Poštnuin plafona v gotovim.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1927
Letnik IX
102.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vsebina.!
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 415. Navodila za izvrševanje pravil o upravljanju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva. Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 416. Tarifna obvestila. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 219 z dne 28. septembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. julija 1927.: Odlikovan je s srebrno svetinjo za civilno zasluge Leopold F a g a n e 1, zvaničnik v 1. skupini zvaničnikov, jotniški paznik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. avgusta 1927.: Pomaknjen je iz 0. skupine I. kategorije v 5. skupino I. kategorije dr. Slavko Š u m e n j a k, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. ju- j lija 1927.: Postavljeni so: za ravnatelja zemljiške I knjige v l. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Rus, višji pisarniški predstojnik v 3. skupini II. kategorije pri okrožnem, sodišču v Novem mestu; za pisarniškega ravnatelja v 2. skupini IT. kategorijo pri okrožnem sodišču v Maribora Jakob Podlesnik, višji pisarniški predstojnik v 3. skupini II. kategorije pri istem sodišču; za pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Rajko Stoječ, pisarniški predstojnik v 4. skupini IT. kategorije pri istem sodišču.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. julija 1927.: Postavljena je (postavljena sta) za pisarniško oficialko (za pisarniška oficiala) v 1. skupini HI. kategorije: Angela L a p a j n a r pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani; Ivan Drame pri okrožnem sodišču v Mariboru; Fortunat Stanovšek pri okrajnem sodišču v Laškem.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. avgusta 1927.: Trajno upokojen jo Fran Vogrinc, višji pisarniški oficial v 1. skupini ITI. kategorije pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. septembra 1927.: Trajno upokojen je Adolf Grom, pisarniški oficial v L skupini III. kategorije pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. septembra 1927.: Postavljena sta po službeni potrebi: za obmejnega veterinarja v 5. skupini I. kategorije v Čakovcu Alfred T o n k r e s, veterinar v veterinarskem oddelku pri velikem županu zagrebško oblasti v Zagrebu v isti skupini iste kategorije; za veterinarja v 6. skupini I. kategorijo v veterinarskem oddelku pri velikem županu zagrebške oblasti v Zagrebu Bartol R o č i č, veterinar v isti skupini iste kategorije pri sreskem poglavarstvu v Čakovcu.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 9. septembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Timofej S o 1 o d s k i, tehnični uradnik agrarnega urada v Dolnji Lendavi.
Uredbe osrednje vlade.
415.
Na predlog carinskega sveta, na podstavi člena 10. pravil o upravljanju in uporabljanju denarja
iz fonda za pobijanje tihotapstva in člena 1. uredbe o prenašanju pravice, podpisovati odloke, z ministra na ministrovega pomočnika, generalne direktorje, pomočnike generalnih direktorjev in načelnike oddelkov, predpisujem naslednja
Navodila
za izvrševanje pravil o upravljanju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva.*
I.
O izdajanju odlokov za izplačila iz člena 3.
Iz fonda za pobijanje tihotapstva se smejo vršiti samo izplačila, glede katerih obstoji:
a)	odlok ministra za finance ali
b)	odlok, izdan po predhodnem zaslišanju carinskega sveta, ali
c)	odlok centralne carinske blagajne ali carinarnice, v mejah pooblastitve, dane s temi navodili.
Za izdajanje teh odlokov predpisujem naslednje postopanje, ravnaje se po redu, kakor je to razloženo v točkah člena 3. pravil o upravljanju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva z dne 11. septembra 1924.** in njegovih izpre-memb in dopolnil z dne 29. maja 1927.:***
Iz točke 1.) Obveščevalna carinska služba se organizira: v državi pri carinarnicah, v inozemstvu pa samo pri generalni direkciji carin.
A.	Organizacija obveščevalne službe pri carinarnicah.
Carinarnica, pri kateri se čuti potreba, organizirati obveščevalno službo, poda o tem obrazložen zaupen predlog generalni direkciji carin. V tem predlogu označi poleg ostalega v mesečnem ali letnem znesku točno vsoto, ki jo potrebuje v ta namen.
O takih predlogih se odloča po zaslišanju carinskega sveta. Odobreni odloki se priobčujejo z dopisom onim carinarnicam, na katerih predlog so se izdali, obenem pa njih centralni carinski blagajni. V dopisu se pri tej priliki označi, kateri carinarnični uslužbenec naj vodi organizacijo in sprejema denar za vzdrževanje te službe.
Ko se priobči carinarnici odlok carinskega sveta, da je njen predlog usvojen, mora takoj izvršiti nadaljnje administrativno postopanje po zaupni poti, t. j. izdati mora odlok, s katerim ostvari organiziranje obveščevalne službe; o takem odloku mora čuvati tajnost.
Centralna carinska blagajna oddaja denar za organizacijo obveščevalne službe samo onemu, ki je odrejen za voditev te službe. Denar za te namene se izdaja iz denarja, ki se zbira pri njej kot dohodek, namenjen fondu za pobijanje tihotapstva. Voditelj organizacije prejema denar na svoje osebne priznanice, v katerih mora označiti: pri kateri blagajni ga je prejel, koliko ga je prejel, iz katerega fonda, na podstavi katerega dopisa generalne direkcije carin in datum, ko ga je prejel. Taka priznanica so takoj po izplačilu razknjiži v knjigah centralne carinske blagajne na račun fonda za pobijanje
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. septembra 1927., št. 209/LIX.
** Uradni list z dne 27. septembra 1924., št, 287/90.
*** Uradni list z dne 17. junija 1927., št. 273/65.
tihotapstva ter ostane kot dokument izdaje pri dnevniku depozitne kase.
Voditelj organizacije mora osnovati ročno knjigo, ki se imenuje «dnevnik zaupnih izdatkov». Ta knjiga obseza iste razpredelke kakor denarna knjiga, ki je predpisana za carinarnice. Preden začne voditelj organizacije prejemati denar po tej knjigi, jo mora predložiti v potrditev carinarničnemu starejšim. Potrditev se izvrši na udomačeni način in mora ob-sezati točno oznako o številu listov. Samo po taki potrjeni knjigi more voditelj prejemati denar za zgoraj označeni namen; knjiga pa mu služi za iz-pričevanje vsot, prejetih in izdanih iz fonda za pobijanje tihotapstva. — Na strani za prejemke te knjige sc vpisujejo vsote, ki se prejmejo na priznanice od centralne carinske blagajne s podpisom blagajnika in pečatom carinarnice, ki denar izplačuje. Ta ko prejete vsote hrani voditelj organizacije v kasi svoje carinarnice, in sicer v enem izmed tre-sorov, od katerega ostane ključ pri njem.
Iz tako vknjiženega denarja vrši voditelj izdatke na podstavi izdanih odlokov. Izdatki morajo biti izpričani z dokumenti, iz katerih se vidi: komu se je, kolika vsota, po katerem odloku, za kaj, za koliko časa (če se tiče izdatek povprečnih izdatkov za zaupnike) in kdaj izplačala. Vsote, izdane tekom meseca, se po teh dokumentih ne vknjižujejo v dnevniku zaupnih izdatkov, ampak koncem meseca so sestavi seznamek vseh dokumentov, izplačanih tekom tega meseca, ter se vloži in pošlje s spremnim dopisom in s prepisi odlokov generalni direkciji carin kot denarna zaupna poštna pošiljka. S spremnim dopisom se izvrši razbremenitev v dnevniku zaupnih izdatkov na strani za izdatke v skupni vsoti; na podpis poštnega uslužbenca pa se mora izvršiti oddaja po knjigi sami, v katero se pritisne poleg podpisa poštnega uslužbenca pečat poštnega urada.
Ob izrednih pregledih carinskih kas mora voditelj kase vselej obvestiti komisarja, ki vrši pregled, da je vložen v kasi (tresorju) poleg državnega in depozitnega denarja tudi denar, ki ga hrani v njej voditelj obveščevalne službe. Komisar sme zahtevati od voditelja obveščevalne službe, naj mu izpriča prejete in porabljene vsote, samo po podatkih, označenih v dnevniku • zaupnih izdatkov. Če se zdi komisarju potrebno, vzporediti stanje denarja po dnevniku zaupnih izdatkov s stanjem denarja, ki je v tresorju kase, sme zahtevati, naj sestavi voditelj obveščevalne službe takoj še seznamek vseh onih izdatkov, ki so se učinili do trenutka, ko pregleduje kaso, in naj odda ta seznamek na pošto tako, kakor stori to koncem vsakega meseca. Zaupne denarne dokumente, ki jih pošlje voditelj generalni direkciji, pregleda glavna kontrola v Beogradu na način, ki ga sama predpiše.
Dnevnik zaupnih izdatkov se smatra za osebno knjigo voditelja obveščevalne službe. Če se voditelj razreši dolžnosti ali če se premesti iz carinarnice, mora poslati vse izplačane dokumente generalni direkciji carin na prej popisani način, kakor stori to koncem vsakega meseca; ostanek denarja po knjigi pa odda svojemu nasledniku na podpis knjige (stran za izdatke) in pridrži knjigo zase, da se eventualno pozneje izpriča. Novi voditelj obveščevalne službe, ki prevzame denar, pa takoj osnuje in dš potrditi svoj dnevnik zaupnih izdatkov; v njem mora zapisati izročitelj, (dotedanji voditelj) pod svojim podpisom na strani za prejemke vsoto, ki mu jo je izročil. Pri tej priliki mu izroči po seznamku ves
zaupni arhiv, kolikor se nanaša na izdatke za organiziranje in vzdrževanje obveščevalne službe; ta seznamek se vpiše v zaupni vložni zapisnik ter se shrani z originalnimi odloki vred.
B.	Organizacija obveščevalne službe pri generalni direkciji carin.
Delo glede organizacije obveščevalne službe pri generalni direkciji carin obseza v glavnem tri vrste poslov: a) zbiranje administrativnih podatkov o organizaciji in izdajanju odlokov; b) kontroliranje izplačil te vrste, izvršenih pri carinarnicah; in c) izvrševanje izplačil zaupnega značaja pri drugih napravah v inozemstvu.
a)	Na vloge carinarnic in naprav v državi in v inozemstvu se izdajajo odloki po zaslišanju carinskega sveta. Ti odloki se priobčujejo organizacijam, ki vodijo obveščevalno službo, in centralnim carinskim blagajnam tako, kakor je predpisano pod A., točko 1.), tega razpisa.
b)	Kontroliranje izdatkov, izvršenih za organiziranje in vzdrževanje obveščevalne službe, se vrši s «partijalnikom», ki ga je treba v ta namen osnovati pri generalni direkciji carin. V to knjigo se vpisujejo na strani za prejemke vsi odloki carin-skeg-a sveta, s katerimi so se odobrili izdatki, ki se nanašajo na obveščevalno službo pri carinskih ob-lastvih, na strani za izdatke pa vsi izdatki, izvršeni po teh odlokih. To se godi na podstavi dokumentov, ki so bili prejeti od pooblaščenih voditeljev pri po-edinih carinarnicah in ki se pošiljajo vsak mesec generalni direkciji carin zaradi evidence in vknjiže-vanja. Dokumenti se vpišejo v knjigo takoj ali pa najkesneje v 24 urah, ko jih je direkcija prejela.
Za vse izdatke, ki so se izvršili po enem odloku in ki se nanašajo na eno osebo ali na eno vrsto izdatkov, se otvori posebna partija in v to partijo se vknjižujejo vsi izdatki. Tako se dobi pregled vseh izdatkov po enem odloku, in sicer v kronološkem redu in v skupni vsoti.
c)	Organizacijam obveščevalne službe v inozemstvu izplačuje izdatke samo generalna direkcija carin. V ta namen odredi generalni direktor carin z naredbo enega izmed uradnikov, ki naj upravlja denar.
Odrejeni upravitelj denarja pri generalni direkciji mora skrbeti, da se založi iz kaše centralne carinske blagajne v Beogradu pravočasno s potrebno vsoto denarja, iz katere se izvršujejo izdatki te vrste. Upravitelj dviga denar na svoje priznanice, ki jih overavlja generalni direktor carin, ter hrani denar pod ključem v začasni kasi pri generalni direkciji carin. Denar iz fonda za pobijanje tihotapstva izplačuje centralna carinska blagajna v Beogradu; priznanice se definitivno razknjižujejo v breme rečenega fonda.
Upravitelj mora voditi «dnevnik zaupnih izdatkov iz fonda za pobijanje tihotapstva«, ki ima iste razpredelke kakor denarna knjiga pri carinarnicah. Ta dnevnik mora biti sešit in s pečatom potrjen. V potrdilo je treba vpisati kakor pri ostalih denarnih knjigah, za katero proračunsko leto velja, potem naziv knjige in urada in koliko listov ima. Potrdi ga generalni direktor carin.
Priznanica onega, ki je pooblaščen, prejemati denar, se spiše samo v enem izvodu; nanjo prevzame upravitelj zaupne kašo denar od centralne carinske blagajne v Beogradu. Prejeti denar vpiše v dnevnik zaupnih izdatkov na strani za prejemke s pozivom na številko priznanice; blagajnik centralne carinske blagajne pa potrdi v knjigi izročitev te vsoto s svojim podpisom in s pečatom svoje blagajne.
Iz prejetega denarja vrši upravitelj izdatke samo za organizacije v inozemstvu, in sicer po odlokih carinskega sveta. Vsak izdatek, ki ga izvrši, vpiše v dnevnik zaupnih izdatkov na strani za izdatke.
Vso korespondenco, tudi denarno, vpisuje v specialen zaupni vložni zapisnik, ki je osnovan v ta namen pri generalni direkciji carin. Spisi, ki se zabeležijo v ta zapisnik, morajo imeti oznako: «S. K. Pov. C. br........».
Za vsako pošiljko mora pribaviti upravitelj tudi prejemna potrdila naprav, po katerih se pošiljka vrši, in originalne priznanice oseb, ki se jim je poslani denar izplačal. Ta potrdila se prilagajo s pri-znanicami vred konceptom zaupnih spisov o pošiljki ter se hranijo kot dokumenti izdatkov.
Da je možen pregled vseh izdatkov in da se more vršiti kontrola nad točnimi izplačili, mora voditi upravitelj zaupne kase partijalnik, v katerega vpiše na strani za prejemke vsak odlok o izdatku v posebno partijo, na strani za izdatke pa vse izdatke, ki se nanašajo na ta odlok, in sicer v kronološkem redu. To se vrši na podstavi dokumentov o izdatkih in originalnih priznanic, na katere so se izdatki izvršili.
Generalni direktor carin ali oni, ki ga odredi generalni direktor carin, pregleda vsak mesec kaso, knjige in dokumente, ki mu jih predloži koncem meseca v pregled upravitelj kase. Ta mora formalno zaključiti dnevnik, kakor je to vobče predpisano za vse denarne knjige. Upravitelj denarja vodi vso zaupno korespondenco ter brani pod ključem denar in vso zaupno korespondenco v kasi generalno direkcije carin. Upravitelj denarja je odgovorni računo-dajnik za vse denarno poslovanje in za izdatke, izvršene v zaupne namene.
Denar, knjige in denarne dokumente lahko pregleduje tudi glavna kontrola tako, kakor predpiše sama.
Iz točke 2.). Carinarnice pooblaščam, da smejo same izdajati odloke o izplačilih, določenih v tej točki za vsoto do vštetih 1000 dinarjev. Po tako izdanih odlokih naj izvršujejo carinarnice izplačila iz svoje kase; izplačane dokumente pa morajo pošiljati z odlokom vred svoji centralni carinski blagajni v odplačilo dolga kot gotovino.
Tudi za vsote preko 1000 dinarjev naj carinarnice prav tako izdajajo odloke za izplačilo; vendar pa jih morajo pred izplačilom pošiljati v odobritev svoji centralni carinski blagajni. Po takih odlokih smejo vršiti carinarnice izplačila šele, ko jih odobri njih centralna carinska blagajna; izplačano dokumente pa morajo pošiljati centralni carinski blagajni v odplačilo dolga kot gotovino.
Za nujne primere preko 1000 dinarjev pooblaščam carinarnico, da smejo vršiti začasne izdatke iz svojih kas na račun fonda za pobijanje tihotapstva tudi brez odobritve svoje centralne carinske blagajne. Izplačane dokumente morajo poslati carinarnice takoj svojim cetralnim carinskim blagajnam, ki jih hranijo v kasi kot začasen izdatek do končne likvidacije; pozneje, po odobrenih odlokih, pa raz-knjižijo take dokumente definitivno iz fonda za pobijanje tihotapstva.
Če se pozneje pokrijejo stroški, o katerih govori točka 2.) pravil, iz izkupička za konfiscirano blago in iz pobrane kazni, se vlože, da se dopolni kasa, v fond za pobijanje tihotapstva.
Iz točke 3.). Če državna oblastva, ki sprejemajo v svoje zapore osebe zato, da jih pripro ali zapre, ne morejo pokriti stroškov za vzdrževanje takih oseb iz svojih proračunskih kreditov, naj so obrnejo s svojo zahtevo na carinarnico, ki jim je poslala krivce, in naj zahtevajo, da se izplačajo ti stroški iz fonda za pobijanje tihotapstva. Te zahteve morajo obsezati nastopno podatke:
a)	obdolženčevo — obsojenčevo — ime in njegov priimek;
b)	številko in datum odloka ali spisa carinarnice, ki je poslala obdolženo osebo v pripor ali obsojeno osebo v zapor;
c)	dan, ko je bil obdolženec — obsojenec — sprejet v pripor ali zapor, in dan, ko je bil izpuščen;
č) znesek stroškov v času, ko jo prestajal pripor ali zapor; in
d)	izjavo, da je dotično oblastvo izčrpalo kredit, odobren za vzdrževanje priprtih ali zaprtih oseb.
Čim dobi carinarnica tako zahtevo, jo pošlje, ko je preizkusila njeno točnost, svoji centralni carinski blagajni in zahteva od nje, naj izda potreben odlok za izplačilo; na podstavi tega odloka pošlje denar iz fonda za pobijanje tihotapstva napravi, ki zahteva izplačilo, ter obvesti o tem, da je denar poslala, tudi carinarnico, ki je obremenjena s to terjatvijo. Ko centralna carinska blagajna pošlje denar, zahteva od dotične naprave potrdilo o prejemu denarja ter priloži to potrdilo, ko ga prejme, odloku o izplačilu.
Če oseb, ki naj se pripro, in oseb, ki so obsojene na zapor, pristojna oblastva ne morejo sprejeti, ker nimajo kredita za njih vzdrževanje, pooblaščam carinarnice, da smejo vršiti začasno izdatke iz svoje kaše na račun fonda za pobijanje tihotapstva.
Izplačane dokumente morajo poslati carinarnice svojim centralnim carinskim blagajnam, ki jih hranijo v kasi kot začasen izdatek, pozneje, po izdanih odlokih, pa jih razknjižijo na zgoraj razloženi način definitivno iz fonda za pobijanje tihotapstva.
Iz točke 4.). Carinska in obmejna kontrolna oblastva ali oblastva, ki so jim ona podrejena, se morajo, ako čutijo potrebo za postavljanje, nabavljanje ali vzdrževanje premičnih in nepremičnih objektov, za izdelovanje osnutkov, načrtov, fotografskih posnetkov in vsega onega, kar služi carinskim oblastvom za nadziranje in pobijanje tihotapstva, obrniti na generalno direkcijo carin z obrazloženim dopisom o vsaki taki potrebi. Ko generalna direkcija carin ali carinski svet prouči potrebo, označeno v dopisih, izda načelni odlok, ki se priobči pristojni carinarnici in centralni carinski blagajni,
eventualno pa tudi obmejnim kontrolnim oblastvom ali njih nadrejenim oblastvom.
Ko prejmejo carinska oblastva odobritev za nakup in popravilo premičnih objektov, postopajo po odredbah o nabavah iz zakona o državnem računovodstvu in razpisih C. br. 61.100 z dno 11. decembra 1924. in C. br. 3025 z dne 22. januarja 1925. ter jih vrše komisijski po ustni ali pismeni pogodbi.
Za izdelavo osnutkov, načrtov, fotografskih posnetkov itd. je postopati prav tako komisijski po odredbah zakona o državnem računovodstvu z olajšavami, ki so določene za primere, kjer opravljajo te posle strokovnjaki in specialisti po pogodbi in ob naprej predpisanih pogojih kakor tudi po pogodbah, sklenjenih z njimi.
Za izdelavo nepremičnih objektov — zgradb —, potrebnih zaradi kontrole nad mejo in zaradi preprečevanja tihotapstva, morajo izdelati pristojna gradbena državna oblastva tehnične dokumente (načrte in proračune del), ki jih pregleda in odobri ministrstvo za gradbe, po čigar odobritvi razpišejo licitacijo ter započno dela, čim se licitacija odobri.
Ce gre za telefonsko omrežje in instalacijo zaradi stalnega vzdrževanja zveze s finančno kontrolo in carinskimi oddelki na krajih, kjer se tihotapstvo pogostoma dogaja, izdela načrte in proračune za instalacijo telefonskega omrežja ministrstvo za pošto in telegraf, ki izda potrebne odloke in izvrši potrebna dela za instalacijo.
Ko se predmeti glede nabav in popravil nepremičnih in premičnih objektov in glede specialnih del dokončajo in usposobijo za izplačilo, sporoče to carinarnice svoji centralni carinski blagajni, ki izvrši izplačilo ali sama ali pa pooblasti carinarnico, da ga izvrši na njen račun, da pa ji mora poslati izplačane dokumente v odplačilo dolga. Tako izplačane dokumente razknjiži centralna carinska blagajna na račun fonda za pobijanje tihotapstva. Ce se izvrše pred končnim izplačilom začasna izplačila (kakor predjemi ali akontacije), shrani blagajna prejete dokumente v kasi do končnega izplačila in razknjiži šele po definitivni likvidaciji posla celokupno vsoto iz fonda za pobijanje tihotapstva.
Iz točke 5.). Carinarnice pooblaščam, da smejo same izdajati odloke glede stroškov, učinjenih po točki 5.) člena 3. pravil, ko ugotovc predhodno z referatom, da stroškov za vzdrževanje in prodajo blaga, ki mu je rok ležanja potekel, ali blaga, zasačenega pri tihotapstvu, ni bilo moči pokriti iz izkupička za prodano blago kakor tudi ne iz kazni, pobrane pri kaznivih predmetih. Take odloke pošiljajo carinarnico v izplačilo svoji centralni carinski blagajni ali pa zahtevajo od nje naredbo, da smejo izvršiti izplačilo na njen račun.
Carinarnice pooblaščam, da smejo prav tako za te potrebe izvrševati izdatke iz svoje kase. Izplačane dokumente morajo takoj poslati svoji centralni carinski blagajni v odplačilo dolga; ta jih hrani kot začasen izdatek do likvidacije dotičnih predmetov in takrat jih razknjiži iz fonda za pobijanje tihotapstva.
Če bi se s prodajo blaga ti izdatki ne mogli pokriti, obremeni razlika fond; drugače pa se odtegnejo stroški od izkupička za prodano blago in se vrnejo v popolnitev fondu za pobijanje tihotapstva.
Iz točke 6.). Glede izplačevanja nagrad za-lotiteljem in ovaditeljem je postopati po odredbah točke 6.) pravil. Za vsak konkretni primer morajo poslati carinarnice generalni direkciji carin vlogo. Dokumentirati jo morajo s predmeti, na katere se vloga nanaša, in o njej se izda po zaslišanju carinskega sveta rešitev, ki se potem priobči dotični carinarnici v izvršitev in izplačilo.
Iz točke 7.). Za izplačila iz te točke morajo poslati carinarnice v danem primeru, če izhaja predlog od njih, generalni direkciji carin vlogo, ki jo dokumentirajo s kaznivimi predmeti in z drugimi spisi, na katere se vloga nanaša. 0 teh vlogah se izda po zaslišanju carinskega sveta rešitev, ki se priobči dotični carinarnici v izvršitev in izplačilo.
Iz točke 8.). Rodbine onih oseb, ki so padle ob zalotitvi tihotapstva ali zato, ker so tihotapstvo ovadile, prav tako osebe, ki so ob istih pogojih stalno ali začasno onesposobljene za pridobivanje, se morajo obrniti s prošnjo na ono carinarnico, v katere okolišu se je tihotapstvo pripetilo, da se jh*1 določi podpora, o kateri govori točka 8.) pravil-Prošnji je treba priložiti, in sicer:
I. Za osebe, ki so padle:
a)	dokaz pristojnega oblastva, da je padla dotična oseba ob zalotitvi tihotapstva ali zato, ker je tihotapstvo ovadila, in v kakšnem razmerju in sorodstvu je bila s prosilci;
b)	dokaz o materialnem stanju padle osebe 1,1 njene rodbine; in
c)	dokaz o številčnem stanju rodbinskih članov padle osebe kakor tudi o tem, da jih je padla oseba stalno vzdrževala.
V rodbino se štejejo, če je bil oni, ki je padel, oženjen: poleg zakonite žene in otrok roditelji, ako jih je vzdrževal; če pa je bil neoženjen: roditelji —: oče in mati, ako jih je vzdrževal. V tem poslednjem primeru (če prosijo za nagrado roditelji) morajo predložiti še dokaz o imovinskem stanju.
II. Za osebe, ki so onesposobljene:
a)	dokaz pristojnega oblastva, da je bila dotična oseba onesposobljena ob zalotjtvi tihotapstva ali zato, ker je tihotapstvo ovadila;
b)	izpričevalo pristojnega državnega zdravnika o njeni nesposobnosti in o trajanju nesposobnosti;
c)	dokaz pristojnega oblastva o njenem materialnem stanju;
č) dokaz o rodbinskih članih iz točke 8. pod L b) tega razpisa.
Rok za vložitev prošnje, s katero se zahteva podpora iz točke 8.) pravil, predpisujem na šest mesecev od dne, ko se je ugotovila pravica rodbine padle osebe ali pravica onesposobljene osebe do nagrado. Po tem roku se smatra pravica, zahtevati podporo, za zastarano.
Prejete prošnje z označenimi dokazi mora carinarnica najkesneje v treh dneh poslati s svojim mnenjem v odločitev generalni direkciji carin.
Rešitve takih prošenj se izdado po zaslišanju carinskega sveta najkesneje v enem mesecu ter se pošljejo carinarnicam v izvršitev.
Iz točke 9.). Potovanja iz točke 9.) člena 3. pravil se vrše samo na podstavi predhodnega odloka ministra za finance.
Stroški za potovanja, ki jih izvrše uslužbenci carinske stroke in drugih strok zato, da zalotijo ali izslede tihotapstvo, ali zato, da dado carinarnicam navodila, in zato, da izvršujejo kontrolo zaradi preprečevanja tihotapstva, kakor tudi stroški inšpektorjem za redne obhode carinarnic se povračajo, kolikor so taka povračila priznana z uredbo o pot-nini, iz fonda za pobijanje tihotapstva. Izplačilo teh povračil odreja generalna direkcija carin na podstavi predhodno predloženih računov, ki jih je predhodno odobrilo in vidiralo pristojno kontrolno ob-I a st v o, in Sicer za Vsak poedini primer.
one stroške, učinjene v državi, ki jih uredba o potnini ne priznava, ki pa so se morali učiniti glede na važnost, nujnost in značaj posla, se pošiljajo generalni direkciji carin posebne vloge, ki jih rešuje carinski svet. Ko minister za finance odobri rešitev carinskega sveta, se priloži v overovljenem prepisu računu s specialno dnevnico iz člena 3., točke 11.), pravil ter se izposluje viza pristojnega organa krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni; potem se izda nalog kakor po rednih potnih računih iz tihotapskega fonda.
Za potovanja, učinjena v inozemstvu, se odreja povračilo stroškov v obliki dnevnice v kateri so obseženi vsi stroški, učinjeni v inozemstvu. Višino te dnevnice odredi minister za finance z istim odlokom, s katerim je odredil potovanje. V računih za taka potovanja je treba označiti: datum in uro prehoda čez mejo v inozemstvo in povratka čez mejo iz inozemstva, štovilo dni, skupno prebitih v inozemstvu, vsoto odrejene dnevnice in skupni znesek dnevnice po računu.
One vsote po potnih računih zalotiteljev in ovaditeljev, ki se razknjižujejo iz fonda zä pobijanje tihotapstva, se morajo pozneje poravnati in vrniti fondu iz izkupička za prodano blago in iz pobrane kazni; to se mora vselej označiti v nalogu za izplačilo. O teh vsotah vodi evidenco carinarnica, pri kateri se je zasnovalo kaznivo dejanje; ko pa izda odlok o razporedu denarja, je treba paziti na to, da se ti izdatki vrnejo fondu v popolnitev.
Iz točke 1 0.). Do brezobrestnega posojila iz fonda za pobijanje tihotapstva ima pravico samo stalen carinski uslužbenec v nastopnih primerih:
I.	za nabavo uniforme;
II.	za svoje zdravljenje ali zdravljenje enega izmed rodbinskih članov, ki ga je stalno vzdrževal;
IIL če kdo izmed rodbinskih članov, ki ga je stalno vzdrževal, umrje; in
IV. za nabavo pohištva, če mu je bilo uničeno ali poškodovano s požarom, poplavo, tatvino ali v drugih podobnih primerih.
Posojila se dajo samo onim uslužbencem, ki 'majo najmanj tri leta državne službe in so pri tem slabega materialnega stanja.
Carinski uslužbenec, ki hoče dobiti posojilo iz fonda za pobijanje tihotapstva, mora vložiti obrazloženo prošnjo po uradu, kjer službuje. Prošnji mora Priložiti dokaze, in sicer:
Za primer pod L:
a)	dokaz carinarnice, da je v državni službi nad tri leta; da je dobrega vedenja in ponašanja v službi in izven nje; o velikosti mesečnih rednih prejemkov, ki mu pripadajo kot plača in draginjska doklada; da niso bili njegovi povprečni mesečni dohodki poleg rednih prejemkov v poslednjih šestih mesecih večji od 800 dinarjev;
b)	dokaz, da nima nepremične imovine, iz katere bi dobival stalne dohodke;
c)	poroštvo dveh državnih uslužbencev, ki sta pridobila pravico do pokojnine, da vrneta fondu posojilo solidarno in brez izgovora, če bi oni, za katerega jamčita, zapustil državno službo ali bi bil iz nje odstranjen ter posojila ne bi vrnil; in
č) obvezo, da nabavi uniformo v enem mesecu od dne, ko prejme posojilo, in da o tem obvesti urad, kjer službuje, z dostavkom, da hoče trpeti vse posledice predpisov iz tega razpisa, če uniforme ne nabavi.
Za primer iz točke 10.) pod I. sme zahtevati carinski uslužbenec posojilo največ 5000 dinarjev.
Starejšina urada mora kontrolirati uslužbence, ki so prejeli posojilo za nabavo uniforme, da predlože v roku, predpisanem pod č), poročilo o izvršeni nabavi, ter pošlje taka poročila, ko je preizkusil in uradno potrdil njih točnost, generalni direkciji carin s konstatacijo, da so navedbe v poročilu točne. Ce pa uslužbenec v postavljenem roku ne predloži poročila ali če ga predloži, a ugotovi starejšina njegovo netočnost, mora uvesti starejšina zoper takega uslužbenca disciplinsko postopanje in to takoj sporočiti tudi generalni direkciji carin. Obenem obvesti pristojno centralno carinsko blagajno, da ta takoj zavaruje posojilo z ustavitvijo do polovice njegovih čistih prejemkov in celokupne mesečne poslovne davščine, dokler ni vse posojilo poravnano.
Če pa je prejel posojilo starejšina urada, kontrolira nabavo uniforme pristojni inspektor generalne direkcije carin ter to naznani po poslednjem odstavku generalni direkciji carin. Če starejšina urada ni nabavil uniforme v roku, uvede oblastni inspektor zoper njega disciplinsko postopanje in odredi centralni carinski blagajni, naj postopa glede poravnave posojila po pristojnosti.
Za primer pod II.:
Dokazi, ki so predpisani za primer pod 1. a), b) in c) točke 10.) tega razpisa, se prilagajo prošnji tudi za primere pod H,, razen tega pa še:
č) zdravniško izpričevalo o bolezni in. o tem, da je bolezen združena z večjimi stroški.
Za primere iz točke 10.) pod II. se sme odrediti carinskemu uslužbencu posojilo za njegovo zdravljenje do 3000 dinarjev. Tolika vsota posojila se sme dovoliti tudi za vsakega člana njegove rodbine; vendar pa ne sme biti skupna vsota posojila nikoli večja nego 7000 dinarjev.
Za primer pod III.:
Dokazi, ki so predpisani za primere pod I. a), b) in c) točke 10.) tega razpisa, se prilagajo prošnji tudi za primere pod IIL, razen tega pa še:
č) dokaz o smrti rodbinskega člana; in
d)	dokaz, da je bila umrla oseba maloletna in da jo je prosilec stalno In rodno vzdrževal.
Za primere iz točke 10.) pod III. se sme odrediti uslužbencu podpora največ 5000 dinarjev.
Za primer pod IV.:
Dokazi, ki so predpisani za primere pod I. a), b) in c) točke 10.) tega razpisa se prilagajo prošnji tudi za primere pod IV., razen tega pa še:
č) dokaz, da mu je bilo pohištvo poškodovano, in vrednost njegovega poškodovanega pohištva.
Za primere iz točke 10.) pod, IV. se sme odrediti uslužbencu po vrednosti poškodovanih stvari podpora največ 7000 dinarjev.
Carinski urad pošlje prošnjo, ki jo je prejel po točki 10.) tega razpisa, generalni direkciji carin, ta pa obvesti o izdani rešitvi carinskega sveta tako prosilca po carmarnici, kjer službuje, kakor tudi centralno carinsko blagajno, kjer dobiva prosilec prejemke, in odredi obenem, koliko naj se odteza mesečno za odplačilo dolga carinskemu uslužbencu, ki mu je bilo posojilo dovoljeno. Najdaljši rok za povračilo posojila sme znašati dve leti od prihodnjega meseca, v katerem je posojilo prejel.
Iz točke 11.). Službena potovanja v državi na račun fonda za pobijanje tihotapstva se smejo vršiti samo po odloku ministra za finance. V take odloke se mora vpisati tudi višina specialnega dodatka dnevnici, ki ne sme biti večji nego 100 dinarjev na dan.
Za te dnevnice se morajo predložiti posebni računi, v katerih je treba točno označiti: datum, uro in minuto odhoda in povratka; število dni, skupno
prebitih na poti; višino dnevnice; m celokupno vsoto prejemkov. Overovitve in ostale formalnosti glede teh računov se morajo opraviti prav tako kakor pri rednih potnih računih po uredbi o potnini. Tudi te račune morajo vidirati pristojna krajevna kontrolna oblastva. Naloge po njih kakor tudi po ostalih računih izdaja generalna direkcija carin.
Za potovanja oblastnib inšpektorjev pri centralnih carinskih blagajnah zaradi rednih obhodov podrejenih carinarnic kakor tudi za potovanja uprav nikov carinarnic zaradi obhodov carinskih oddelkov in za druga redna službena potovanja se izda na interesentovo vlogo po zaslišanju carinskega sveta generalni odlok o višini dodatka k dnevnici. Ta odlok se priobči prizadeti osebi in ta mora njega overovljene prepise vselej priložiti računom, ki jih predloži posebe za vsako izvršeno službeno potovanje. Izplačila po takih odlokih se vrše po predpisih, razloženih v predhodnem odstavku.
Dnevnice organom finančne kontrole za spremljanje vlakov od meje do carinarnice in obratno, ki se jim dajo zato, da pokrijejo stroške, učinjene izven svojega službenega kraja ob spremljanju vlakov, se izplačujejo na mesečni seznamek, v katerem morajo biti ti-le razpredelki: zaporedna številka; dan? mesec in leto izvršenega potovanja; ime organa finančne kontrole, njega priimek in čin; številke in oznako vlakov, ki se spremljajo; oznaka, ob kateri uri je organ finančne kontrole odšel in ob kateri uri se je vrnil; koliko ur je prebil na poti; znesek dnevnice; pripomba. Višina dnevnice se odreja po uredbi o potnini državnih uslužbencev.
Ti seznamki se zaključijo koncem vsakega meseca tako, da se sešteje razpredelek «Znesek dnevnice» in kontrolira njen seštevek v besedah takoj pod seštevkom v številkah. Takoj potem se izvrši spodaj na seznamku rekapitulacija vsega seznamka, iz katerega mora biti točno razvidno to-le: koliko pripada vsaki osebi dnevnic ali poldnevnic tekom meseca in koliko skupne zneske naj prejme vsaka taka oseba. Tako zaključene seznamke overovita starejšina in revizor carinarnice za garancijo, da so podatki v njih točni; potem pa se pošljejo seznamki pristojnemu kontrolnemu oblastvu zaradi vidiranja. Vidirani računi se pošljejo generalni direkciji, da izda po njih nalog za izplačilo iz fonda za pobijanje tihotapstva.
Pravico do povračila dnevnice imajo organi finančne kontrole od dne, ko so stopile v veljavo iz-premembe in dopolnitve v pravilih o upravlja,nju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva, torej od dne 8. junija 1927.
Iz točke 1 2.). Stroški iz točke 12.) člena 3. pravil se smejo vršiti samo po odloku carinskega sveta, ki ga je odobril minister za finance. Za vsakega teh izdatkov je potrebna obrazložena vloga carinskih oblastev, v kateri je točno označena vsota porabe, tako da more odobritev obsezati tudi vsoto porabe.
Po prejeti odobritvi se vrše izplačila iz točke 12.) pod a), b) in c) na podstavi priznanic in računov pri centralnih carinskih blagajnah ali pa z njih pooblastitvijo pri carinarnicah. Izplačani dokumenti s pripadajočimi odloki in odobritvami se razknjižujejo pri blagajni v breme fonda za pobijanje tihotapstva.
Carinarnice pooblaščam, da smejo izdajati iz svojih kas naprej potrebne vsote za stroške osebam, ki se pozivi jejo kot strokovnjaki na posle, določene v točki 12.) pod b). Te izdatke naj vrše na priznanice, ki jih morajo takoj nato poslati kot gotovino v odplačilo dolga svoji centralni carinski blagajni, in ta jih hrani kot začasen izdatek, dokler se končno ne rešijo predmeti, po katerih so bili učinjeni.
Če je moči izdatke, izvršene za stroške iz točke 12.) pod b) in č), pokriti iz denarja od kazni in iz izkupička za prodano blago po tihotapskem predmetu, zaradi katerega so se stroški učinili, se morajo povrniti tihotapskemu fondu, kar mora biti vselej označeno v odloku carinskega sveta, in v nalogu za izplačilo; na podstavi tega se mora voditi o teh izdatkih pri carinarnicah, kjer se je kaznivo dejanje zasnovalo, evidenca, kar se označi na tihotapskem predmetu zato, da se vzamejo ti izdatki v poštev ob izdaji odloka o razporedu denarja.
Povračila iz točke 12.) pod c) po predmetih izgubljenih pravd se smejo izplačevati iz fonda za pobijanje tihotapstva samo za tihotapska dejanja, in sicer po sodnih odločbah.
Prometne letne karte so izdajajo zaupnikom kakor državnim uslužbencem za potovanja zaradi kontroliranja, gibanja in prijemanja tihotapcev. O njih uporabljanju se vodi evidenca tako, da osnuje starejšina carinarnice ali oni, ki upravlja te karte, posebno knjigo, v katero vpiše vsako uporabo teh kart po navodilih, razloženih v razpisu C. hr. 18.033 z dne
5.	maja 1927. Na podstavi teh podatkov vodi upravitelj kart, ko overavlja potne račune državnim uslužbencem, kontrolo o tem, da se ne vpiše v račune, po katerih se je uporabila karta, povračilo za potovanje (vožnjo), ter označi to na računu s pozivom na to knjigo.
S kupljenimi kartami se smejo okoriščati državni uslužbenci samo, če ni prostih brezplačnih kart.
Zaupniki nimajo pravice do povračila potnih stroškov po uredbi o potnini; smejo pa se okoriščati s kupljenimi potnimi kartami.
Iz točke 1 3.). Posli, ki so združeni s stroški in nagradami, označenimi v točki 13.) člena 3. pravil, se opravljajo po predhodnem odloku ministra za finance. Nagrade se smejo odrejati ali povprečno za en izvršen posel ali od ene natisnjene pole ali v obliki stalne mesečne nagrade, kakor se to godi pri urejevanju, tiskovnem popravljanju in ekspediranju «Finansijske Službe».
Odloki za izdajanje in tiskanje «Finansijske Službe» se izdado začetkom vsakega koledarskega leta ter obsezajo tudi nagrado uredniškemu osebju za to leto.
Tiskanje iz te točke se vrši prvenstveno v državni tiskarni. Izplačilo tiska in nagrade oi^-eja generalna direkcija carin po meri izvršenih del.
Dohodki iz naročnine na «Finansijsko Službo» in iz prodaje «Carinskih zbornikov» se vlagajo v fond za pobijanje tihotapstva, če se je izplačal njih natisk iz tega fonda.
Iz točke 14.). Nagrade strokovnjakom kakor tudi članom, zapisnikarju in referentom carinskega sveta za posle, izvršene v rednih in izven-pisarniških sejali carinskega sveta, odreja s svojim odlokom minister za finance.
Nagrade stalnim strokovnjakom in stalnim članom carinskega sveta ali njih namestnikom se odrede z odlokom začetkom koledarskega leta. za vse leto. Nestalnim se odredi nagrada z odlokom, ki obseza dobo, v kateri naj odrejene osebe sodelujejo, in posel, ki ga je treba opraviti. V enem in drugem primeru se odredi nagrada za vsako sejo, ne glede na to, koliko časa traja.
Strokovnjaki se pozivljejo na sejo carinskega sveta samo, kadar gre za sklepanje o načelnih občih vprašanjih zakonskega značaja ali za reševanje, spornih vprašanj, kjer je treba njih strokovnega mnenja, ne glede na to, ali so seje redne ali pa se vrše izven uradnih ur.
Člani, zapisnikar in referenti carinskega sveta imajo pravico do nagrade samo za one seje, ki se vrše izven uradnih ur, in sicer o vprašanjih, za katerih rešitev je treba globljega proučevanja, daljšega pretresanja in diskutiranja o dotičnih predmetih, ali ki so načelnega značaja (sestavljanje ali proučevanje zakonskih predlogov in uredb, komentarjev, pravilnikov, postopnikov itd.).
Generalnega direktorja carin pooblaščam, da sme odrejati po izkazani potrebi z naredbo, kdaj naj se vrše izredne seje carinskega sveta in katere redne seje naj se vrše ob asistenci rednih in izrednih strokovnjakov.
Pravico do nagrade imajo samo one osebe, ki so dejanski sodelovale v sejah carinskega sveta pri sklepanju. V ta namen se osnuje pri generalni direkciji carin dnevnik o sejah, ki so se vršile pri generalni direkciji carin za odločanje po točki 14.) člena 3. pravil. Ta knjiga se hrani pri generalnem direktorju carin ali pa pri onem, ki ga pooblasti generalni direktor carin; v njej morajo biti ti-le razpredelki: 1.) zaporedna številka sej; 2.) dan, mesec, leto in ura, ko se je seja začela in ko sc je končala; 3.) svojeročni podpisi onih, ki so prisostvovali seji; 4.) vložna številka naredbe, na katero podstavi je bila seja sklicana; 5.) vložna številka, pod katere je vpisan zapisnik o seji; 6.) znesek vsote, ki je odrejena vsaki osebi za sejo; in 7.) vložna številka spisa, s katerim je bilo odrejeno izplačilo nagrade.
Razpredelki od 1.) do 6.) se morajo izpolniti koncem vsake seje. Skupni znesek iz razpredelka pod
6.	) se zaključi tako, da se seštejejo zneski poedinih vsot; njih seštevek kakor tudi točnost podatkov overovi na koncu predsedujoči član seje. Razprede-lek pod 7.) se izpolni, ko se odredi izplačilo nagrade.
Izplačilo nagrade odredi generalna direkcija carin na podstavi izdanih odlokov ministra za finance po meri sej. ki so se jih odrejene osebe dejanski udeležile.
n.
O	dohodkih in razhodkih denarja, namenjenega fondu za pobijanje tihotapstva.
Administrativno - računsko poslovanje carinskih oblastev glede dohodkov in razhodkov denarja, namenjenega fondu za pobijanje tihotapstva, obseza:
A.	vknjiževanje dohodkov;
B.	izplačevanje, obračunavanje in likvidiranje izplačanih dokumentov;
C.	popolnjevanje fonda za pobijanje tihotapstva.
Generalna direkcija carin skrbi za to, da se vrši
to administrativno-računsko poslovanje pri carinskih oblastvih enotno in pravilno.
A.	O v k n j i ž e v a n j u dohodkov iz fonda
za pobijanje tihotapstva.
Centralne carinske blagajne morajo otvoriti v svojem partijalniku depozitov posebno partijo tega fonda z nazivom «Fond za. pobijanje tihotapstva» (fond za suzbijanje krijumčarenja), v katero vknji-žujejo vse vsote, ki pripadajo temu fondu.
Vknjiževanje se vrši tako-le:
Za vsako vsoto, ki pripada fondu za pobijanje tihotapstva, sestavijo centralne carinsko blagajne referat, s katerim se mora iz dotične partije kazenskega predmeta vpisati denar v občo partijo tega fonda. Tak referat se mora predhodno označiti (vpisati v vložni zapisnik) in z njim se izvrši razbremenitev po dnevniku depozitne kase na strani za izdatke. Toda če ostane denar v kaši kot dohodek fonda za pobijanje tihotapstva, se izvrši z istim referatom obremenitev po dnevniku depozitne kase in se vpiše med prejemke ista vsota kot dohodek, namenjen fondu za pobijanje tihotapstva, Ta vknjižba se prenese nato iz dnevnika depozitne kase v partijalnik depozitov in tako se razbremeni v"aka partija, po kateri se je izvršil razpored denarja, z vsoto rečenega fonda; z isto vsoto pa se obremeni obča partija fonda za pobijanje tihotapstva.
Referate te vrste hrani blagajna kot dokumente o prejemkih in izdatkih z dnevnikom depozitne kaše vred ter označi na dotičnem izvršenem odloku o razporedu denarja, da se je oni del denarja, ki je z odlokom namenjen fondu za pobijanje tihotapstva,
vpisal v občo partijo fonda z referatom št.......
na list .	... pod zaporedno številko .... dnev-
nika depozitne kase kot dohodek, fonda za pobijanje tihotapstva.
Iz obče partije fonda za pobijanje tihotapstva vrše centralne carinske blagajne tekom meseca izplačila, določena v členu 3. pravil, tako, kakor je predpisano s tem razpisom. Koncem vsakega meseca odbijejo blagajne od skupnih dohodkov, ostvarjenih pri njih na račun fonda za pobijanje tihotapstva, začasne izdatke, izvršene na račun fonda, kakor tudi vsote, ki jih obdrže za izdatke, ki bi se eventualno pojavili začetkom prihodnjega meseca iz tega fonda, ter oddado ali pošljejo presežke dohodkov po izvršenih odbitkih Državni hipotekami banki v Beogradu, in sicer najkesneje do 10. dno prihodnjega meseca za vsak minuli mesec.
,S poslanimi vsotami se blagajna razbremeni po dnevniku depozitne kaše na podstavi denarnih dokumentov (dopisov o pošiljki, priznanici itd.); od banke pa zahteva redna potrdila o izročenih vsotah ter jih pridruži konceptom dopisa o pošiljki denarja, Priznanicam o izplačilih prilaga blagajna odloke in naredbe, po katerih se izplačila vrše, ter hrani vse to kot depozitne dokumente.
B.	O izplačevanju, obračunavanju in likvidiranju izplačanih dokumentov.
Izplačila iz fonda za pobijanje tihotapstva se vrše na podstavi člena 3. pravil o upravljanju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje’tihotapstva: ali po odloku ministra za finance ali pe odlokih, izdanih po predhodnem zaslišanju carinskega sveta, ali po odlokih centralnih carinskih blagajn in carinarnic.
Odloki ministra za finance, kamor se štejejo tudi odobreni odloki carinskega sveta, po katerih naj se izvrši izplačilo, se pošiljajo v izvršitev dotičnim carinarnicam in njih centralni carinski blagajni tako, kakor je predpisano s tem razpisom.
Carinarnice morajo vselej izvršiti vsak odlok, za katerega so dobile pooblastitev od svoje centralne carinske blagajne, da izvrše izdatek po njem iz svojih kas. V takih primerih kakor tudi kadar vrše izdatke na podstavi odlokov, ki so jih pooblaščene izdajati same, morajo carinarnice vedno pošiljati svoji centralni carinski blagajni izplačane dokumente z odlokom vred. Dokumente z odlokom pošiljajo v odplačilo dolga s spremnim dopisom; blagajna pa se mora, ko prejme dopis z dokumenti, obremeniti v dnevniku državne kaše z vsoto, prejeto v odplačilo dolga in označeno v spremnem dopisu, ki ostane kot denarni spis o prejemu pri dnevniku državne kase; obenem izloči odloke z izplačanimi dokumenti (priznanicami, računi itd.) iz spremnega dopisa, se obremeni z izdano vsoto v dnevniku depozitne kase, odnosno po partiji tihotapskega fonda
v depozitnem partijalniku, in shrani dokumente pri ostalih depozitnih aktih o izdatkih.
Če pošljejo carinarnice v odplačilo svojega dolga centralni carinski blagajni izplačane dokumente, ti morajo ostati pri blagajni kot začasen izdatek, se obremeni centralna carinska blagajna po prejemu pošiljke s prejeto vsoto v dnevniku državne kase; obenem izloči iz spremnega dopisa izplačano dokumente in jih pusti v kasi kot gotovino, kjer jih hrani kot začasen izdatek do končne likvidacije, ko jih definitivno razknjiži po dnevniku depozitne kase iz fonda za pobijanje tihotapstva. Ta vrsta začasnih izdatkov se ne .sme vršiti na račun državnih dohodkov, ampak na račun fonda za pobijanje tihotapstva, čigar dohodek se pošlje ob oddaji denarja Državni hipotekarni banki zmanjšan za toliko vsoto, kolikršno znašajo izdatki, učinjeni na račun tega fonda.
Zgoraj omenjeni dokumenti, ki se vodijo kot začasni izdatki, so prilagajo seznamku začasnih izdatkov iz fonda za pobijanje tihotapstva. Tak sezna-mek vzporede blagajne koncem vsakega meseca s stanjem dokumentov ter sestavijo) po dejanskem stanju nov seznamek. Pri tej priliki opozore carinarnice, na katere se dokumenti nanašajo, naj jih pravočasno likvidirajo.
C.	O p o p o 1 n j e v a n j u in povračanju denarja fondu za pobijanje tihotapstva.
Izdatki, učinjeni in razknjiženi iz fonda za pobijanje tihotapstva, ki bi se mogli pozneje pokriti iz izkupička za prodano konfiscirano blago in iz pobrane kazni ali s prodajo blaga, ki mu je rok ležanja potekel, kakor tudi izdatki, učinjeni za posojila carinskim uslužbencem, se morajo povrniti fondu za pobijanje tihotapstva.
Za pokrivanje stroškov, učinjenih za tiskanjo in izdajanje «Finansijske Službe» in «Carinskih zbornikov», služi denar iz naročnine in prodaje «Finansijske Službe» in «Carinskih zbornikov»; ta denar se vlaga v fond za pobijanje tihotapstva..
Izdatki se p< ►vračajo fondu iz izkupička za prodano blago in iz pobrane kazni tako, da se vodijo dokumenti, po katerih se je izplačilo izvršilo, v evidenci, t. j. zberejo so potrebni podatki o vrsti izdatka, o velikosti pobrane vsote in o tem, na kateri predmet se nanašajo; ti podatki se prilože predmetu, na katerega se nanašajo. Pozneje, ko se določi razpored denarja po dotičnem predmetu, se odtegnejo izvršeni izdatki z ostalimi stroški vred od vsote, ki se je dobila s prodajo blaga ali od pobrane kazni. Ko postane odlok o razporedu denarja izvršen, se vloži dotična vsota, ki je odrejena s tem odlokom, da pripade fondu za pobijanje tihotapstva, z referatom v fond, pri čemer se izvrši z istim referatom razbremenitev v partiji dotičnoga predmeta; ta vsota se vpiše v partijo tihotapskega fonda na strani za prejemke.
Izdatki, učinjeni za posojila, se povračajo takole: Centralne carinske blagajne pazijo na to, da se odtezajo odplačila dolga po posojilih, danih carinskim uslužbencem, v odrejenih zneskih in pravočasno od rednih prejemkov dolžnikov, ki jim je postavljena na plačo prepoved. Dolg se odteza po plačilnih seznamkih. Odtegnjene vsote se vlagajo v depozit po referatu tako, kakor se godi to z ostalimi odbitki od plače državnim uslužbencem. Iz depozitnega dnevnika so vknjižujejo odtegnjene vsote tudi v partijalnik depozitov v partijo dolgov obremenjenega uslužbenca do končnega -izplačila celokupne vsote, ko se prepoved administrativno odpravi z dolžnikove plače. Vsote, odtegnjene za posojilo, se prenesejo koncem vsakega meseca z referatom iz dolžnikove partije s strani za izdatke v partijo fonda za pobijanje tihotapstva na stran za prejemke.
Odloke o dovolitvi posojila z nalogom za izplačilo dovoljene vsote vred izdaja generalna direkcija carin pristojni centralni carinski blagajni. Ce ima blagajna v fondu dovolj denarja za izplačilo, odredi takoj podrejeni carinarnici, naj izvrši iz svoje kaso izplačilo na priznanico, da pa ji mora izplačano priznanico poslati kot gotovino v odplačilo dolga, če pa blagajna nima v fondu dovolj denarja za izplačilo, mora to sporočiti generalni direkciji carin ter jo zaprositi, naj odredi Državni hipotekarni banki, da ji pošlje potrebno vsoto iz fonda za pobijanje tihotapstva; šele, ko prejme denar, izda podrejeni carinarnici nalog za izplačilo. — Ko dobe centralne carinske blagajne priznanice, po katerih se je posojilo izplačalo, razknjižijo po njih definitivno dotične vsote v dnevniku depozitne kase, priznanice pa obdrže kot stalen dokument dnevnika depozitne kase.
Če je carinski uslužbenec, ki se mu je dalo posojilo na račun fonda za pobijanje tihotapstva, Pre) meščen iz okoliša centralne carinske blagajne, prl
ka tori se vodi kot dolžnik, k carinarnici, ki spada pod drugo centralno carinsko blagajno, označi ona blagajna, ki je iz njene carinarnice ta uslužbenec odšel, v njegovih denarnih podatkih: kolika je bila celokupna vsota dolga; koliko se je odtegnilo pri dotißni blagajni; koliko je še treba odtegniti in po koliko na mesec je treba odtezati v odplačilo dolga. — Na podstavi teh podatkov mora ona blagajna, ki je v njeno carinarnico premeščeni uslužbenec prišel, točno vršiti odtegljaje od njegovih prejemkov. Ko je poplačan tudi poslednji obrok celokupnega ostanka dolga, mora centralna carinska blagajna odpraviti prepoved z dolžnikove plače) tako, kakor je zgoraj rečeno.
O končno poplačanem posojilu in o odpravi prepovedi na prejemke , carinskega uslužbenca izda centralna carinska blagajna onemu, od katerega se je posojilo pobralo, potrdilo, da je njegov dolg poravnan in po knjigah blagajne likvidiran. Takoj nato sporoči blagajna to poplačilo generalni direkciji carin in označi, koliko se je odtegnilo ža dolg pri drugih centralnih carinskih blagajnah in koliko pri njej. — Pri generalni direkciji carin se vodi se-znamek vseh uslužbencev, ki so jim bila posojila izplačana; vanj se vpisujejo na podstavi poročil centralnih carinskih blagajn potrebne označbe o izplačilu dolga.
Stroški '"za tiskanje in izdajanje «Finansijske Službe» in «Carinskih zbornikov», učinjeni iz fonda za pobijanje tihotapstva, se povračajo s kritjem teh stroškov iz dohodkov od prodaje in naročnine označenih publikacij. Ti dohodki se vpišejo z referatom takoj ob prejemu v depozit na ime fonda za pobijanje tihotapstva. Ti dohodki se vknjižujejo tako, da se vpiše z označenim referatom denar v dnevnik depozitne kaso na strani za prejemke, iz tega pa v partijalnik depozitov v partijo fonda za pobijanje tihotapstva. —i V knjigi uradnih publikacij se vpiše koncem vsakega meseca oznaka za prodane izvode, po katerem referatu in v koliki vsoti se jo denar vložil v označeni fond.
Denar iz fonda po členu 194. finančnega zakona za leto 1922./1923.. ki se je vodil pri Državni hipotekarni banki posebe in ki je bil namenjen izplače-vanju dolgov za vzdrževanje priprtih oseb in oseb, obsojenih na zapor zaradi carinskih kaznivih dejanj, je vložen na podstavi člena 237. finančnega zakona I za leto 1926./1927. v fond za pobijanje tihotapstva; vendar pa se morajo vse vsote, ki bi pripadale po izvršnih odlokih o razporedu denarja fondu po členu 194. finančnega zakona za leto 1922./1923.. vložiti v fond za pobijanje tihotapstva in stroški za priprte osebe se morajo, kolikor niso izplačani iz omenjenega fonda, izplačati in izplačevati odslej iz fonda za pobijanje tihotapstva.
HI.
Sklep.
Za spise, s katerimi se zahteva izplačilo denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva, kakor tudi za dokumente, po katerih se vrše izplačila, se ne plačuje nobena taksa.
Generalni direkciji carin naročam, naj objavlja stanje tega fonda, kakršno je na dan 31. decembra vsakega leta, začetkom prihodnjega leta tako v «Službenih Novinah» kakor tudi v «Finansijski Službi».
Ta razpis stopi v veljavo dne 1. septembra 1927.; s tem dnem prestanejo veljati navodila, razložena, v
razpisih: C. br. 44.461, 59.260 in 59.726 z dne 13ega septembra in z dne 2. in 15. decembra 1924.; C. br. 6204 in 8449 z dne 10. in 24. februarja 1925.; C. br. 20.159 z dne 10. maja 1926. in C. br. 16.590 z dne 20. aprila 1927., kakor tudi vse druge naredbe, ki mu nasprotujejo.
V Beogradu, dne 1. septembra 1927.;
C. br. 35.109.	Minister za finance:
zastopa macedonsko vprašanje v korist Bolgarije zoper našo državo.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 15. septembra 1927.; Pov. D. Z. br. 13.140.*
* *
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 7719 z dne 17. septembra 1927. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Makedonija», ki izhaja v grškem jeziku v Solunu, ker prinaša lažnive vesti zoper našo državo. Tako je objavil v št. 29. t. 1. članek, v katerem ko tendenciozno priobčene neresnice o našem kraljevskem domu.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne yi. septembra 1927.; D. Z. br. 7719.**
List, ki ga je zopet dovoljeno uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle Pov. D. Z. br. 13.178 z dne 7. septembra 1927. je iznova dovoljen poštni debit za našo državo nemškemu listu «Berliner Lokal-Anzeiger», ker je izjavil glavni urednik toga lista pismeno našemu kraljevskemu poslaništvu v Berlinu, da obžaluje nekatere žalitve v pisavi lista, zaradi katerih se je prepovedalo njegovo uvažanje v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obenem je izjavil, da ni bil list načelno nikoli nasproten naši državi in da, bo odslej pazil, da ne pride vanj nič, kar bi bilo za našo državo nepovoljno.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 15. septembra 1927.; Pov. D. Z. br. 13.178.
Uvoz živalskih črev v Združene ameriške države.***
Departement za kmetijstvo Združenih ameriških držav je izdal naredbo, da se ne bodo od dne 1. decembra 1927. v Združenih ameriških državah več sprejemala živalska čreva, če no bodo pošiljke opremljene s potrdili veterinarskih organov izvorne države. Potrdila se morajo sestavljati v tej obliki:
Uradno potrdilo za živalska čreva.
Kraj ....................Datum.....................
(mesto, država)
S tem potrjujem, da izvirajo tu popisana živalska čreva od zdravih živali (živine, ovac, svinj, koz)f ki jih je pred zakolom in po njem preglodal veterinar, da so čreva čista in zdrava, da so predelana po veterinarskih predpisih in da niso bila do izvoza izpostavljena možnosti okužitve.
Vrsta črev Število paketov	Teža
Identifikacijski znaki na paketih..........................
Pošiljatelj ........................Naslov................................
Prejemnik...........................Namembni	kraj	.......
Oznake ladje...............................................
Podpis..............................Podpis /...............
(Uradna oseba, ki izdaja potrdilo.)	(Uradnik nacionalne	vlade,	ki	opravlja
pregled zdravstvenega stanja v izvorni državi.)
Zvanje..............................Zvanje................................
Živalska čreva, ki ne bodo opremljena s pred pisanimi potrdili, nadalje taka, ki so vložena v ovčje ali druge kože ali o katerih se ugotovi, da niso v zdravstvenem pogledu neprikorna ali da niso čista ob uvozu v Združene ameriške države, se pri-drže v carinarnici, dokler se ne izvozijo ali ne uničijo ali ne razkužijo po naredbi šefa živalske indu-
stiije. jz pjsarne veterinarskega oddelka ministrstva za poljedelstvo in vode v Bepgradu;
Vt. br. 10.294.
dr. B. Markovič s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi osrednje vlade.
Lista, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati.
Z odlokom ministrstva za notranje posle Pov.
D. Z. br. 18.140 z dne 7. septembra 1927. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej avstrijski list «Wiener Neueste Nachrichten».
Ta list piše zoper naše koristi v Južni Srbiji in je verjetno plačan od komiteta V. M. R. O. (Vnu- *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i trena Makedonska Revolucionarna Organizacija), da' Slovenaca» z dne 21. septembra 1927., št. 313/LX.
U. br. 6378/1—III.
Razpust društva.
Krajevna organizacija «Kmetsko-delavske zveze» v Gradacu je razpuščena, ker že več let ne deluje,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 22. septembra 1927., št. 214.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. septembra 1927., št. 216.
ker nima niti članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
L. št. 1924.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. septembra 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
					1
Skupina tiluznih bolezni.					
1 Brežice		2		1		1
Črnomelj		3		.		3
Kamnik		3		1		2
Krško		3		2		1
Laško 		1		1		.
Ljubljana, srez . .	3		.		3
Ljubljana, mesto .	3		.		3
Logatec		4		.		4
Novo mesto . . .	2				2 i
Skupaj .	24		5		19
Griža. —		Dysenteria.			
Črnomelj		1		1		.
Kočevje		11		9		2
Kranj		3		1		2
Krško		7		3		4
Laško 		1		1		
Ljubljana, srez . .	3	2	2		3 1
Ljubljana, mesto .	2	.	1		1
Novo mesto . . .	1	1	1		1
Skupaj .	29	3	19		13 ;
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kranj		3	3			6
Krško		10	.	4		6
Laško 		1	.			1
Litija		1	.	.		1
Ljubljana, srez . .	3	.			3
Ljubljana, mesto .		3	i		2
Logatec		i				1
Skupaj .	19	6	5		20
Davica.	— Diphteria et Group.				
Kamnik			1		,	1
Krško		2	1			3
Laško 		.	1		,	1	i
Litija		.	1		1	
Ljubljana, mesto .		1	i	.	.
Novo mesto . . .	i			1	
Radovljica ....	2			.	2
Skupaj .	5	1 5	1 i	2	7 i
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Logatec		1 H	1 •	1 • 1 •		1 n ;
Sen. — Erysipelas.					
Brežice		1		.	,	i
Krško		3	i	3	.	i
Laško 			i	.	.	i
Skupaj .	4	2	3	•	1 3
Krčevita odrevenelost.			— Tetanus.		
Brežice		1 1	.			1
Radovljica ....	1	1			2
Skupaj .	1 2	1		.	3
V Ljubljani, dne 24. septembra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
P. št. 5572/1.
Razpis službe šolske upraviteljice.
Na šestrazredni dekliški osnovni šoli v Konji-c a h, srez Konjice, se razpisuje služba šolske upraviteljice v stalno namestitev.
Prošnje naj se opremijo, kakor se to zahteva v zadnjih treh odstavkih tukajšnjega razpisa P-br. 45/3—26, Uradni list 21 z dne 6. marca 1926., ter naj se vlože pri pristojni šolski upraviteljici naj-kesneje do dne 31. oktobra 1927., sreski poglavar pa naj jih predloži najkesneje do dne 10. novembra 1927.
V Mariboru, dne 28. septembra 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Kotnik s. r.
L. št. 3/34.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 8. do dne 14. septembra 1927.
Srez	! Ostalih 1	Na novo obolelih	Ozdra- i velih	!	j Umrlih j	Ostalih v oskrbi
Skup Celje	 Celje, mesto . . . Čakovec 	 Gornji grad . . . Konjice	 Ljutomer	 Maribor, desni breg Maribor, levi breg. Maribor, mesto . . Prelog	 Prevalje	 Ptuj	 Ptuj, mesto . . . Šmarje pri Jelšah .	na tlfu 7 2 1 3 1 3 1 2 1 1 1 6 2 4	znlh b 1 i i i i i	olezni. 3 1 i 1 2 1 1 • 3		5 1 1 4 4 i i 4 3 4
Skupaj .	35	6	13		28
Gri Maribor, desni breg	ža. — 1	:	eria.		1
Maribor, levi breg .	5			i	4
Maribor, mesto . .	1				1
Murska Sobota . .	12	i1		1	12
Ptuj		.	i		.	X	1
Slovenjgradec . .	1			.	1
Skupaj .	20	2		2	20
Škrla Celje		tinka. 6	— Scar	latina. 4		2
Čakovec 		3				3
Gornji grad . . .	2				2
Konjice		,	i			1
Ljutomer		1	.			1
Maribor, desni breg	10				10
Maribor, levi breg .	5	3	5		3
Maribor, mesto . .	10	4	4		10
Murska Sobota . .	2		1		1
Prelog		1	i	1		1
Ptuj		1	.	,		1
Slovenjgradec . .	1		1		
Šmarje pri Jelšah .		i	.		1
Skupaj .	42	10	16		36
Davica. Celje, mesto . . .	— Dip 1	iteria	st Crou	P-	1
Ljutomer		2		2		
Maribor, levi breg .	1		.		i
Maribor, mesto . .		3			3
Murska Sobota . .	i		i		
Prelog		i		i		.	j
Ptuj		.	i	.		1
Ptuj, mesto . . .	i		.		1
Slovenjgradec . .	2		2		#
Šmarje pri Jelšah .	1		1		
Skupaj .	10	4	7		7 1
Še Celje		n. — I 1	Erysipel	as.		1
Konjice		1	i			1
Prevalje .....	.				1
Ptuj		.	1			1 1
Skupaj .	2	2			4
Vraniči Čakovec 		il prisa	d. — Anthrai 1 1 •		.	1
Prelog		i	•	•	.	1
Skupaj .	i	1	•	.	2 1
V Mariboru, dne 19. septembra 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jureiko s. r.
Razglasi drugih uradov io oblast».
Preds. 934/5/27—2.
Razglas.
Višje deželno sodiSče v Ljubljani je imenovalo Ferdinanda Majarona, odvetniškega kandidata v Ljubljani, za tolmača za angleški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 28. septembra 1927.
Preds. 617/4/27—2.	3—2
Razpis.
Odda se — samo v okviru členov 306. in 328. finančnega zakona za leto 1927./1928. — mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v La-
škem; prav tako se oddado vsa druga mesta sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
1. novembra 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 100 z dne 30. septembra 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 27. septembra 1927.
Preds. 730—4/27—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto kontrolorja j e t n i š č -niče pri okrožnem sodišču v Mariboru in vsako drugo mesto jetniških uradnikov, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega.
Prošnje je vložiti do dne
31. oktobra 1 927. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 100 z dne 30. septembra 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 23. septembra 1927.
Preds. 748/4/27—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni in vsako drugo mesto sodnih slug, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega.
Prošnje naj se vlože do dne
10. novembra 1 9 27. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 101 z dne 1. oktobra 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 28. septembra 1927.
S 16/27.	2172
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženka: Josipina Ra p pl, posestnica in. trgovka pri Sv. Križu.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 18. oktobra 1 927. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 23.
Prezadolženka mora priti k naroku osebno.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L,
dne 19. septembra 1927.
C 169/26—2.	2125
Oklic.
Franc Jankovič, posestnik v Senovem št. 3, je vložil zoper Alojzija Jankoviča in Alojzijo Piškovičevo, rojeno Jankovičevo, oba sedaj v Ameriki, tožbo zaradi razdružitve lastnine.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 18. oktobra 1927. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Ivan Križman, posestnik v Sevnici.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 20. septembra 1927.
C 152/27—1.	2169
Oklic.
Franc Jelovčan, posestnik in trgovec v Gorenji vasi št. 50, zastopan po drju. Franu Jerali, odvetniku v Škofji Loki, je vložil zoper Istarsko vinarsko zadrugo v Pulju tožbo, da bi se priznalo plačilo in dovolil zemljiškoknjižni izbris zastavne pravice.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. oktobra 192 7. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Toženi zadrugi se postavlja za skrbnika Franc Vrtačnik, orožnik v p. v Škofji Loki.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II.,
dne 30. septembra 1927.
E 151/27—10.	2053
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pavlova vas, vi. št. 85 (hiša št. 10 v Pavlovi vasi z mlatilnico, 3 travniki. 2 pašnika, 2 vinograda, 2 gozda, 3 njive in 1 vrt).
Cenilna vrednost: 14.010 Din 30 p; vrednost pri-teklin: 239 Din 50 p; najmanjši ponudek: 7167 Din; breme: 3500 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 9. septembra 1927.
E 229/27—11.	2127
Sklep.
Na prisilni dražbi dne 16. septembra 1917. ni bilo nobene ponudbe. Zato je izvršba po dražbi nepremičnin: vi. št. 101, katastralna občina Vitja vas, in vi. št. 110, katastralna občina Bojsno, dovoljena s sklepom E 229/27—2 z dne 15. aprila 1927., po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja ne more predlagati.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III.,
dne 16. septembra 1927.
E 428/27—14.	2126
Sklep.
Na prisilni dražbi dne 16. septembra 1917. ni bilo nobene ponudbe. Zato je izvršba po dražbi nepremičnine: vi. št. 25, katastralna občina Podgorje, dovoljena s sklepom E 428/27—2 z dne 20. maja 1927.. po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja ne more predlagati.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III.,
dne 16. septembra 1927.
E 435/27.	2082
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1 927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotiza, vi. št. 24.
Cenilna vrednost: 25.150 Din; najmanjši ponudek: 16.770 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
ilne 10. septembra 1927.
E 511/27—10.	10
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 1 927. ob desetih bo pri [»odpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepermičnin: zemljiška knjiga Žeje, vi. št. 31, in zemljiška knjiga Strahinj, vi. št. 142.
Cenilna vrednost: 33.650 Din; vrednost pritek-lin: 275 Din; najmanjši ponudek: 22.616 Din 64 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju,
dne 24. avgusta 1927.
E 572/27—3.	2158
Dražbeni oklic.
Dne 15. o k t o b r a 1 9 2 7. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lokavec, vi. št. 123 in 126 (hiša
št. 4 v Lokavcu z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, pašniki in gozd).
Cenilna vrednost: 14.146 Din 85 p; vrednost pri-teklin: 45 Din; najmanjši ponudek: 9529 Din 14 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek H.,
dne 4. avgusta 1927.
2084
E 146/27—10.
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. oktobra 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba zemljišča vi. št. 68, davčna občina Otok (stavbna parcela, sadni vrt, njive, travniki in gozdi).
Cenilna vrednost: 41.436 Din; najmanjši ponudek: 27.624 Din.
Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na tukajšnji uradni deski.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II.,
dne 15. septembra 1927.
je
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri [zemljiška knjiga Sušica, vi. št. 55 in 97, in zemljiška
knjiga Dob, vi. št. 198 in 132.
Cenilna vrednost: 16.400 Din; vrednost priteklin: 275 Din; najmanjši ponudek: 10.934 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnja gori,
dne 7. septembra 1927.
sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II.,
dne 5. septembra 1927.
1997
bo pri
sobi št. 25 dražba nepremič-Spodnje Radvanje, II. del,
E 5249/26.
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1927. ob enajstih podpisanem sodišču v nin: zemljiška knjiga Tezno, vi. št. 66.
Cenilna vrednost: 61.713 Din; najmanjši ponudek: 41.142 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 24. julija 1927.
E 488/27—6.	2160
Dražbeni oklic.
Dne 15. o k t o b r a 1 9 2 7. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Pečke, vi. št. 130 (hišno in gospodarsko poslopje, zemljiške parcele in pritekline [1 krava, 3 vozovi in gospodarsko orodje]), in 2.) zemljiška knjiga Jelovec, vi. št. 93 (hišno poslopje in zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: 44.875 Din 7 p; vrednost priteklin: 4467 Din 50 p; najmanjši ponudek: 29.916 Din 70 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II., dne 10. septembra 1927.
1963
E 2212/27.
1791
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1927. ob enajstih bo prt podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornje Hlapje, vi. št. 59.
Cenilna vrednost: 46.457 Din 50 p; najmanjši ponudek: 30.971 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 3. avgusta 1927.
E 391/27—4.	2044
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Korena, vi. št. 160 (pare. št. 208/2 [gozd v izmeri 2 ha 64 a 71 m2]).
Cenilna vrednost: 5294 Din; najmanjši ponudek: 3529 Din 35 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodiščg,.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 2. septembra 1927.
v
E 1138/27—9.	1756
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Vinterovce, vi. št. 35 in 240.
Cenilna vrednost: 18.522 Din 50 p; najmanjši ponudek: 12.349 Din.
, Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 27. julija 1927.
2943
E 260/27.
Dražbeni oklic.
Dne 10. oktobra 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobovec, vi. št. 59 in 73, in zemljiška knjiga Trlično, vi. št. 44.
Cenilna vrednost: 55.658 Din 95 p; vrednost priteklin: 1206 Din; najmanjši ponudek: 37.106 Din.
E 18/27—17.	1939
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lukovek, vi. št. 1041.
Cenilna vrednost: 18.875 Din 45 p; vrednost priteklin: 589 Din; najmanjši ponudek: 12.583 Din 62 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem,
dne 24. avgusta 1927.
E 286/27.
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba posestva z gospodarskim poslopjem, zemljiška knjiga za kata-stralno občino Polzelo, vi. št. 97.
Cenilna vrednost: 132.582 Din; vrednost priteklin: 3497 Din; najmanjši ponudek: 88.388 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 19. avgusta 1927.
1941
E 48/27—14.
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezovica, vi. št. 113 in 353.
Cenilna vrednost: 2407 Din 95 p; najmanjši ponudek: 1605 Din 30 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem,
dne 24. avgusta 1927.
Preds. 741/26/27—1.	2133
Razglas.
1.	) S sklepi okrajnega sodišča v Mariboru so bili omejeno preklicani:
a)	s sklepom z dne 5. julija 1926., L V 7/26—5, Avrelija Jančič, posestnica v Gačniku, zaradi slaboumnosti; pomočnik: Franjo Rus, posestnik v Jelenčah;
b)	s sklepom z dne 3. novembra 1926., L V 16/26—3, Herta Baumeister, zasebnica v Mariboru, zaradi umobolnosti; pomočnik: Josip Baumeister, trgovec v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 14;
c)	s sklepom z dne 6. oktobra 1926., L V 12/26-4, Alojzij Fidler, posestnik pri Sv. liju št. 67, zaradi slaboumnosti; pomočnik: Franc Draž, posestnik pri Sv. liju v Slovenskih goricah;
d)	s sklepom z dne 7. marca 1927., L V 5/27—3, Vincenc K n u p 1 e ž, preužitkar na Ročici, zaradi zapravljivosti; pomočnik: Karel Knuplež, posestnik na Ročici;
e)	s sklepom z dne 25. februarja 1927., L V 9/26—15, Josipina Letonja, trgovka, stanujoča v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 28, zaradi umobolnosti; pomočnik: dvorni svetnik v p. dr. Josip Kronvogel v Mariboru.
2.	) S sklepi okrajnega sodišča v Marenbergu so bili popolnoma preklicani:
a)	s sklepom z dne 9. oktobra 1926., L 6/28—9, Rudolf M i n i c h s h o f e r, poljski delavec v Hudem kotu, zaradi umobolnosti; skrbnica: Neža Minichs-hofer, osebenjica v Hudem kotu;
b)	s sklepom z dne 15. junija 1927., L 1/27—dl, Ivana Šerbec, žena šolskega vodje, prej na Muti, zaradi umobolnosti; skrbnik: Anton Konečnik, je-klarniški uradnik v Ravnah;
c)	s sklepom z dne 9. junija 1927., L 4/27—9, Marija V e z o n i k, dekla, prej stanujoča v Št. Petru a. S. (Avstrija), zaradi slaboumnosti; skrbnik: Jožef Mehlsack, posestnik v Holeneggu (Avstrija);
d)	s sklepom z dne 15. septembra 1927., L 5/27-6, Gašper K r a m 1 j a k, posestnikov sin, prej stanujoč pri Sv. Antonu na Pohorju, zaradi umobolnosti; skrbnik: Franc Kramljak. posestnik pri Sv. Antonu na Pohorju.
9 sklepom istega sodišča z dne 14. junija 1927., P 149/26—19, se je razveljavil preklic okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24, aprila 1924., L I 73/24—4, v skrbstveni stvari kurandinje Elizabete Klemenove.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 26. septembra 1927.
2049
E 317/27—4.
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 192 7. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:
2134
P 60/27—1.
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 4. julija 1927., opr. št. L 3/27—3, je bil Janez
Š t e r k v Kočevju št. 17 zaradi umobolnosti omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena Terezija Šterk v Kočevju št. 17.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek I.,
dne 19. avgusta 1927.
P 18/27—il3 P 48/27—1.	2133
Razglasitev preklicev.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 8. julija 1924., opr. št. L 2/24—7, je bil Janez Z g o z n i k, p. d. Benek, posestnik v Kolovratu, pri Mozirju št. 41, zaradi zapravljivosti, in s sklepom z dne 12. aprila 1927., opr. št. L 1/27—6, Jožef Podlesnik, posestnik v Teru št. 59, občina Ljubno, zaradi pijančevanja omejeno preklican.
Za pomočnika je postavljen prvemu Jože Erze-ničnik, posestnik v Ljubiji št. 43, in drugemu Franc Konšak, posestnik in trgovec v Teru št. 60.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek I.,
dne 10. septembra 1927.
416.
Tarifna obvestila.*
Dopolnitvi lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.
Na strani 36. v izjemni tarifi br. 8 naj se nado-meste besede: «Drvo za izradu tanina, hrastovo, kestenovo i četinasto do L20 m dužine, kako: cepa-nice, čvorovi (kvrge), ogranci, korenje itd.» s temi besedami: «Drvo za izradu tanina i to: hrastovo, kestenovo i četinasto do 1-20 m dužine, kao: cepa-nice, čvorovi .(kvrge), granje, korenje itd., daljo strugotina (piljevina) i usitnjena i izlužena kora od pomenutih vrsta drveta za izradu tanina».
Ta dopolnitev velja od dne 15. septembra 1927.1
Na strani 31. v izjemni tarifi 1.6 naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost za prevoz premoga, tudi postaja: Majur.
Ta dopolnitev velja od dne 20. septembra 1927.® Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu.
*
Dopolnitev tarifnega obvestila M. S. br. 1672 z dne 5. februarja 1927.**
Posetniki morskih in zdravilnih kopališč kakor tudi ostalih naših krajev se morajo ob svojem povratku javiti potniški blagajni na železniški postaji, s katere se vračajo; dado naj ji ožigosati potrdilo o bivanju v dotičnem kraju kakor tudi vozovnice, ki jim veljajo za povratek.
Potrdila in vozovnice, ki jih ne ožigosa potniška blagajna na odhodni postaji, izgube veljavo za povratek z znižano ceno.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 8. septembra 1927.; G. D. br. 54.020/27.
*
Ugodnosti za železniška vozila.
Poleg ugodnosti iz tarifnega obvestila št. 23.627 z dne 18. maja 1927., razglašenega v «Službenih No-vinali» z dne 30. maja 1927., št. IIO/XXXH,*** je dovoljena ta-le ugodnost:
1.	) Za prevoz železniških vagonov (potniških in tovornih) od državni' meje pri Jesenicah do državno meje pri Gjevgjeliji se računi voznina po razredu «C», če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
2.	) Za prevoz lokomotiv in zalogovnikov (ten-derjev) od državne meje pri Jesenicah do državne meje pri Gjevgjeliji se računi voznina po voznin-skem stavku 4630 par za 100 kg, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
3.	) Za prevoz železniških vagonov (potniških in tovornih) od državne meje pri Rakeku ali pri Jesenicah do državne meje pri Caribrodu se računi voznina po razredu «C», če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. septembra 1927., št. 213/LX.
** Uradni list z dne 28. februarja 1927., št. 72/23.
*** Uradni list z dne 17. junija 1927., št. 281/65,.
1	Odlok z dne 30. avgusta 1927.; G. D. br. 54.430.
2	Odlok z dne 6. septembra 1927.; G. D. br. 57.232/27.
4.) Za prevoz lokomotiv in zalogovnikov (ten-derjev) od državne meje pri Rakeku do državne meje pri Caribrodu se računi voznina po vozninskem stavku 3760 par za 100 kg, od državne meje pri Jesenicah do državne meje pri Caribrodu pa po vozninskem stavku 3820 par, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
Pošiljke pod številkama 1.) in 2.) morajo biti predane v prevoz v Belgiji in morajo biti namenjene za Grčijo; pošiljke pod številkama 3.) in 4.) pa morajo biti predane v prevoz kot sporovozno blago v Belgiji in morajo biti namenjene za Turčijo.
Naredba G. D. K. O. br. 10.282 z dne 22. oktobra 1926. ostane še nadalje; v veljavi.
Ugodnost velja od dno 20. septembra 1927. do preklica, najdlje pa do dne 31. decembra 1927.; uporablja se s kartiranjem.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 9. septembra 1927.; G. D. br. 56.268/27.
Št. 7703.	2130 3—2
Razglas o prvi pismeni ofertni licitaciji za zgradbo železnobetonskega mostu čez Savo v tiru deželne ceste I. vrste od Lesc do Bleda.
Po nalogu ministrstva za gradbe br. 14.269/27 in po členu 94. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 21. oktobra 1 927. ob 11. uri pri gradbeni direkciji v Ljubljani prva pismena ofertna licitacija za zgoraj navedeno delo v pro-računjenem znesku 1,235.273 Din 25 p.
Popolni razglas bo objavljen v «Službenih No-vinah»; poleg tega je razobešen na oglasni deski gradbene direkcije v Ljubljani.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 24. septembra 1927.
Št. 1928.	2175 3—1
Razpis.
Ker prva javna pismena licitacija za popravo lesenega* mostu čez Bistrico pri Domžalah v km 15.015 Trojanske državne ceste ni uspela, se razpisuje ponovna licitacija na dan
18. oktobra 192 7.
ob enajstih ob istih pogojih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu 96 z dne 17. septembra 1927.
Gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1927.
Št. 7081/11.	2124 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 2500 kg vulkanskega olja. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 10. oktobra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 24. septembra 1927.
Št. 7132/H.	2131 2—2
Razpis dobave.
Podpisana direkcija sprejema najkesneje do dne 18. oktobra 192 7. ob enajstih ponudbe za dobavo 3 vagonskih ponjav, in sicer dveh po 5 X 10 m in ene 5 X H m.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 27. septembra 1927.
Št. 7191/11.	2141 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 140 m3 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 1. ok -tobra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 29. septembra 1927.
Št. 4665.	2142
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 120 m3 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože do dne 13. oktobra 1 927.
Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 29. septembra 1927.
Št. 4666.	2170
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 12 borovih dreves in 100 žaganih pragov.
Ponudbe naj se vlože do dne 13. oktobra 1 92 7.
Natančnejši pogoji pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 30. septembra 1927.
Razne objave.
Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca.
Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje
dijaške ustanove za visokošolce
za zimski tečaj 1927./1928.	2171
Iz občih določil.
a)	Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim Antonom Kolencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol.
b)	Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnično imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov.
Posamezne ustanove.
Te ustanove so namenjene dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij i. dr., ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu.
Kako in v katerem roku je vlagati prošnje.
Zadostno frankirane prošnje naj se vlože izključno pismene na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsedniku drju. Ernestu Kalanu, odvetnik)! v Celju, do dne
2 0. oktobra 192 7.
Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo o izpitih, kolokvijih itd.; pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnega urada itd.).
Tudi je treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali na dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubož-nim izpričevalom).
Vpoštevajo se samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena.
Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju:
dr. Ernest Kalan s. r., predsednik.
2U3 3-3 Poziv upnikom.
Stavbna zadruga v Lescah, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj priglase terjatve:
V Lescah, dne 22. septembra 1927.
Likvidatorji.
2174	Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo škofijske gimnazije v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano letnika 1925./1926. na ime: Pavel Cizelj iz Kamnika.
Proglašam ga za neveljavno.
Pavel Cizelj s. r.
2143	Objava.
Izgubil sem legitimacijo tehnične fakultete univerze v Ljubljani letnika 1923./1924. na ime: Herman Udouč iz Göstlinga (Avstrija).
Proglašam jo za neveljavno.
Herman Udouč s. r.
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in Izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.