Politični ogled. Državni zbor. V državai zbornici je ie vedno aa dnevTieni redu volilaa preosnova. V torek, dae 12. t. m. 86 je začela podrobaa razprava, začelo 86 je razpravljati o posamezaih točkah ia določbah ¦ove volilne postave. V petek, dne 8. t. m. jt govoril aas stajerski poslaaec dr. Vousek, ki se je v svojem govoru posebao zavzel za koroike Slovence. Grajal je krivičao razdelitev volilaih okrajev pri spodnjestajerskib mestih ia trgib ter izločitev obmejnih slov. občia od sloveaskih volilaih okrajev. V poaedeljkovi seji je vseaemski poslaaec Stein aa Besraraea aačia aapadol aašega poslaica dr. Ploja. Eo je v tortk dr. Ploj zabteval, aaj poaovi ISteia svoje trditve pred dvew>- pričana, da bo ga lahko tožil in dogaal aereaaico trditev poslanca Steina, je Steia to odklonil. Tako delajo! V zbornici 80 nedotakljivi, kjer pa bi Btorali dokazati svoje trditve, tam se braaijo. Krščanske stranke na Moravskem. Pri volitvab iz sploiae volivae skapme za moravski dežnlni zbor se je pokazalo, da so v aemskih volivnih okrajih aarastli krščansko-socialni glasovi, v českih pa katolisko-Barodni Ožje volitve bodo pribodnjo aedeljo. V českih okrajih bo boj samo med 8oc. deiaokrati ia češko katoliško Darodno straako. Tirolsko kmečko blagajno v Inomostu nstaaovi BTirolska kmečka zveza". Metali so proti blagajai poleaa trgovska zbornica, tirolski knlturni svet, torej ljnd^e, ki stoje ravao tako visoko, kakor nasi liberalai ljudski prijatelji. A zamaa so bili vsi ajihovi napori. ^Kmečka zveza", ki ima 18.000 člaaov, je koaečao izposlovala dovoljenje za agtaaovitev nEmečke blagajne". Na Hrvaškem se je uatanovila nEr8čansko socijalna stranka". Alkohol in volitve. Avstrijsko društvo proti pijaačevaaju in drnstvo abstifleatov predložila fita voliliemu odseku poslauske zboraice vlogo, v kateri prosita, aaj bi se aa daa volitev v državai zbor v volilnib krajih v aajbližji okolici volišča prepovedala prodaja alkoholaih pijač ia aaj bi se aepokorsčiaa proti temu predpisa smatrala ia kazaovala kakor prestopek proti volilni postavi. V tej vlogi se drnštvi sklicnjeta po vsej pravici na to, da vžiraaje alkoholnih pijač škodljivo vpliva aa volitve, kajti v takem slučaju ne volijo ve-5 ljadje z zdravimi misli ia so aesposobni prosto odločiti po sroji volji — taki ljadje se dajo pač lahko pregovoriti, da oddajo svoj glas za kandidata, kateri inia spretnejše agitatorje ia zdatiejia deaaraa sredstva. V prosaji ae aavaja za vzgled Norresko in aekoliko držav Severo-amenkanske države, v katerih jo ta naredba že izvedeia ia se je prav dobro obnesla. Vojska med Japonsko in Ameriko. V San Francisco so razžalile solske ia pohtičae oblasti ačeace tamošajih japoaskih aaseljeacev. Ti japoaski dijaki so bili tako razžaljeai, da so 86 pritoždi pri japoaskem koazala, ki je spravil stvar v pravi tir. Obvestil je japoasko vlado ia zdaj 86 vrse radi tega pogajaaja med obema vladama. Te napetosti se v zadajem času naed Japoaci in Američaai neaavadao maožjjo. Ameriske Zedinjeae države so aasprotovale japooskema prograain v Maadžariji, ameriske obmejae straže so nmorile več japomkih ribičev, ob potresn v Saa Fraaciskn je bil zavratao D8mrtea japoauki bančni prcdsedaik, »iliionar Rockefeller je aapadel trgoviagko pišteaje Jiponce? na otokn H»wai, člani amer.skega koa^re» so pretili Japonceta z yojgko. in kocčno žaljenje japoaskih dijakov, torej japonske aareduogti v Saa Fraac.s^n. To j« cela virgia neprilik, ki ae gredo Japoocem aa n>ben aačin iz (¦pomina. Predgednik Riosevclt sicar miri, aucpik besedam je daadaaea težko verjeti, zlssti v takib položajih. Sp r je torej skoro že tnkaj, ali vsaj velika aapetost, ki jo veča tndi to, da imajo Japonc! ia Ztdinieae države iste cilje. Zsdiajeae drž&ve imajo dandanes v avoji oblasti otoie Fdipiae ia Hawii ia z-lu žile, da bi bili ajihovi se Snadaki otoki. Japonci bi tudi radi se Saadske otoke ia poleg tega mislijo celo aa to, kako bi prišli do Filipinov ia do HawAia. Take želje pa aikakor aiso brez vojfike izpolajive. To zadaje je zlasti slaeaj pri Japoacih, ker bodo Američani Filipiaa ia Hiw*i gotovo krepko braaili. Za eokrat bo to aerodao, ker je amerigka mornarica z ozirom na japoBsko zelo d»leč zadaj. Treba bi se bilo torej za boj resno pripraviti, kar bi potrebovalo maogo čass. In ravno tega služaja se bodo morda Japonci poslnžili in aapadli Zediajeae države, predno bodo pripravljeae aa resen spopad. Nemci inajo velik vpliv v Tokija ia bodo za to, da se tako zgodi. Nomčija gleda precej aavskriž preko morja na Aagleško ia vojgka med Japcaci ia AraeriČani bi ji bila gctovo dobrodosla: andila bi namreč zanjo primemo priliko za boj, ker bi Aagleaka ae mogla dobiti od Zediajeaih držav Bobeae pomoči. Stvari so torej precej jasae ia je mogoče, da et kmalu vresaičijo.