^«vljena izdaja - Leti* ViV - štev.{26 (594) - Trst - 2. novembra 1962	30 lir ^8f! o‘nupapobi
...4<iXŽi'«iCSA
VIA GEPPA 9 TiilEJTi; 312
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
HE M dKIU U DUmKE
Z GOSrODMJEllE MIZE
Po zaslugi SZ se je človeštvo lahko oddahnilo
Nevarnost še ni odstranjena
Čez deset dni bodo tržaški volivci poklicani, da izvolijo nov mestni svet. Ni prvič, da se to dogaja. V prejšnjih letih je bil tržaški občinski svet izvoljen štirikrat in vsakokrat so se z malimi spremembami predstavile volivcem iste stranke in politične skupine, ki so tudi v sedanjem trenutku vložile svoje kandidatne liste. Vsakokrat je volivno kampanjo označevalo določeno značilno politično vzdušje, ki je neizbežno spreminjalo upravno agitacijo in propagando v pretežno volivno kampanjo. Tudi v sedanjih prilikah opažamo, da se je volivna kampanja spričo globokih sprememb, ki so se pojavile v Italiji, j spričo-obupne m patološke stagna-cije, ki vsestransko označuje življenje v našem mestu in na našem področju, in predvsem spričo težke krize, ki se je po krivdi za-:	hodnih agresivnih krogov sproži-
la ne le okrog vprašanja svobode in neodvisnosti Kube, pač pa predvsem okrog vprašanja obstoja ali uničenja človeštva, razmahnila v težko politično bitko, v katero posegajo vse politične sile.
Zato bi bilo nestvarno, če bi se omejevali na vprašanja odnašanja smeti, občinskega društva, vodne pipe in tlakovanja najzakotnejše ulice v najbolj perifernih predme stjih Trsta. Poskus omejitve razčlenjevanja problemov, ki se postavljajo pred javnim mnenjem, je le poskus depolitizacije prebivav-stva, ljudskih množic, je prozo-ren poskus preprečitve odgovornega vplivanja volivcev in ljudskih sil na preusmeritev osnovnih enot demokracije, t.j. občin, ki morajo imeti svojo politiko v okviru vsesplošnih teženj po u-Vedbi takšne državne strukture, ki naj odgovarja sedanjemu času.
Mir, preusmeritev na levo, gospodarsko načrtovanje, deželna avtonomija, demokratizacija o-snovnih krajevnih ustanov, obno-Va Trsta in področja so problemi, se tičejo našega vsakdanjega življenja in brez njihove rešitve ni niti rešitve ostalih, manjših Problemov, za katere se zavze-rnarrio.
Poskus preusmeritve volivne Utripanje na zgolj upravno podaje (kaj je pravzaprav zgolj u-Pravno področje?) je tudi zelo nespreten manever, da se ne bi smeli Paviti z vprašanjem demokracije lri svobode. Rešitev slovenskega Prašanja pa je sestavni del vse-osnega problema demokracije in 'Vobode. Zakaj ne bi smeli Slo-Venci obravnavati svojega lastne-problema, zakaj ne bi smele
stranke, ki se za ta problem zanimajo in zavzemajo, zahtevati v sedanji volivni kampanji uresničenje neizpolnjenih obljub in poza-zabljenih členov ustave ter mednarodnih obveznosti? Zavedati se moramo, da imajo ljudske sile in Slovenci prav sedaj priliko, da ponovno povedo svojo besedo.
KPI je — kot vedno v preteklosti — mnenja, da je slovensko vprašanje temeljne važnosti v bitki za demokracijo in svobodo v Italiji in istočasno prava preizkušnja za vse tiste, ki se na demokracijo
ooooooooooooooooooooooooooooo
VI. kongres goriške
Federacije KPI
Danes začne v Ljudskem domu v Gradiški VI. kongres goriške federacije KPI. Na kongresu bo prisoten tov. Antonio Reasio, član vsedržavnega vodstva naše Partije. Medtem so se vrstili kongresi posameznih sekcij in plenumi celic, na katerih so tovariši živahno razpravljali o problemih, ki jih postavljajo teze za X. kongres naše Partije, kot borba za mir, za pre-okret na levo, za italijansko pot v socializem. Diskusija, v katero je poseglo veliko število tovarišev, je pokazala bistveno politično enotnost posoških komunistov. Goriška federacija je napravila brez dvoma velik korak naprej kar se tiče osvojitve politične linije Partije s strani vseh tovarišev. Sektaška stališča, ki so še obstojala, so skoro popolnoma izginila in tovariši so jasneje razumeli perspektivo borbe za socializem v naši deželi.
in svobodo radi sklicujejo. Ugotoviti pa je treba, da se problemi slovenske narodne enakopravnosti ne rešujejo s starimi, preživelimi metodami, t.j. s paternalizmom Krščanske demokracije, ki bi hotela, da bi se Slovenci umaknili v ozadje in potrpežljivo čakali na drobtinice z gospodarjeve mize. Ti problemi se prav gotovo ne rešujejo s tem, da se na Slovence gleda kot na nekaj ločenega od vseh ostalih prebivavcev Trsta in države, v kateri živijo, kot na nekaj, kar je treba potegniti pod šotor, ki ga lahko nasprotnik prav lepo zategne, kot si vso zadevo nekako zamišljajo možje okrog «Enotne slovenske liste». Ti problemi pa se prav gotovo ne rešujejo s tem, da se okrog pravi, kako so glasovi za KPI v tem trenutku izgubljeni in usojeni na omrtvičenje v hladilniku. Mislimo, da je usoda Slovencev v Italiji odvisna na eni strani od enotnosti Slovencev in prav tako, v isti meri od povezovanja z italijanskimi ljudskimi silami. A pri tem ne sme biti diskriminacije med temi silami, drugače pa lahko pride do oslabitve vse akcije.
KPI je s svojo bitko za Slovence dovolj jasno pokazala, da bi bilo absurdno smatrati, da se lahko nekaj doseže brez komunistov. Brez njihove prisotnosti, sile in mobilizacije ni poti v demokracijo. Zato je vsak glas za komuniste glas za okrepitev demokracije v Italiji, v tem okviru za rešitev odprtih problemov slovenske narodne manjšine.	K. I.
Dramatični trenutki, ki jih je preživelo človeštvo te dni, so za nami. Najhujše je prešlo in za to se je treba zahvaliti zadržanju Sovjetske zveze. Slednja je, spričo ameriške provokatorske politike, ilegalne pomorske blokade proti socialistični republiki Kubi in grožnje o invaziji otoka, pokazala o-dločnost v obrambi svobode kubanskega ljudstva in trdno voljo braniti mir.
Če se je človeštvo oddaljilo od prepada vojne, kamor ga je pripeljala napadalna politika Kennedya, je to zasluga Sovjetske zveze. Že tri leta se Združene države nahajajo na stališču sile v pogledu Kube. Sovjetska zveza je hotela samo potrditi — kar trdijo vsi svobodni in demokratični ljudje — da je imela Kuba vso pravico svobodno izbirati svojo pot, da je imela pravico poskrbeti za lastno obrambo z vsakim orožjem, ki si ga je lahko preskrbela.
Najbolj jasen dokaz, da si Sovjetska zveza ni hotela na Kubi osvojiti nikakega položaja sile napram ZDA marveč je hotela samo zajamčiti njeno neodvisnost, nam kaže dejstvo, da je sklenila umakniti izstrelke, čim je vlada ZDA zagotovila, da ne bo napadla Kube in da jamči za njeno neodvisnost.
Vsi narodi sveta so se lahko ponovno prepričali, da je poglavitna skrb Sovjetske zveze rešitev miru. Toda da bo mir ohranjen, je treba pospešiti, in ne popuščati na budnosti, pospešiti je treba ljudski pritisk. Nevarnost namreč ni še odstranjena. Sporazume je treba še izvesti. Ljudska podpora za stvar Kube, ki je istočasno stvar miru, je najboljše jamstvo proti slehernemu povratku na staro.
Za naše mesto je borba za mir bistvene važnosti, ker moramo vsiliti današnji vladi novo zunanjo politiko. Sedanja sredinsko-levičar-ska vlada se je izkazala kot podrejena politiki Kennedya. V Milanu je policija ubila študenta, ki je manifestiral za Kubo in mir.
Taka sramota mora nehati. Potreben je resničen preokret, za svo-
bodo, demokracijo in mir. Zato morajo biti tudi volitve 11. novembra važno dejanje borbe za spremembo v to smer.
Volivna
zborovanja
Sobota, 3. novembra ob 10.30 uri : Skedenj (kinodvorana)
poslanec VIDALI in DUŠAN LOVRIHA
ob 11. uri :
Kontovel
GIUSEPPE BURLO in FRANC GOMBAČ Trg Goldoni PAOLO SEMA
Nedelja, 4. novembra ob 10.30 uri :
Kino Arcobaleno poslanec BOLDRINI
ob 11. uri :
Bazovica
LUCIJAN RADOVAN in VERA ŽUŽEK
ob 15.30 uri :
Strada di Rozzo! 26 FRANC GOMBAČ
Sreda, 7. novembra
ob 18. uri
[na Trgu Goldoni
poslanec
ob 16. uri :
Kontovel JELKA GERBEC
ob 17. uri :
Prosek
JELKA GERBEC
Četrtek, 8. novembra ob 17.30 uri :
Skedenj
FRANC GOMBAČ
ob 20. uri : Podlonjer (krožek) PAOLO SEMA in MARIJ GRBEC Opčine (Ljudski dom) poslanec VIDALI in DOLFI WILHELM
Petek, 9. novembra ob 20.30:
Trebče (Ljudski dom)
PAOLO SEMA in MARIJA BERNETIČ
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Zborovanje tov.Terraccinija na Trgu Perugino
2 • DELO -
2.-11-1962
Glas za KPI naj
pomeni obsodbo fašizma
od se je
Fašizem je imel v Trstu eno glavnih izhodiščnih točk in razvil posebno v prvih letih v teh krajih v oblike najbolj zverinskega terorizma, podžigajoč šovinizem, pošiljajoč svoje zloglasne škvadre proti Slovencem, slovenskim kulturnim, gospodarskim in drugim ustanovam :	Škvadre zloglasnega
Giunte so požigale, razbijale, pretepale mučile brez usmiljenja, vsakega, ki se je takrat drznil spregovoriti v materinem jeziku: šovinistični učitelji so pljuvali slovenskim otrokom v usta. To je bila «civilizacija» in «kultura» takratnega režima.
Komunistična partija je bila — kot vedno — tudi takrat poglavitna in najbolj borbena sila, ki ni nikdar položila Orožja v dolgi borbi proti fašizmu. Svojo borbenost, doslednost in neustrašnost so komunisti pokazali ob vsaki priliki, v ilegali in oboroženi borbi, kot so jo pokazali v povojnih letih v borbi proti poskusom obnavljanja fašizma.
Toda kako je mogoče, da je novi fašizem v povojnih letih našel prav v Trstu tako ugoden teren? Ker so začeli tudi v povojnih letih podžigati protislovanski šovinizem in protikomunizem pod že znanim geslom «obrambe i talijanstva». Prav v nfjih krajih je stranka Krščanske demokracije, bolj kot kjer koli drugje podpirala novi fašizem.
Novofašiste smatrajo klerikalni krogi in njihovi strankarski podrepniki kot «nacionalno silo». Zato jih podpirajo, zakrivajo njihove zločine in jih hrabrijo. Največjo odgovornost za pustolovščine novofa-šistov nosi zato Krščanska demokracija in njene vlade, ki so se vrstile na krmilu v povojnih letih. Krščanska demokracija je ustanovila znani odbor za «obrambo ita-lijanstva». Temu odboru je — kot znano — načeloval bivši demokri-stjanski župan Bartoli. Krščanska demokracija je sklenila s fašisti v sklopu organizacije «Lega Naziona-
le» «sveto -zvezo». V tem odboru so se znašli skupaj : stari bivši škva-drist z nacističnim odlikovanjem, podeštat, ki ga je imenoval Gaulei-ter, občinski svetovavci in voditelji Krščanske demokracije.
«Borba proti komunizmu ostane eden od poglavitnih ciljev politične akcije največje italijanske stranke, to j» Krščanske demokracije». Tako je svojčas pisala «Vita Nuova», glasilo tržaške škofije in organizacije «Azione Cattolica», v komentarju v vidiku organiziranja tečajev o protifašizmu. Občina je bila dejansko prisiljena organizirati omenjene tečaje, spričo zahteve naše skupine v občinskem svetu in vseh protifašističnih sil Trsta.
Komunizem je pravcati trn v peti Krščanske demokracije. Pokrajinski tajnik se je prav posebno «odlikoval» po svoji raziskavi o komunizmu, ki je bila v resnici en sam izliv izmišljotin tako, da je prišla vsa zadeva celo pred sodišče. Toda tajniku KD se niti ni sanjalo, da bi napravil raziskavo o starem ali novem fašizmu, o tem, kdo ga je podpiral in ga še podpira ter mu daje finančna sredstva. Voditelji KD se hočejo prikazati kot proti-fašisti in protikomunisti, zato postavljajo na isto raven fašizem in komunizem. Toda «Vita Nuova» razlaga kako je treba v resnici tolmačiti takozvani protifašizem Krščanske demokracije. «KD je protifašistična, ker je proti totalitarizmu, zato je istočasno protikomunistična. Ker predstavlja komunizem danes največjo nevarnost, mora biti protifašizem Krščanske demokracije predvsem sredstvo za obrambo pred komunizmom» — tako piše «Vita Nuova».
Ali je torej mogoče verjeti de-mokristjanskim govornikom, ki v tej volivni kampanji toliko govorijo proti fašizmu? Prav gotovo ne!
Stranka, ki se je — v Trstu in vsej Italiji — najbolj dosledno borila proti fašizmu je Komunistična partija, katera je vedno zagovarja-
Naše organizacije so tudi danes, kot nekoč, tarča fašističnih vandalskih izbruhov. O tem nam priča gornja slika, posneta takoj po fašističnem atentatu na sedež sekcij e KPI «Tomažič» novembra lani.
la enotnost vseh demokratičnih in protifašističnih ljudskih sil Trsta za borbo proti fašizmu. Krščanska demokracija, skupno s socialdemokrati, republikanci in libei'alci, se je vedno upirala vsaki enotni akciji proti fašizmu.
Protikomunizem je dobra podlaga in predstavlja plodna tla za fašizem. Ce izgubljajo novofašisti v Trstu tla pod nogami, kljub protikomunizmu demokristjanov in zavrnitvi protifašistične enotnosti, je to zasluga akcije ljudskih sil, demokratične mladine in poglavitnega doprinosa naše Partije.
Izid volitev 11. in 12. novembra mora biti zato obsodba fašizma. Glas za Komunistično partijo, je glas za stranko, ki se je največ borila proti fašizmu, je protifašistični glas brez kompromisov. Na teh volitvah je treba zadati udarec Krščanski demokraciji in socialdemokratom, pobornikom protikomunizma, ki nosijo velike odgovornosti drzno dviganje glav fašističnih
ostankov v Trstu. Vsak glas za Komunistično partijo je glas proti fašizmu. Glas za KPI je glas za stranko z neoporččno in čisto preteklostjo žrtev, padlih, pobud, borbe za svobodo in demokracijo. Je glas za Partijo Frausina, Tomažiča, Vivode, Kolariča, Curiela in drugih, to je stranka, ki je dala od ustano-vitve dalje naj večji doprinos v borbi proti fažizmu.
(
Dne 12. junija 1927 so imeli v Trstu sestanek tajniki fašistične organizacije iz obmejnih pokrajin. Trst sta na sestanku zastopala Cobolli-Gigli, ki je postal pozneje minister in Bruno Coceani, ki so ga nacisti imenovali za prefekta v dobi nacistične okupacije teh krajev. Na sestanku so fašistični hierarhi sklenili, da mora slovenska narodna manjšina popolnoma izginiti.
Arnaldo Mussolini, politični urednik fašističnega glasila «Popolo d'Italia» je o gornjem sestanku napisal naslednji komentar :
«Vlada ima pred sabo predlog petih obmejnih pokrajin. Na kratko povedano, bistvo predloga je, da je treba te pokrajine čimprej in v celoti raz-naroditi. Zamisel o takojšnji in popolni raznaroditvi je dal sam duce. Njegovo povelje bo fašizem Julijske krajine takoj ubogljivo izvršil. Zato je treba pričakovati velikih sprememb v tej pokrajini...».
Cobolli-Gigli pa je tako-le obrazložil predvidene «spremembe» :
«Predvideva se ukinitev zadnjih razredov na slovenskih šolah, razpust vseh slovenskih športnih in kulturnih organizacij, prepoved izhajanja vseh slovenskih listov, uničenje slovenske knjige, obvezno vklju-
čitev slovenske mladine v organizacije «Balilla», «Avanguardisti» in «Dopolavoro», prepoved slovenskega jezika na šolah.
Predvidevanjem so kmalu sledili konkretni fašistični u-krepi proti Slovencem. Že v teku istega leta < 1927 ) so razpustili še ostalih 400 slovenskih društev, zaplenili so njihovo premoženje in fašisti so zasedli vse društvene sedeže. Z odlokom št. 900 z dne 28. marca 1932 so spremenili vsa slovenska imena krajev v pokrajini.
Ob belem dnevu se je pojavil na hodniku slovenske šole pri Sv. Jakobu (marca 1961) napis, ki izpričuje nesramno drznost fašističnih elementov, ki jih policija seveda ni izsledila.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooO
Za protifašistično usmeritev na občini
Komunistična skupina v občinskem svetu, si je stalno in vztrajno prizadevala, da bi bila občinska uprava protifašistično usmerjena ter bila vredna demokratičnih tradicij našega mesta, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno za doprinos v osvobodilni borbi.
Komunisti so bili vedno v prvih vrstah, ko je bilo treba tolmačiti v občinskem svetu ljudske proteste proti staremu in novemu fašizmu, ko je bilo treba napraviti ukrepe, zavzeti stališče ali pobude za vredno-tje osvobodilne borbe s poukom v šolah o njeni zgodovini, da se tako ustvari v mladih po-koljenjih demokratična in protifašistična zavest. V šolah namreč na žalost še danes učencem ni dana možnost, da bi spoznali kaj je v resnici bil fašizem in kaj je pomenila za vso deželo dolga in trda protifašistična borba, iz katere je zraslo osvobodilno gibanje in po o-svoboditvi republika z demokratično ustavo.
Predolgo bi se zadržali, če bi hoteli našteti vse interpelacije, intervencije in pobude komunistične skupine v občinskem svetu. Omejili se bomo zato samo na najvažnejše, ki spadajo v obdobje zadnjih štirih let.
Komunisti so v občinskem svetu predložili naslednje interpelacije :
— za solidarnost z antifašisti iz Genove, ob priliki znanih dogodkov julija 1960;
za solidarnost županu mesta Firence, prof. La Pira, ki so ga fašisti psovali ; za počastitev spomina junaškega lika Egenija Curiela, odlikovanega z zlato kolajno odporniškega gibanja; za preimenovanje ene izmed mestnih ulic z imenom Pinka Tomažiča, ki so ga ustrelili fašisti; za intervencijo občine, da se Rižarna pri Sv. Soboti, kot edino nacistično taborišče uničenja v Italiji, proglasi kot vsedržavni spomenik. Pobuda je bila sprožena skupno s PSI ; proti fašističnim protislovenskim izgredom v Trstu in proti omadeževan ju spominskih kamnov padlih za svobodo v parku pri Sv. Ju-stu, kot tudi proti omade-ževanju spominske plošče z motivacijo o podelitvi zlate kolajne mestu Trstu; za odstranitev zloglasnih fašističnih znakov na trgu Ponterosso ;
da se občina predstavi kot tožitelj v procesu proti fašističnim atentatorjem, ki so podtaknili dinamit tik tračnic openskega tramvaja. Občinski odbor je naš predlog zavrnil, za intervencijo občine v znak protesta proti atentatorjem na sedež KPI pri Sv. Jakobu in sekcijo Tomažič v ul. Madonnina; proti zamazanju zidov slovenske šole pri Sv. Jakobu
s strani protislovenskih e-lementov ;
proti fašističnim izgredom v teku manifestacije za sto-letnico zedinjenja Italije,' proti izključitvi ANPI ih ANPPIA oh priliki gori navedene manifestacije ; za imenovanje nekaterih mestnih ulic v spomin padlih za svobodo, ki so bili odlikovani z zlato kolajncr Naš predlog je bil sprejet; s predlogom za organiziranje enotne protirasističm manifestacije, v znak protesta v zvezi s pojavom nacističnih kljukastih križevi za pospešitev del za ureditev grobišša št. 20 na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so pokopani posmrtni ostanki padlih za svobodo. Dela, k* jih je naša skupina urgi' rala so sedaj v teku; za protest, ker so bili pred' stavniki občine odsotni p d prekopu posmrtnih ostah' kov padlih za svobodo, med; tem ko niso pozabili bij1 prisotni pri maši zadušni' ci za padle pripadnik^ «Guardia civica», ki so )° ustanovili nacisti za čas0 nemške okupacije ; da bi občina protestiraj3 proti podelitvi odlikovanj? znanemu bivšemu škvadfj' stu Baronciniju. Naš preCj log je župan Franzil ognJ' ceno zavrnil ;
proti poškodovanju spom11 nika bazoviških junakov.

2.-11-1962
DELO • 3
Članek tajnika ZMP
Slovenskim kmetom
v premislek
V nedeljo 11. in ponedeljek 12. novembra bodo v Trstu občinske volitve. Mesto je preplavljeno z vsakovrstnimi plakati 12 strank, ki bodo poslale svoje predstavnike v občinski svet. Na plakatih najavljajo svoja volivna zborovanja in !Volivne programe. Celo desničarske stranke, ki zastopajo koristi monopolistov, industrij-|cev in velekapitala, se obračajo na delavce in kmete z obljubami, da se bodo zavzemale za rešitev njihovih problemov. To so iste stranke, ki so do včeraj Zavračale in nasprotovale vsakemu predlogu levičarskih sve-tovavcev ki bi lahko vsaj delno olajšali težki položaj našega delavca in kmeta.
Isto tako se predstavijo krščanski demokrati in njihovi Zavezniki. Po trgih, ulicah in na radiju govorijo, da so branitelji in zagovorniki delavskega in kmečkega sloja. Drznejo se celo predstaviti kot hranitelji koristi slovenske manjšine.
Toda tem obljubam, ne delavci in ne kmetje ne verjamejo, ker vedo iz lastnih izkušenj, da gre le za prazne pred-Volivne obljube. Tudi v tej vo-livni kampanji so se kandidati omenjenih strank spomnili, <la so v Trstu in okolici tudi kmetje, ki imajo volivno pravico in da zato njihov glas nekaj pomeni. Demokristjani so nostavili za kandidata predsednika Bonomijeve Zveze neposrednih obdelovavcev iz Ulice borna 20. Ali si lahko predstavljate kako ho ta gospod — če bo sploh izvoljen — ki je veleposestnik v miljski občini, branil koristi slovenskega kmeta.
Ali stè kdaj slišali, da se je Monomi v poslanski zbornici kdaj zavzel za koristi malih krnetovavcev v Italiji, ko pa niora zastopati koristi veleposestnikov? Kako naj torej tr-
''nški predstavnik Bonomija hrani v občinskem svetu pra-vice slovenskega kmeta? Ko-nrunisti in drugi poslanci levice so bili tisti, ki so se bodili za kmečke pokojnine, za kmečko bolniško blagajno, da
se spremeni zakon o «zelenem načrtu», ker predvideva državni prispevek le za tiste kmete, ki imajo dosti zemlje, medtem ko so revni kmetje izključeni, čeprav imajo do tega prispevka vso pravico in potrebo. Kdaj so se ti gospodje zavzeli v občinskem svetu, n.pr. zato, da se zniža cena vode, ki jo rabi kmet za namakanje? Kdaj so se zavzeli za znižanje družinskega davka kmetom? Danes se ti gospodje hvalijo in obljubljajo, jutri pa bodo v občinskem svetu volili proti vsakemu takemu predlogu, ki bi ga iznesli komunistični sveto-vavci.
Kmetje, neposredni obdelo-vavci, žene, mladeniči in dekleta ! Vaš glas, ki ga boste oddali 11. in 12. novembra, je lahko odločilen za uresničitev vaših potreb in zahtev, za o-brambo vaše družine in obstoj na vaši zemlji.
Volite zato, da se menja dosedanja politika v občinskem svetu ! Volite ‘tiste predstavnike, ki se bodo v resnici borili za vaše narodne in socialne pravice, za napreden ustroj vaše kmetije in da bodo imeli kmetje človeka vredno življenje!
Volite kandidate Komunistične partije!
DANIEL MARIO GRBEC
11. in 12. novembra voli tako!
1. Ko greš na volišče, vzemi s seboj.
Volilno potrdilo in o-sebno listino (osebno izkaznico ali pokojninsko knjižico, potni list, poštno izkaznico, šofersko knjižico).
Tudi če je zapadla, le da je opremljena sliko.
Če nimaš nobenega dokumenta, boš lahko volil, če te eden od skrutinatorjev spozna. Ko si prejel od predr sednika sedeža voliv-nico in svinčnik, vstopi v kabino in (s svinčnikom, ki si ga prejel) prekrižaj znak s srpom, kladivom in helebardo) (kot je označeno na tem primerku).
Če želiš, lahko oddaš tudi preferenčne glasove za 4 kandidate iste liste s tem, da na črtah poleg znaka napišeš njihove priimke ali številko, ki jo imajo na kandidatni listi.
Ko si to opravil, upogni in zalepi volivnico
- pri tem pazi da ostane na zunaj čista, brez znakov svinčnika, rdečila ali drugih madežev - ter vrni zalepljeno volivnico skupno s svinčnikom predsedniku.
oooooooooooooooooooooooooooo Ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG
Poleg splošnih problemov, ki so bili zapopadeni v volivnem programu naše Partije, so si komunistični svetovavci v občinskem svetu stalno prizadevali, da pride čimprej do uresničitve specifičnih zahtev, ki so jih v svojih okrajnih programih postavile poedine sekcije naše Partije, kot tudi potrebe, ki so se sproti pojavile.
Prizadevanja in rezultati za slovensko šolo Realizacije v predmestju in vaseh
kmete so postavili komunisti zahtevo za sklicanje občinskih kme-lJSkih konferenc; tarifne ugodno sti za namakanje in pomoč občine ter drugih organizmov za primere vremenskih neprilik ter izvolitev vzajemne kmečke bolniške blagajne.
V tem članku bomo navedli nekaj izmed realizacij, ki so jih dosegli naši svetovavci za predmestne okraje in okoliške vasi,
Stanje slovenskih šol je bilo eno od poglavitnih vprašanj za naše svetovavce. Šolske stavbe so bile potrebne popravil, ponekod so manjkali učni pripomočki, kurjava itd. Isto velja seveda tudi za otroške vrtce za slovenske otroke.
Tako so naši svetovavci dosegli, da se je občina končno odločila za popravila, ki so bila potrebna v razredih slovenske osnovne šole pri Sv. Jakobu, kjer so preuredili tudi stranišča.
Podobna popravila so bila na naše prizadevanje izvršena na slovenski osnovni šoli v Ulici Sv. Frančiška ter v nekaterih razredih slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu.
Precej zanemarjeni so bili prostori slovenske osnovne šole v Ulici Istria. Učilnice so bile vlažne, streha je puščala in tudi pod v učilnicah je bil potreben korenitih popravil. O vsem tem so se naši svetovavci prepričali na kraju samem in dosegli, da je občina poskrbela za potrebna popravila.
Nadalje so bili predmet zani-
manja naših svetovavcev šolski prostori in stavbe kot take slovenskih osnovnih šol v Rojanu, Trebčah, Križu in na Katinari.
Poglejmo sedaj kaj so komunistični svetovavci dosegli glede na druge zahteve okoliških vasi in predmestnih okrajev.
Križ ima svoje občinsko kopališče. Kar se tiče Proseka je bila v občinskem proračunu že nakazana potrebna vsota.
V	Lonjerju so popravili vaške ceste. Poleg tega imajo Lonjer-ci končno dostojno cesto, ki veže vas s Podlonjerjem in mestom. Sedaj vozi avtobus do Lonjerja.
V	Bazovici so zgradili korita s pitno vodo za živino, uredili kanalizacijo po vasi in popravili vaški trg.
V	Gropadi je bila ojačana javna razsvetljava in postavljena telefonska govorilnica. Vas prej namreč ni imela telefona. Poleg tega je občinska uprava na našo intervencijo asfaltirala cesto do Padrič.
Tudi za Barkovlje je naša skupina precej dosegla. V predelu Judovec imajo sedaj kanalizacijo, čeprav deloma. Tlakovali in razširili so ulico Bovedo tako, da je sedaj dostopna tudi za promet z vozili. Začasno je bila urejena cesta, ki gre od
hiše št. 169 na Proseški cesti do hiše št. 153, ki se nahaja višje nad cesto. Na ovinku Pro-seške ceste pri št. 169 so zgradili nov zid in s tem je bila odpravljena nevarnost, da pride do kake cestne nesreče. Občina je na naše intervencije ojačala cestno razsvetljavo na Proseški cesti št. 167 in v ulici Lavare-to št. 38.
V Skednju so asfaltirali ulici Giardini in Panebianco ter dodali še nekaj žarnic za javno razsvetljavo.
Javno razsvetljavo so ojačali tudi na Opčinah, kjer so zgradili občinsko kopalnico in asfaltirali cesto do Malega Repna. Poleg tega je dala občinska u-prava porušiti nekaj starih zidov, ki so predstavljali stalno nevarnost za pešce, posebno pa za otroke.
Naj v zaključku omenimo še pereče vprašanje poljskih čuvajev, za kar se naši svetovavci potegujejo že kakih 13 let. Župan je naši delegaciji zagotovil, da bo stvar urejena v doglednem času.
Kot vidimo so komunisti v mestnem svetu v nekaj letih marsikaj dosegli. Toda zavedajo se, da je še mnogo nerešenih stvari in dokaz temu so specifični volivni programi, ki so jih predložili v tej volivni kampanji posamezni okraji v mestu in okolici.
2.-11-1962
4 • DELO
Komemoracije
padlih
V četrtek 1. antifašistične nizacije, kot
novembra so tržaške in partizanske orga-vsako leto, počastile spomin vseh padlih v narodno osvobodilni borbi. Predstavniki so položili vence na spomenik v Rižarni ter na grobove padlih na pokopališču pri Sv. Ani. Komemoracije padlih so bile tudi v vaseh, kot Sa-ležu, Zgoniku in drugje.
Za uslužbence javnih lokalov
Ministrski odlok z dne 6. avgusta 1962 (Uradni list št. 233 - 4 septembra 1962 in Uradni vestnik generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje z dne 11. septembra 1962 v št. 25), določa za uslužbence javnih lokalov (gostiln, barov, bifejev, restavracij, pensionov, ki nimajo več kot 9 gostov, prejemke v času bolezni na 80 odsto dnevne plače in v zvezi s tem povišanje prispevka za omenjeno kategorijo za 0,77 lir. Omenjene spremembe pridejo v poštev za bolezni, ki so se pojavile po 3. septembru 1962.
Lastniki javnih lokalov morajo vedno napisati na izkaznici, ki jo izda ustanova INAM uslužbencem v primeru bolezni in na kateri je treba navesti vse podatke v zvezi s plačo, oznako «PUBBLICO ESERCIZIO». S tem olajšajo omenjeni ustanovi posel. Od 3. septembra 1962 dalje znaša znesek prispevka INAM 9,25 lir, ki se tako-Ie deli: Prispevek za bolezni:	8,17
povišek :	0,77
Prispevek za materinstvo:	0,31
Skupno '.
9,25 lir
Kdo lahko boljše brani Slovence
Poleg nas, komunistov, so še nekatere politične skupine na tem ozemlju, ki imajo v svojih votivnih programih vključeno tudi vprašanje slovenskih narodnostnih pravic. Kot rezultat votivnega sporazuma med nekaterimi tukajšnjimi slovenskimi političnimi skupinami, se je tokrat s svojim programom pojavila še Skupna slovenska lista. V glavnem pretežno iz narodnostnih razlogov in potreb, s čemer je v skladu tudi njen program. Postavlja pa se vprašanje, kdo se bo lažje in z večjim uspehom boril za te pravice. Kot vsaka akcija za dosego postavljenega političnega cilja, zahteva tudi akcija za ureditev tega vprašanja določeno organizacijsko širino in pogoje ter ustrezno politično moč. Tembolj, ker se vprašanje ne rešuje v Trstu, marveč v Rimu. Pri tem, razumljivo, pa se z določeno možnostjo za uspešno rešitev tega vprašanja gotovo lahko bolj zavzame politična stranka, katere prisotnost in pomen nista samo lokalnega, temveč vsedržavnega značaja.
S tem kar trdimo, že omenjene liste ne mislimo podcenjevati, kakor ji tudi ne mislimo odrekati pravice, da se poteguje za slovenske glasove. Samo želimo, da se to prizna tudi nam. Predstavniki omenjene liste pa nastopajo — vsaj tako se zdi — kot bi komunisti ne imeli pravice do slovenskih glasov. Kako naj si drugače razlagamo njihove izjave, da glasovi Slovencev, ki bodo oddani v prid KP, ne bodo v korist slovenske, temveč italijanske politične stranke.
Kaj naj to pomeni? Morda to, da bodo glasovi Slovencev Komunistični partiji, za koristi slovenske manjšine izgubljeni?
Pri obravnavanju političnih vprašanj je vedno potrebno pokazati tudi določen smisel za stvarnost. Ni moč enostavno prezreti, da imajo komunistične partije v svojih programih, tako splošnih kot posebnih, vključeno tudi točko, ki zadeva njihove obveznosti v pogledu reševanja nacionalnih vprašanj in manjšinskih potreb. Jasnost komunističnega stališča v zvezi z omenjenimi obveznostmi, potemtakem, omenjeno trditev predstavnikov Skupne slovenske liste povsem izpodbija. Kar pa zadeva možnosti, kdo bi utegnil prevzete ob-
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Zakon
za
Zakon o hribovitih področjih, ki je bil svojčas raztegnjen na naše področje, bo veljal v kratkem tudi za nasledne vasi : Bane, Bazovico, Gropado, Lonjer, Opčine, Padriče in Trebče. Kmetje navedenih vasi bodo tako deležni vseh ugodnosti, ki jih predvideva zakon.
Med ugodnosti spadajo: nakazilo letnih predujmov denarnim zavodom, ki dajejo kmetijska posojila in se obvezujejo, da bodo dali taka posojila neposrednim obdelo-vavcem zemlje, malim in srednjim posestnikom zemlje, malim in srednjim živinorejcem, obrtnikom in posameznim združenjem, ki delujejo na omenjenih področjih. Posojila se dajejo do višine 80 odstotkov vsote za predvidena dela. Vračajo se v 30 letih z obrestmi 4%. Zakon predvideva nadalje prispevke ustanovam, ki se ukvarjajo z izboljšanjem zemljišč do največ 50 odstotkov predvidenega stroška. Posojilo mora služiti za izboljšanje
hribovita
področja
kmetijskega posestva, gradnjo gnojišč in namakalnih naprav, nakup umetnih gnojil, izbrane živine in semen. Predvidena so v zakonu tudi nakazila prispevkov za upravljanje gozdno-pašniških imovin, ki so last občine in drugih ustanov. Predvideni so — poleg že omenjenih — še prispevki ustanovam in združenjem, ki se ukvarjajo s študijem in načrti za bolj razionalno izkoriščanje gozdne in pašniške imovine.
Prošnje je treba predložiti na navadnem papirju na Inšpektorat za gozdarstvo v Ulici Monte Grappa št. 1.
Kmetom omenjenih vasi svetujemo, da se za vsa podrobnejša pojasnila obrnejo do naših kmečkih organizacij v Trstu.
veznosti bolje ter uspešneje izpolniti, so vsekakor ugodnejši pogoji na strani komunistov. In to še posebej z ozirom na solidarnost ter podporo, ki jo KP tudi v tem vprašanju ima od strani italijanskih demokratičnih množic, kakor tudi zaradi jasnejše orientacije v pogledu vprašanja samega in pa političnih perspektiv za njegovo rešitev, perspektiv, ki temelje na širokem organičnem programu boja za demokratizacijo družbenih pogojev nasploh.
Sicer pa je večina slovenskih glasov že tako na strani komunistov, a takšno situacijo bo težko spremeniti! Nadalje bodo omenjeni Skupni slovenski listi naši ljudje težko zaupali svoje glasove. Čeprav so na listi tudi elementi, ki mislijo pošteno, je v bistvu vendarle preveč pod vplivom ljudi, ki so pretesno povezani s tisto vladno Krščansko demokracijo, ki še do danes ni znala, oziroma ni hotela rešiti našega vprašanja. Slovenskim volivcem je namreč zelo dobro znano, kakšna so bila njihova stališča v preteklem občinskem svetu. Njihova podpora demokri-stjanski večini, namreč, ni nikoli izostala.
DUŠAN FURLAN
Vandalizem fašistov
Izšel je «Galeb»
Te dni je izšla prva letošnja številka «Galeba», ki se že na prvi pogled dobro predstavi. Zanimiv je po vsebini in pester v ilustracijah, za kar je poskrbelo kar lepo število sodelavcev. Naslovno stran je ilustriral Robert Hlavaty.
Slovenskim dijakom priporočamo, naj sežejo po tem zanimivem čtivu.
Naša federacija je v okviru volivne kampanje postavila dva svetlobna dvojezična propagandna napisa in sicer na stopnišču pod gradom Sv. Justa in na trgu Oberdan. Toda za fašiste in šoviniste je dvojezičnost predstavljala «provokacijo» in zato so se v nedeljo zvečer z vandalskim dejanjem znesli nad napisom pod gradom Sv. Justa in ga poškodovali. Na kraju samem so nekateri mimoidoči zasačili znanega pripadnika šovinistične organizacije Francesca Neamija, ki je že prišel pred sodišče zaradi fašističnih atentatov, in ga izročili policiji. V rokah so mu našli otipjive dokaze o vandalizmu.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0
Objavljamo v izvlečku zanimivo intervencijo, ki jo je imel tov. Miladin Černe na kongresu mestne sekcije KPI v Gorici.
Tov. Miladin Černe se je dotaknil dveh vprašanj. V prvem je o menil vprašanje zavezništva, katerega je treba iskati na bazi, da se prepreči tendenca izolirati komuniste.
Predvsem pa je intervencija stremela na vprašanje, ki direktno zadeva slovensko manjšino in slovenske komuniste. Slovenci imajo za seboj bleščečo tradicijo protifašistične borbe in jedro te borbe so bili vedno komunisti, tako v dobi med dvema vojnama kakor za časa partizanstva. Tega naši ljudje ne morejo pozabiti, kakor ne bodo pozabili oportunizma nekaterih, ki iščejo druge rešitve, ki lahko pripeljejo našo manjšino v izolacijo. Kar se je dogodilo leta 1948 je daleč za nami in takratni spor je danes pozabljen, čeravno so zaradi tega spora nekateri izbrali lažjo pot, ker imeti izkaznico Partije ni lahko in ker biti komunist zahteva žrtve.
Danes nekateri predstavniki manjšine iščejo enotnost Slovencev, ki živijo v Italiji pod vsakim pogojem. Taka enotnost mora obstojati za določene momente, za probleme ki zadevajo celotno manjšino, ne mora pa biti predpogoj za življenje manjšine. Slovenska manj-šina je sestavni del države v kateri živi in se kot taka absolutno ne mora odtujevali od problemov dr zave. Napredno gibanje v državi mora imeti v svojih' vrstah tudi predstavnike naše manjšine, ki mo-iajo vedno biti aktivni in navzoči
Intervencija tov. Miladina Cerne na kongresa goriške mestne sekcije KPI
povsod, ker le v zmagi naprednih idej bo naša manjšina našla rešitev, ne samo za vse probleme, temveč tudi za svoj obstoj.
Slovenski komunisti se v svoji borbi nočejo izolirati, ker se zavedajo važnosti lastnega prispevka. V izolacijo pa vodi politika tistih, ki za manjšino vidijo le probleme lastne manjšine, medtem ko pozabljajo na vse drugo.
Predvsem je važno da iščemo stike z mladino, da mladini govorimo nenehno, o svetli tradiciji naše borbe, da jo seznanimo z našimi problemi, da z eno besedo, odvrnemo mladino od izolacije v katero jo nekateri silijo. To je delo, ki ga morajo naši tovariši opraviti v vsakem deloynem centru, ker se vedno veča število mladih sil, ki se dnevno vključujejo v delo.
Komunisti slovenske narodnosti se morajo zavedati važnosti tega momenta, ker le na tak način se bomo častno oddolžili vsem onim, ki so nam z velikimi žrtvami pokazali pravilno pot manjšine, ki je edino v življenju države, v naporu za zmago naših idealov.
„Zeleni nacrt“
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu — ul. Ghega 6/1 — te-lef. 38-673 in 23-927 — opozarja kme-tovavce, da «zeleni načrt» (zakon št. 434 z dne 2. junija 1961) predvideva dodelitev prispevkov na račun glavnic in posojil za zidanje, poprav-
ljanje in povečanje kmečkih posl*? pij (hlevov, senikov, kleti, shraiflj in kmečkih stanovanjskih hiš), ^ nakup poljedelskih strojev (trai tor jev, samoobdelovavnih stroj«' obdelovavnih strojev na vprego, pj; kolic, motornih in električnih pavk za namakanje); za nakup vine ter razne živinorejske oprerf£ Zainteresirani kmetovavci se vsa pojasnila lahko obrnejo na go( omenjeni naslov.
Tržaška kvestura sporoča, da do od 1. novembra dalje uradi misariata iz Barkovelj začasno stavbi na Trgu Dalmazia, kjer j' tudi sedež osrednjega komisaria**’ javne varnosti. Delokrog barko' Ijanskega komisariata pa zaradi 1‘ ga ni spremenjen.
_______________________________________
BELO
glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru