérek. Na srejdi ednoga veukoga botaničnoga gračenka stogi nekdešnja sodačka šaula, štera je po prvoj svetovnoj bojni mesto dala viskoj rudarskoj šauli z varaša Selmecbánya (gnes na Slovaškom). V eti bregaj vsikšo leto držijo eričen festival VOLT, na šteroga má šegau priti više stau gezero lüdi. (Letos je program zavolo koronavirusa taausto.) V bregaj Lövérek gestejo kaupance tö, v šteraj se leko vračimo s pomočjauv dobre klime. V čüdovitnoj krajini stogi varaški tau Brennbergbánya, gde so na srejdi 18. stoletja oprli prvi rudnik kulna v rosagi. V tistoj cerkvi znautra geste edna krčma tö, v štero leko lüstvo odi že od cajtov socializma. Erična vesnica je eške Balf, gde so med drügov svetovnov bojnov eden delovni lager meli - tam je mrau pisatel Antal Szerb. Poznana mineralna voda s té vési se leko koštava pri ednom stüdenci. Na grajnci med Sopronom ino (gnes avstrijskim) St. Margarethem najdemo Spominsko mesto Panevropsko- ga piknika, šteroga srečanja ciu je bilau stvaurdjenje edne Evrope brezi mejé. Augustuša 1989 so tam lidgé z Nemške demokratične republike (NDK) prejkvdarili »železno fijanko«, vogrski graničarge pa so nej strejlali na nji. Turisti se leko gnes s Soprona pripelajo z ednim »oldtimer« Trabantom ranč tak ino se tak spominajo z nostalgijov. Bregauvge nad vesnicov Fer- djajcami sedi«. Zatok je gnes zvonik cerkve postavlen s strani. Držina Széchenyi je dala posaditi više dvej pa pau kilomejterov dugi lipov drevored, v kripti na cintori pa počivata István Széchenyi z ženauv Cresscenciov. Na njija grobi vsikdar dosta friški vencov geste. Daleč od varašov, v vesni- Pogled na Sopron s Požarnoga törma - na srejdi »Kozina cerkev« tőrákos so stari 12 miljaunov lejt, njini vapnasti kamen so duga stoletja vökopali. Gratale so veuke naravne dvorane, štere so dobile več funkcij: tam se leko čüdivamo graubo veukim indašnjim ribam s plastike, že dugo pa v kamnolomi (kőfejtő) klasične koncerte tö držijo. Z vési pela mali električen cug, s šteroga si leko poglednemo sramotilni steber (pellengér), šteri je edini na Vogrskom na praustom gorausto. Če se napautimo nazaj prauti notranjosti rosaga, pridemo v vés Nagycenk. Tam vse guči o držini Széchenyi, štera je zozidala dvorec (kastély). V etoj vesnici geste eden muzej lokomotiv, v etoj krajini pa se leko ranč tak malo pelamo z muzejskim cugom. Gda je »najvekši Madžar«, István Széchenyi vüdo, kak lagvo cerkev vövidi, je obečo, ka dá zozidati nauvo. Svojoma arhitekti Miklósi Ybli je tanačivo, aj törem nede nad dverami kak liki »gaus nad Porabje, 17. septembra 2020 ci Pusztacsalád leko eške gnauk srečamo toga veukoga reformnoga političara. Na srejdi vési stogi kip, na šterom piše, ka so ga postavili svetoma Števani. V istini pa je tau spomenik Istváni Széchenyini, šteroga pa so zavolo trde rauke avstrijskoga cesara v 1860-i lejtaj v najmenjšoj ino najbole skritoj vesnici v krajini prejkdali. Poštije za picikline so kauli jezera Fertő duge 120 kilomejterov. Če pa mamo volau, leko »krajino Istóka Hánya« spoznamo s kenunami tö. Zrankoma leko poslüšamo, kak se ftiči prebidjavajo, mamo pa mogaučnost za ribe loviti ranč tak. Večer nas čaka center Soprona s svojov indašnjov atmosferov, od vinski gazd pa leko vöopitamo tau tö, zakoj so nekda baukša vina sodakom Napoleona samo za njine »sive peneze« odali. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 3. Trda krv v mali glažaj tečti začne V tretjom kedni prvoga gesen- stoletji na češkoj zemlej, njeskoga mejseca, bole djenau ni den svetimo ranč tak 16. 16. septembra, sveti svoj den septembra. V mladi lejtaj se sveti Ciprijan (Szent Ciprián), je nej brigala za krščanjsko šteri je živo v sövernoj Afriki vöro, vej so go pa tomačina srejdi 3. stoletja. Biu je sin li takši nemški misijonari, bogate držine v varaši Karta- šteri so steli posvejtno mauč go, stariške so ga dali dobro tö meti. Trnok mlada se je vönavčiti. Po dugi pogučava- oženila s češkim knezom njaj s padašom, dühovnikom (fejedelem) Borivojom, šteri Cecilijom je gorvzeu krščanj- je gorpoisko Cirila ino Mesko vöro ino sam tö grato toda, gda sta na Moravskom düšni pastér, za en malo pa oznanjala evangelij v domaso ga odebrali za püšpeka. Pod cesarom Decijom so začnili strašno preganjati krščenike, vnaugi so zapüstili svojo vöro ino darüvali balvanom. Pogange so kričali: »Lüčite Ciprijana pred oroslane!« Zavolo toga se je skriu ino na skrüma, s pismi ravno svojo Cerkev. Gda je leko nazajprišo v Kartago, Čüdo s krvjauv svetoga Januarija so oprvim je Ciprijan v cajdojspisali leta 1389 (čednjaki so gvüšni, ka je v taj küge pomago glažaj ranč nej krv, de jim pa Cerkev ne dopüsti betežnikom ino relikvijo bole djenau pogledniti) srmakom. Nauvi cesar Valerijan pa je pá začno lauviti kršče- njoj slavskoj rejči. Borivoj je nike ino püšpek je mogo med spozno ino zlübo krščanjsko prvimi pred birovijo staupiti. vöro, pravijo, ka ga je sam Vö so ga zagnali z varaša, Cip- sveti Metod okrsto. Sprvoga rijan pa je v senjaj vüdo, ka je bila njegva žena Ljudmila more gratati Kristošov mantr- sploj prauti toma, gda pa je nik. Gda ga je nauvi prokon- eden dühovnik Metoda njej tö zul nazaj v Kartago pauzvo, so raztomačo krščanjske istine, ga osaudili na smrt s sablov. se je dala sama tö okrstiti. Od Ciprijana je na slejdnjo paut tistoga mau je češka kneginja sprevajalo trnok dosta lüdi, s cejlim srcom pomagala delo na ednom pauli so ma glavau sveti slavski apoštolov, njeni krajsekli. Na tistom mesti so lidgé so začnili dobro misliti postavili edno cerkev, štero pa o krščanjskoj vöri ino tanjali je kisnej na nikoj djalo lüstvo poganstvo. Vandalov. Ciprijan je biu teo- Ljudmila je šest mlajšov rolog ino pisatel tö, zatok ga vi- dila možej Borivoji, šteri pa dimo na dosta kejpaj s knigov je mrau pri komaj 36 lejtaj. Mlada dovica je gratala prvi ino palmov. človek domovine, češki narod Sveta Ljudmila (Szent Lud- je pelala s krščanjskov glamilla) je živejla v cajtaj sveti vauv ino srcom. Svoje mlajše, bratov Cirila ino Metoda, v 9. vnüke je z živov peldov gorra- nila za pravične voditele, najlepši cvejt je grato njeni vnük sveti Venčeslav. Bila je mati siraut, trauštala je dovice ino gorpoiskala robe, zatok go je lüstvo trnok rado mejlo. Edna njena nevoškéna sneja pa je na njeni dom poslala dva človöka, šteriva sta Ljudmilo zadavila. Gda je štiri lejta kisnej Venčeslav vladar grato, je dau tejlo svoje stare matere pripelati v Prago. »Mati češkoga naroda« eške itak tam počiva, Čehi go majo za svojo patronuškinjo. V Sloveniji sploj dosta žensek ime Ljudmila nosi. 17. septembra svetimo den svete Hildegarde (Szent Hildegárd), štera je bila nemška apatica v 12. stoletji. Bila je edna od prvi žensek, štere so se na Zahodi spravlale s pisanjom muzike. Če rejsan je nej bila vönavčena komponistka, slišijo njene »antifone« med najbaukša glasbena dela v srejdnjom vöki. Cejli žitek Hildegarde z Bingena je biu pun z mistikov, dostakrat je mejla videnja (jelenések). Ojdla je po cejloj Evropi ino vseposedik včila, tau pa je bilau za tiste cajte trnok špajsno. Sploj dosta je znala o teologiji, padarstvi, botaniki, astronomiji, gezikaj ino muziki. Z njeni knig »Materia Medica« leko spoznamo, kak so v srejdnjom vöki vračili lidi, vej so pa tau prve padarske knige s tisti cajtov. Njeni verši so med najbaukšov poezijov v srejdnjom vöki, pisala je hvalnice ino misterije ranč tak. Hildegarda se je naraudila kak deseto dejte v držini ednoga nemešnjaka. V svojom ausmom leti je odišla v benediktinski klaušter, po dvatrestom pa gratala opatkinja. Zavolo svoji betegov je začnila vküpklasti knige »Spoznavaj paut«, v šteraj je dojspisala svoje vizije. Gda je pápa Evgen III. pripozno, ka so videnja Hildegarde istinska, je grato njeni krajsekli. Gda so ga pokopali v katakombe, so tistivi dvej mali posaudi dali k njegvoma mrtvoma tejli. Gda je inda svejta vulkan Vezuv odjen plücko, je lüstvo v procesiji kauli nosilo zemelske ostanke svetnika ino brodilo, ka je od nevole rejšeno po njegvoj priprošnji. Vörnicke eške gnes vküppridejo na njegve tri svetke v katedrali, tam molijo ino spejvajo. Na glaven oltar vödejejo glavau Januarija ino dva glaža s trdov krvjauv - štera za en malo tečti začne, te pa pá trda grata. Tau čüdo čednjaki eške gnes ne vejo raztomačiti. Sveti Januarij se je po legendi naraudo v Napolji na srejdi 3. stoletja, kisnej pa grato dühovnik ino püšpek v bližanjom varaši Be»Ge sem pepeu s pepela, pra s praja, štera samo neventi. Gda so tau gučim pa pišem, ka mi je vcepiu nekak drügi,« v cajti cesara Dije o sebi povödala sveta Hildegarda, štero zovejo oklecijana njeg»prorokinja Germanije« tö ve tri padaše nutzaprli, je na nuškinja zeliščni gračenkov skrüma odo v vauzo ino tam (gyógynövénykertek). traušto krščenike. Gnauk pa so ga zgrabili ino odpelali, Če štoj kočkaj malo pozna Na- donk pa je nej zatagiu svojo polj, vej, ka za tisto lüstvo zna- vöro. Strašanjsko so ga mantmenüje kapejla na pravoj stra- rali, po tistom pa ga ličili v ni njine katedrale: posvečena amfiteater med divdje stvarije svetoma Januariji (Szent ne - de so ga pa té nej raztrgaJanuáriusz), šteroga taljanski le. Zavolo toga so ma odsekli »san Gennaro« zovéjo. Nad ka- glavau. pejlov piše: »Sveti Januarij je s Na kejpaj stogi sveti Januarij čüdov svoje krvi rejšo varaš od kak püšpek s sablov med stvagladi, bojne, küge ino odnja z rinami ali pa ga namalajo z vulkana Vezuva«, relikvije dvöma glažoma njegve krvi. V toga svetnika čestijo v Napolji Napolji ga čestijo kak svojoga že od 5. stoletja. Na tri njegve veukoga patronuša, o svojom najvekše svetke njegva strd- žitki v taljanskoj emigraciji jena krv - štero držijo v dvej pa je vogrski pisateu Sándor mali glažaj - začne prej tečti. Márai napiso roman »Krv san Tradicija pravi, ka je kršče- Gennara«. nica Evzebija v teva dva gla-dmža vlejala malo krvi svetoga ilustraciji: Januarija, gda so ma glavau Szilveszter Bartkó klaušter Rupertsberg pravo prauškarsko ino kulturno mesto. Eške pri svojom šestdesetom leti je nej počivala: ojdla je na misijonarske poti po cejlom tedešnjom Svetom rimskom cesarstvi, zmejs pa je dala zozidati eške klaušter v Eibingeni. Svoj mér je najšla pri 73 lejtaj, osem lejt kisnej pa je zapüstila té svejt. Kak svetnica je - zavolo svoji knig o vračenji z rastlikami - patro- Porabje, 17. septembra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 18.09.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost: Do kdaj bomo še imeli nafto?, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Danes dol, jutri gor: Resni pogovori, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Zvezde velikega platna: Claudia Cardinale, britanska dokumentarna serija, 14.35 TV-izložba, 14.50 Prisluhnimo tišini: Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo!, 15.05 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.20 Čist zares: Bio, eko in veganska kulinarika, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Pujsa Pepa: Izpad elektrike, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Clint Eastwood, britanska dokumentarna serija, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.05 Napovedujemo PETEK, 18.09.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.15 Videotrak, 10.10 Dobro jutro, 12.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 Poletni koncerti iz naših krajev - Ansambel Saša Avsenika s komorno skupino godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, 18.10 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.40 Športno plezanje - mednarodno tekmovanje Triglav the Rock, reportaža, 18.55 Videotrak, 20.00 Neboa: Veseli četrtek, španska nadaljevanka, 21.10 Obupana, nemško-francoski film, 22.55 Zadnja beseda!, 23.45 Videotrak, 0.45 Info kanal SOBOTA, 19.09.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.05 Infodrom, poletje 2020: Otroški poročevalci, informativna oddaja za otroke in mlade, 10.20 Osvežilna fronta: Maščevanje, oddaja za mladostnike, 10.50 TV-izložba, 11.05 Ugriznimo znanost: Do kdaj bomo še imeli nafto?, oddaja o znanosti, 11.40 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.10 Tipično slovensko: kozolci, dokumentarni film, 14.50 Prisluhnimo tišini, 15.00 Dolga alpska transverzala: Glava in noge, francoska dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek: Dve muhi na en mah, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Erika: Skrivnostno topljenje, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Deklina zgodba (III.), ameriška nadaljevanka, 23.10 Sedmi pečat: Matura, koprodukcijski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo SOBOTA, 19.09.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.30 Pričevalci: Emil Zonta, 11.05 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 12.15 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 13.50 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, 18.40 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 19.10 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 20.05 Saljut 7, ruski film, 22.00 Zvezdana: Vam povem zgodbo?, 22.40 »Mi, sever - We, the north«, glasbeni film o ustvarjanju Gala Gjurina v Kanadi, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal NEDELJA, 20.09.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji: Temna skrivnost, risanka, 10.15 Špasni učitelj: Kros, nizozemska otroška nanizanka, 10.40 TV-izložba, 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Življenje kot igra, svet kot igrišče - 30 let ZSKSS, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Na lepše, 15.20 Nikec, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Očka zamuja, risanka, 18.50 Mali Timotej: Drobec Zemlje, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Med nami, norveška nadaljevanka, 20.45 Intervju, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Buda v Afriki, južnoafriško-švedski dokumentarni film, 23.40 B. Smetana, Vltava (Simfonični orkester RTV Slovenija), 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 20.09.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.20 Videotrak, 7.15 Duhovni utrip, 7.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.05 Glasbena matineja, 9.55 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Ambienti, 12.05 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 13.25 Otroci Sredozemlja: Španija, 14.30 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, 16.25 Avtomobilnost, 17.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, 19.00 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 20.15 Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Gorica, 4. kolo, 22.35 Žrebanje Lota, 22.45 Vikend paket, 0.00 Zvezdana: Vam povem zgodbo?, 0.40 Kaj dogaja?, 1.05 Videotrak, 2.05 Info kanal PONEDELJEK, 21.09.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, 6.45 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Življenje kot igra, svet kot igrišče - 30 let ZSKSS, 10.40 TV-izložba, 10.55 Danes dol, jutri gor: Inteligentni sesalec Stane, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Amsterdam, London, New York - trije veličastni: Zlata doba (1585-1650), francoska dokumentarna serija, 14.50 S-prehodi: Bojan Brezigar, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Kulturni vrhovi: Vesela in žalostna gora v Mirnski dolini, dokumentarna oddaja, 18.00 Malčki: Vodne igre, risanka, 18.05 Čebelice: Zgodba o levu, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisave: Aleš Berger, Andrej Brvar, 23.30 Glasbeni večer, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 21.09.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.20 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 13.40 Prisluhnimo tišini, 14.10 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Vezan, dokumentarna oddaja, 14.35 Na lepše, 15.20 Zadnja beseda!, 16.35 Prava ideja!: Lupit Pole, proizvajalec plesnih drogov, 17.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.50 Vitanje v vesolju: Sunita, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, 21.00 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije: Temna noč duše, britanska dokumentarna serija, 21.55 Mahatma Gandi - velika duša, francoska dokumentarna oddaja, 22.50 Kam, kratki igrani film AGRFT, 23.10 Prespana pomlad, kratki igrani film AGRFT, 23.35 Videotrak, 0.35 Info kanal TOREK, 22.09.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Pisave: Aleš Berger, Andrej Brvar, 10.35 TV-izložba, 10.50 Danes dol, jutri gor: Komanda mora bit', slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Dolga alpska transverzala: Glava in noge, francoska dokumentarna serija, 14.45 TV-izložba, 15.00 Duhovni utrip: Superknjiga, 15.20 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Kalimero: Zmedeni zbor, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kako je Solidarnost spremenila Evropo, nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pričevalci: Kajetan Gantar, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Porabje, 17. septembra 2020 OD 18. septembra DO 24. septembra Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo TOREK, 22.09.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.00 Videotrak, 11.55 Dobro jutro, 14.35 Slovenski magazin, 15.00 Avtomobilnost, 15.50 50 let Hale Tivoli, dokumentarni film, 16.45 Joker, kviz, 17.55 Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Povezani svet: Zmagovalec pobere vse, britanska dokumentarna serija, 20.55 Prava ideja! 21.25 Molitev, francoski film, 23.10 NaGlas!, 23.30 Videotrak, 0.30 Info kanal SREDA, 23.09.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.40 TV-izložba, 11.00 Danes dol, jutri gor: Danes na zdravje, jutri na zdravljenje!, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Povezani svet: Zmagovalec pobere vse, britanska dokumentarna serija, 14.45 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Male sive celice: OŠ Šenčur in OŠ Miška Kranjca, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dokumentarna serija, 18.00 50 knjig, ki so nas napisale: 57. št. Nove revije, 18.05 Čarli in Lola: Moje malo mesto, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Lara, nemški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Tjaša Rener, 23.40 Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dokumentarna serija, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo SREDA, 23.09.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.40 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 11.10 Dobro jutro, 13.30 Poletni koncert iz Schönbrunna 2019: Dunajski filharmoniki, Yuja Wang in Gustavo Dudamel, 15.30 Ambienti, 16.15 Vikend paket, 17.55 Stratifikacija lune, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Na novo odkriti Beethoven, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 20.55 Žrebanje Lota, 21.05 Pogovor s predsednikom MOK-a Thomasom Bachom, 21.40 Moje mnenje, 22.35 Tujca, britanska nadaljevanka, 23.25 Tok (Flow), dokumetnarni film, 0.20 Videotrak, 1.20 Info kanal ČETRTEK, 24.09.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dokumentarna serija, 10.40 TV-izložba, 10.55 Danes dol, jutri gor: Mojca in njena dediščina, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Amsterdam, London, New York – trije veličastni: Spopadi in interesi (1650-1800), francoska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 15.00 Slovenski utrinki, 15.25 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Nehotni spomin, 18.00 Dinotačke: Kar naj se ne konča, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije: Temna noč duše, britanska dokumentarna serija, 0.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo ČETRTEK, 24.09.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.45 Videotrak, 11.40 Dobro jutro, 14.20 Profil: Tjaša Rener, 15.20 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.45 Joker, kviz, 17.55 Od Kapitala do kapitala - Države v času NSK, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Poti v svobodo med drugo svetovno vojno: Sulmona, britanska dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.20 Glasbeni utrinek, Aco Aleksander Bišćević, 22.40 J. S. Bach: Toccata in fuga v d-molu, orgle Ljerka Očič, 22.50 Slovenska jazz scena, 23.45 Videotrak, 0.45 Info kanal Pod Srebrnim brejgom … … se telko že dugo nej godilo. Slovenska politika, tisti najbole prejgnji, visko glavou nosijo. Na njivo iniciativo so se na Blejdi vküper najšli najbole prejgnji iz tak zvane Srejgnje Evrope. Prišli so iz Polske, Madžarske, Srbije, Hrvaške, Češke, Bolgarije pa iz Slovenije. Že 15. Strateški forum je vsefele naprej prineso, najbole pa tau, ka so se nisterni prejgnji najšli, steri nej najbole popularno politiko gordržijo. Eni par vsikše telko časa od EU-na malo za vüje dobijo, ka nej najbole demokratične metode najprej spravlajo. Zato nej čüdno, ka se je takše leko čülo tö, ka EU vküper mora držati, nej pa se na etakše pa ovakše talati. Kakoli, slovenska diplomacija je malo bole gizdava gratala, gda se je tau zgotovilo. Nazaj na evropskom parketi smo gé, na njenom zemljevidi, se je leko preštelo, na teveni čülo pa vidlo. Po tejm pa zanuva novinarge pa politični analitiki se zglasijo. Kak že smo od toga pisali, nji glavaške najbole nemajo radi. Tak je eden od nji napiso, ka bole aj Slovenija svojo volo pa energijo nut v EU kanalizejra, nej pa s takšimi, ka v evropski politiki nemajo velke žmejče. Diskusije o tejm »za« pa »prauti« so se eške nej zgotovile. Velko žmejčo pa vino teran ma. Tak velko, ka je na birovijo EU-na prišo. Najprva malo od toga črnoga vina terana več povejmo. Teran v Sloveniji je trno popularno vino. Njegva domanja krajina je Kras gé. Više slovenskoga maurdja pa ta dale nut séga. Teran je tü doma, kak indri domanja rdečka. Dobro, tau zdaj mala šala gé. Od inda pravijo, teran samo na slovenskom Krasi leko raste, se vino pripouva. Depa Hrvati ga tö delajo. Že pred lejti je Slovenija vüški skaučila: »Teran je naš! Nikomi ga ne damo!« Hrvati so prajli: »Teran je naš tö!« Slovenci so prajli: »Demo na EU birovijo!« Hrvati pa nazaj: »Te pa demo!« Cejla ta štorija s teranom se je vlejkla kak kokošeča črejva, pisale so se depeše, pisali so se protesti. Zdaj je birovija vödala, ka Hrvati tö leko teran majo. Slovenija zdaj užaljena gé. Kak bi deteti špilo vkraj vzeli, skur djouče. Nej pa djoukala, gda je patent za ajvar v Evropi dobila. Ajvar, vküper semleta ocvrejta zelenjava, stera je vcejlak z druge krajine doma. Od tam, z djuga Balkana je prišla. Uni zdaj tau ménje za rejsan žmano gesti ne smejo več meti. Sto komi kradne? Tisti, ka prvi se za koj gorvzeme. Eške dobro, ka kranjska klobasa je slovenska ostanola. Pa je malo falilo, ka bi ovak bilau. Neje pa ovak z nogometaši Mure bilau, kak so si brodili, kak so si želejli pa je realno tö bilau. Zavolo corone so prvo tekmo kvalifikacije za Ligo Evropa dun dobili. Po dvej tednaj so v Pešti Nömme Kalju iz Estonije s 4:0 naružili. Evropa se njim smidje, s tejm velki pejnezi ranč tak. Depa do ta eške dva velkiva kluba nji čakata. Kak bau, de se eške vidlo pa vedlo. Že pa se vej, ka 260 000 evronov dobijo, ka so prvo stubo prejk staupili. Je tau velki ali mali pejnez? V svejti brsanja labde ranč nej velki. Neje velki, če vejmo, ka najbole plačani nogometaši telko na en teden prislüjžijo. Je pa zato preci pejnez za eden takši klub, kak je Mura. Tau slejgnje pa nikše evropske farbe ne nosi. Pošta Slovenije svoje male pošte po vesnicaj doj zapejra. Pravijo, ka racionalizacijo delajo. V tom deli so na nisterni mestaj eške poštarske kaštüle doj zmontejrali. Sindikat poštašov štrajke obečava, proteste ranč tak. V cejlom tom poštarskom gulaži so se župani ništerni mali krajov organizejrali pa so uni pošte prejkvzeli. Zdaj samo se leko eške čaka, tak nisterni v šali pravijo, ka pomalek de eške policijo vsikša vesnica svojo mejla, če vse bole srmačko bau. Srebrni brejg se samo naraji smidjé. Na njegvi atrejs že dugo, dugo nikša pošta nej prišla. Policajge pa se spodkar pod njim es pa ta zato kaj pelajo. Miki Roš AGRASLOMAK na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij Dogodek »Dobrote slovenskih kmetij«, ki je maja odpadel zaradi epidemije koronavirusa, je bil izveden v bolj skromni obliki 5. septembra na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Pred slovesno otvoritvijo dogodka je potekala premierna predstavitev dokumentarnega filma »V objemu domovine«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano skupaj s koordinacijo AGRASLOMAK. Namen filma je, da ob raznolikosti kmetijskih dejavnosti za- mejskih kmetov prikaže tudi vztrajnost do domovine in narodnostne pripadnosti Slovencev, ki živimo v sosednjih državah, v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Predvajanja filma se je udeležila tudi ministrica Aleksandra Pivec, ki je v svojem nagovoru povedala naslednje: »Vaš neprestani boj za ohranjanje lastne identitete me vedno navdušuje in bodri in mi daje čutiti vaše veliko srce pripadnosti do domovine Slovenije. Zavedam se, kaj pomeni biti pripadnik narodne manjšine, kako in koliko je potrebno vztrajati in se boriti, da ostaneš Slovenec in kot tak preživiš zunaj meja domovine.« V filmu se predstavi tudi Porabje. Poleg dejavnosti Slovenske vzročne kmetije kot turistične kmetije so predstavljene še kmetijske dejavnosti, kot je živinoreja, sadjarstvo, gojenje božičnih jelk, o čemer govorita poleg sodelavcev Razvojne agencije še Šandor Labritz in Alojz Hanžek. A. Kovács Otvoritev cest na Dolnjem Seniku Občina Dolnji Senik je pripravila uspešen natečaj v programu »Za madžarske vasi«. Za obnovo občinskih cest je prejela 27,5 milijona foritov, iz vsote so ponovno asfaltirali dve občinski cesti v vasi, in sicer ulici Ob potoku in Sončni žarek. Otvoritve obnovljenih cest sta se udeležili tudi slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in slovenska generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček. Slavnostni govornik na proslavi je bil poslanec območja Zsolt V. Németh, o podrobnostih projekta je govoril župan Zsolt Monek. Obnovljeni cesti je blagoslovil domači župnik Tibor Tóth. F. Sütő TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB