GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM	P
ŠTEVILKA 17 JUNIJ 2002
SLOVENSKI DOM mimVfMBSia NAŠ DRUGI DOM
BESEDA UREDNIKA
vsaki številki našega časopisa smo v rubriki Zdrav duh v zdravem telesu objavljali prispevke o slovenskih športnikih, ki so s svojimi rezultati in svojo dejavnostjo pomembno prispevali k športnemu življenju na Hrvaškem. O njihovih uspehih smo veliko slišali tudi na predavanju v naši dvorani, z nekaterimi smo se srečali in se z njimi pogovaijali. Na naslovnicah našega časopisa smo objavili celo vrsto pomembnih Slovencev na področju kulture in umetnosti. Večkrat smo slišali vprašanje: "Ali nimamo nobenega Slovenca, ki je tako pomemben za hrvaški šport, da bi si zaslužil naslovnico?" in končno je v sedmem letu izhajanja časopisa, pri pripravi 17. številke, padla odločitev, Naslovnico posvečamo športniku, ki je v hrvaškem in jugoslovanskem športu zmeraj poudarjal, da je slovenskega rodu. Pred 2. svetovno vojno je to dokazal tudi s članstvom v našem društvu (tedaj Narodni dom). Kdor se je vsaj malo ukvajjal s športom in še zlasti z rokometem, je zagotovo slišal za Ivana Snoja. Svojevrstnega rekorderja z več kot polstoletnim življenjem v rokometu in z rokometom. Mislim, da smo bili pravični selektorji, ko smo za naslovnico objavili prav njega. In to prav v mesecu, ko ves svet živi v športni mrzlici svetovnega nogometnega prvenstva. Sicer v tej številki pišemo tudi o nogometu, a v ne preveč dobri luči. Za to niso krivi nogometaši, ampak navijači. Njihovo vedenje prav zares ne sodi pod geslo "zdrav duh v zdravem telesu". Prav narobe. No, o nogometu bomo več pisaii tudi v naslednji številki, ko bomo že vedeli, kako sta se odrezali naši izbrani nogometni vrsti. Govorim v dvojini. Splača se namreč biti Slovenec na Hrvaškem. Ali pa Hrvat v Sloveniji. Naj se še kdo na svetu pohvali, da ima na nogometnem prvenstvu sveta dve državni moštvi. V tem pa smo svetovni nogometni prvaki. No ja, pa kakšna medalja bi prav prišla. Za katerokoli našo reprezentanco!
Silvin Jerman

PREDAVANJE:
osamosvojitev slovenije in partnerstvo s hrvaško
Oh sredah se v našem domu ponavadi zberemo zato, da bi izvedeli kaj novega, kaj zanimivega. Tako je bilo tudi 27. marca, ko je bilo dobrodošlo predavanje "Osamosvojitev Slovenije in partnerstvo s Hrvaško" profesoija doktorja Janka Prunka. Profesor Prunk - doma iz Loke pri Zidanem mostu - seje po šolanju v Radečah in Celju vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino in sociologijo. Po končanem študiju seje zaposlil v Inštitutu za delavska gibanja, danes Inštitutu za novejšo zgodovino, Leta 1976 je doktoriral. Zdaj je redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Med predavanjem je prof. Prunk navajal zgodovinske dogodke obeh narodov - slovenskega in hrvaškega - na poti do samoosvojitve. Poudarek je bil na razvoju državnosti in narodne samozavesti. Pri Flrvatih je bila vedno glavna opora v stremljenju k osamoosvojitvi to, da segajo začetki državnosti že v 10. stoletje. Slovencem pa je bila glavna opora slovenski jezik. Predavatelj nas je vodil po zgodovinski poti Slovencev in Hrvatov od skupnega življenja v Habsburški monarhiji z idejami in poskusi samoosvojitve, ali skupnega življenja izven Habsburške monarhije. Pri tem je opozoril na pomembnejša obdobja in letnike, ko je prišlo do izražanja takih idej. Od jasne politične orientacije Franceta Prešerna, marčne revolucije leta 1848 s programom "Ze-dinjene Slovenije", povezave Slovenske ljudske stranke s hrvaškimi pravaši leta 1905, ustanovitve Kraljevina SHS - Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918, šestojanuarske diktature leta 1929, z vzpostavljanjem umtarističnega in centralističnega režima Kraljevine Jugoslavije, obdobja 2. svetovne vojne do obdobja socialistične Jugoslavije. Razvoj dogajanj v jugoslovanski državi je enostavno silil k osamosvajanju. Začelo seje leta 1990, ko so slovenski komunisti zapustili kongres Zveze komunistov Jugoslavije in izstopili iz vsejugoslovanske stranke. Njihovem izstopu so sledili hrvaški komunisti. To je silam demokracije in nacionalne emancipacije sprostilo pot. Slovenija postane suverena demokratična svobodna država. Evropa in svet jo prizna, Tudi Hrvaška - čeprav z mnogo več trpljenja in žrtev - prav tako odločno vstopi v krog suverenih, demokratičnih svobodnih držav. Po predavanju smo se v manjši skupini še dolgo pogovarjali s profesorjem Prunkom.	Majda Medveščet
foto - haiga
-/Vaša Prešernova dvorana je bila 13. marca spet polna. Veliko ljudi za "majhno" poezijo, povezano z lepimi fotografijami. Spredaj je sedel veliki mojster "majhne" poezije Vladimir Devide s svojo majhno ženo. Zoran Sune je za srce in dušo zaigral "Gor čez izero" in eno japonsko. Prva se je lepo prilegla fotografijam tia zidu dvorane, druga pa HAIKU poeziji. Smiljana Gerlach je brala svojo pezijo in poezijo svoje hčeri. HAIKU poezija je kratka, kot na primer: "Jutarnja ma-gla, orosila travu, na obali Soče."
Osebno sem še vedno zaljubljena v poezijo Prešerna, Gregorčiča, Zupančiča. Te kratke pesnitve se bolj prilegajo cvetovom japonskih češenj ali jabolk kot pa mogočnemu Triglavu ali Soči, Bohinju - Sloveniji. Foto-baiga označuje fotografijo in misel, ki se ob njej rodi. Te misli so na Japonskem delali pred več stoletji. Na Hrvaškem je s svojo haiku poezijo 2elo znan Vladimir Devide. Doživeli smo spet en drugačen, lep večer v našem drugem domu.	Katarina Furjan
SLOVENSKI DOM
NAŠ DRUGI DOM
koncert vokalne skupine canticum
Tretjega aprila smo v Slovenskem domu doživeli prelep glasbeni večer, ki nam Hii je priredila pevska skupina fuulicum iz Maribora.V njej prepeva 20 pevk in pevcev, ' lunina študentov, vodi pa jih pri/litini slovenski dirigent, do-lutnik Gallusove plakete, prof. Iii/e Fiirst. Skupina je bila us-innovljcna leta 1993, od leta ri'l(> pa deluje pod okriljem i ilnshene matice Maribor. Za ujlllovo vokalno pripravljenost i ¡i I le in 1998 skrbi mezzoso-piiinistku mag.art. Barbara lil iiejčič.
V svoji kratki zgodovini niiii l 'anticum sa seboj že vrsto lepih uspehov. Uspešno se je predstavil na koncertih in tekmovanjih v Sloveniji, Avstriji, Švici, Franciji, Grčiji in Nemčiji, veliko pa sodeluje tuli > ostalimi slovenskimi zbori m orkestri. Leta 1997 so izdali /(tuičenko z naslovom "Vem, l < je zopet pomlad". Njihove (Hflekle sezone je zaznamovalo Ur nekaj izvrstnih uspehov - I.
mesto na enem od najbolj znamenitih zborovskih tekmovanj v evropskem in svetovnem merilu, tekmovanju "Franz Schubert" na Dunaju (november 1999), zlata in srebrna plaketa mesta Maribor na 5. mednarodnem tekmovanju Naša pesem (april 2000), 1. mesto na mednarodnem zborovskem tekmovanju Tonen v Monstru na Nizozemskem (september 2000) in 1. mesto ter grand prix na 3. mednarodnem zborovskem festivalu in tekmovanju Jersey, ki je oktobra 2001 potekalo v St.Helieru ua otoku Jersey (Velika Britanija). Doseženi uspehi in velika kakovost uvrščajo Canticum med najboljše mariborske in slovenske zbore. V prvem delu večera smo poslušali Gallusove " Plus laudato-ri"," Jerusalem gaude, gaudio magno" in "Resonet in laudi-bus", Mendelssonovo "Die Nachtigal", Sivicevo "Kadar te ni", Ježevo "Pričakovanje", Schoenbergovo "Schein uns, du liebe Sonne", Brittuovo "The evening primrose" iz Five flower songs in Poulencovo "Exultate Deo". Drugi del koncerta pa je bil v domačem tonu; E.Adamič: "Dober večer" in "Če ti ne boš moj", M.Kogoj: "Stoji mi polje", M.Rožanc: "Da sem jaz ptičica", S.Vremšak: "Pojdam u rute", O.Dev: "Ribice po murjici pla-
vajo", J.Jež: "Po Koroškem po Kranjskem" iz Ifl.suite narodnih iu "Igraj kolce" ter M.Hu-bad: "N'mau čez izaro". Seveda pa so imeli ua zalogi tudi dodatek.
Še par besed o dirigentu. Dirigent Jože Fürst je diplomiral dirigiranje in klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je končal tudi klavirsko specializacijo. Študij dirigiranja je nadaljeval v Berlinu in Weimarju.V svojem umetniškem delovanju je vodil kraljevski moški zbor v Belgiji, Komorni zbor Radia Ljubljana, pevsko skupino Akord 84 in ljubljanski študentski Akademski pevski zbor Tone Tomšič. S temi zbori, predvsem z APZ Tone Tomšič, je dosegel velike uspehe po Evropi ter na mednarodnih in domačih zborovskih tekmovanjih. Uspešno pot nadaljuje tudi s skupino Canticum, Na Pedagoški fakulteti v Mariboru dela kot profesor za zborovsko dirigiranje iu petje. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Društva slovenskih skladateljev, Zupančičevo nagrado mesta Ljubljana, zlato plaketo Univerze v Mariboru in najvišje slovensko zborovsko odlikovanje - Gallusovo plaketo.
Hvala za lepo glasbeno doživetje!
M Horn
Med odmorom je Silvin predstavil 16. številko Novega odmeva, Spomnil nas je ua obisk predsednika Milana Kučana v Slovenskem domu in Valvasorjevo naslovnico. Njegovo zapuščino si je v Zagrebu ogledal prav predsednik Kučan. Vse ostalo pa naj si preberemo kar sami, je končal Silvin.
razstava milana berbuča
iS^ovenci v Zagrebu imamo res srečo biti prisotni velikim kulturnim dogodkom v našem domu. Tako smo 15. maja s ponosom odprli razstavo Milana Berbuča, slo-vensko-hrvaškega slikarja. Po uvodnih besedah predsednika Darka Šoncaje Ivanka Reberski zelo lepo in strokovno spregovorila o življenjski in umetniški pori Milana Berbuča.
Rodil seje leta 1920 v Ljubljani, umrl v Zagrebu leta 1995. Študiral in diplomiral je na zagrebški Akademiji likovnih umetnosti (1943 - 1947), izpopolnjeval pa seje pri Gabrijelu Stupici na ALU v Ljubljani. Ustvaijal je tudi v Parizu, največ, skoraj pol stoletja, pa ua Hrvaškem. Ustvaril je kompleksen slikarski opus, za katerega je značilna figuracija. Pogosto je sodeloval na Zagrebških slikarskih krogih, kar mu je zagotovilo legitimen dokaz o regionalni pripadnosti in s tem pripadajoče mu mesto v hrvaški umetnosti. Na žalost je bil širši javnosti premalo poznan in v medijih premalo prikazan. Slikar Berbučeve veličine bi moral biti večkrat na televiziji, v likovnih salonih in časopisju.
Mi smo imeli čast spoznati in videti le del njegovih slik. Tako smo lahko uživali v njegovem Pont Neuf, Tuilleries, Ob Seini, slikah, nastalih v Parizu. Berbučeve rože so sveže ali suhe, hruške, jabolke, orehi, kostanji, ali samo zelena mrtva narava pa čudoviti. Odprtja razstave ne bomo tako kmalu pozabili, saj je bil večer prekrasen. Še posebej ob Chopenovi glasbi, ki jo je na klaviiju zaigral prof. Branko Sepčič. Veselilo nas je, daje bila na odprtju razstave prisotna tudi soproga Milana Berbuča gospa Vesna Sokolič.	Katarina Furjan
3
SLOVENSKI DOM mimVfMBSia NAŠ DRUGI DOM
lasba
vesolj!
0nce„ melodij ki jih radi oslušam
To sredo sem z veliko radovednostjo prišel v naš Slovenski dom poslušat, kaj sta nam pripravila in kako bosta izvedla ta koncert: dva umetnika in ene električne orgle. Kako bo ta zvok odmeval v naši dvorani, kjer smo bili vajeni poslušati klavir, harmoniko, kitaro, petje?
Gospoda Mladena Kataniča poznamo kot priznanega opernega in vokalnega solista z bogatim repertoarjem in vzomD tehniko petja. Diplomant zagrebške Glasbene akademije je sedaj profesor petja in načelnik Oddelka za petje v glasbeni šoli "Vatroslav Lisinski" v Zagrebu. Nismo
pa vedeli, vsaj večina od nas, daje ob koncu sedemdesetih minulega stoletja vodil zbor Slovenskega doma in bil njegov dirigent, saj dokumenti s tega obdobja na žalost niso dostopni.
Dragi umetnik, ing. Zoran Sonc, ali je samo umetnik? Poglejmo; diplomiral je soio klavir, diplomiral je na Elektrotehnični fakulteti v Zagrebu, bilje tonski inženir in projektant tonskih študijev na HRT-u, predava na Filozofski fakulteti v Zagrebu predme! "Akustika eiektrokomunikaci-je", izumitelj je nove kodne geometrije, za katero je prejel zlato medaljo na Brussels Eureka 99. Po vsem tem, ker se je verjetno "dolgočasil", je ustanovil še "Collegium melodieum", avtor je programa "Koncerti utje-he" in "Koncerti uz more", kjer aktivno sodeluje kot pianist, aranžer in organist na električnih orglah. Kdaj vse to utegne? Sama izbira programa tega koncertnega večera pa nam je, poleg vsega kar smo našteli, razkrila še njegovo prefmjeno, nežno umetniško dušo.
Že prvi zvoki Bethovenove skladbe "Blagoslov moje zvezde" so nas prevzeli. Glasba je zvenela nežno, nežno, kot da bi prihajala z vesolja in prodirala v naše duše. Kaj vse je Zoran izmamil z teh orgl! Kako je vse to zvenelo! Dodajmo temu še temperamenten nastop gospoda Kataniča (temperament so občutila celo njegova očala) smo povedali vse. Napev za napevom, melodija za melodijo so nas navduševali. Ko so nekoč vprašali znanega skladatelja R. Schumana, kaj je poklic umetnika, je ta odgovoril: "Pošiljati svetlobo v globočino ljudskega srca, to je poklic umetnika". To nepozabno sredo so naši umetniki obilno pošiljali svetlobo v naša srca in razgalili naše duše. Hvala jim. Prosimo za reprizo,
Ivan Kunej
koncert
marine
novak
in kristine
ristrovic-
darvaš
sredo, 29. maja, smo v Slovenskem domu poslušali komorni koncert. Marina Novak na flavti in Kristina Bistrovič na klavirju sta se predstavili s programom Franz Brenda: sonata za flavto in klavir v F-duru, Claude Debussy: Chansons de Bilitis in Erwin Schulhoff: Sonata za flavto in klavir. V pestTem sporedu smo občutili vso lepoto muziciranja, s potrebno notranjo napetostjo, smiselno ffaziranje, dinamično izoblikovanost, tehnično, melodično in ritmično prisotnost, potrebno za doživetje celotne vsebine programa. Občinstvo je navdušeno pozdravilo obe umetnici, ki sta nam kot dodatek podarili še Rahmanji-novo Vokalizo. Čestilke in zahvala
društvu Slovenski dom v Zagrebu za pester in privlačen program ter na prizadevanju za popestritev kulturnega življenja za svoje člane. Na žalost pa moram pripomniti, da bi naše društvo za kvalitetne koncerte moralo imeti v svoji dvorani tudi kvaliteten klavir.
Prof. Josip Klepete

Marina Novak je rojena v Zagrebu. Osnovno in srednješolsko glasbeno izobrazbo je dobila v Funkcionalni glasbeni šoli. Diplomirala in magis-trirala je na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Od leta 1988 do leta 1996 je bila prva flavtistka Orkestra Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter Mariborske filharmonije. Delo je nadaljevala v Zagrebu kot asistent in kasneje kot docent za flavto na Glasbeni akademiji. Kristina Bis-trovič-Darvaš je prav tako rojena v Zagrebu, kjer je končala glasbeno šolo in se posvetila študiju klavirja na Glasbeni akademiji. Diplomirala je leta 1989 v razredu profesorja Branka Sepčiča. Nastopa kot pianistka v raznih komornih ansamblih na Hr-vašken in v Sloveniji. Od leta 1994 sodeluju v duetu s flavtistko Marino Novak. Obe sta nagrajene s številčnimi priznanji in nagradami.	M.H.
precej podarjenih v knjig
V vsaki številki Novega odmeva se moram zahvaliti našim članom za podarjene knjige. Gospa Mirjana Ješe nam je podarila precej knjig slovenskih pesnikov, zgodovinarjev in romanopiscev (Grafenauer, Jalen, Ovsec), pa tudi številne pisce v angleškem jeziku (Baldvin, Bromfield, Steinbeck). Hvala. Drugi večji donator je gospod Branko Hečimovič. Podaril nam je okrog 50 knjig, od katerih so številne prevedene v latinščino - naj posebej omenim Ingoliča, saj smo dobili največ njegovih knjig. Prijatelji Sloven-skog doma, tudi listi, ki niso Slovenci, lahko izbirajo med lepo in dobro literaturo. Knjižnica bo delovala še junija, potem pa bo do septembra zaprta. Zdaj je pravi trenutek, da nas obiščete in poletne počitnice preživite v družbi dobre knjige iz naše knjižnice. Knjiga je namreč najboljši prijatelj. Knjižnica je odprta ob torkih od 10 do 12 in četrtki od 16 do 18. Na svidenje jeseni!
Dragica Rubčič
SLOVENSKI DOM mimVfMBSia NAŠ DRUGI DOM
PRIMORSKA POJE 2002
Tudi ietos se je zbor Slovenskega domu udeležil srečanja pevskih zborov na rrviji "Primorska poje". Letošnje srečanje |i- bilo v Sežani, v soboto, 23. marca ob ustnih zvečer v Kulturnem centru Srečko Kosovel. Pod dirigentsko palico našega zborovodje Franca Kenea smo zapeli pesmi: Teče mi vodica - France Marolt, 1'iotuletje - Ubald Vrabec, Venite rož'ce moje - Ciril Pregelj, Kadar Žila noj Drava /dravko Švikaršič, Dober večer - Milne! liožanc. Prekrasen večerje še posebej polepšala naša solistica Adi-01 Dolirič-Jelača. Po bumem aplavzu smo morali zapeti še eno pesmi-i o. da bi zadovoljili želje prisotnega občinstva.
/ nami so ta večer zapeli še MePZ Ahec, Jasen-Podgora, MePZ Ai^i, Vokalna skupina Portorož, MePZ Devin-Rdeča zvezda, Trst in I liuštvo Portoroški zbor. Organizacija je bila odlična, domačini so nas le-l"i sprejeli. Po končanem kocertu smo odšli v bližnji hotel, da se skupaj ir malo poveselimo. Pogovarjali smo se, sklepali nova prijateljstva in se ilugovaijali za prihodnje nastope. Da ne bi ostali le pri pogovorih so bile m I udi polne mize raznih jedi in dobre primorske (vinske) kapljice. Za ii-.ii-, ki ne marajo vina, je bilo tudi nekaj sokov. Po prijetnem druženju, .um se na koncu le morali posloviti, saj nas je čakala še dolga pot. Poz-•Inivov, poljubčkov, objemov in mahanj a kar ni bilo dovolj, vsi pa smo si M/i'leli, da se kmalu spet vidimo.
Miroslava-Maria Bahun
MePZ V RADOVLJICI
12 . maja smo na povabilo Pevskega društva A.T.Linhait obiskali Radovljico. "Zapeli smo pod vodstvom našega dirigenta Franca Keneta, pridružil pa se nam je MPZ A.T.Linhart iz Radovljice pod vodstvom prof. Petra Novaka. Zapeli smo štirinajst pesmi. V odmoru so nas razveselili lepi glasovi zbora iz Radovljice, ki nam je odpel štiri pesmi. Mi smo zapeli Oče naš {Jože Leskovar), Heillig ist der herr {Franc Schubert), Ave Maria (Bach/Gounod), Rasti, rožmarin (Emil Adamič), Pa se sliš (prir. Karol Pahor), Rož, Podjuna, Žila (Pavle Kemjak), Kisa (Anton Lajovic), Vilo-ta (prir. A.Krrmar), Protuletje (prir. U.Vrabec), Kadar Žila noj Drava (prir. Z.Svikaršič), Žettka mi v goste gre (prir. Z.Prelovec), Venite, rožce moje (prir. C. Pregelj), Pohojena travca (prir. F. Venturini). Oba zbora sta na koncu skupaj zapeia pesem Dajte, dajte (prir. A. Kumar). Z dolgim in res lepim programom smo dokazali, da smo se zares naučili peti in da lahko pripravimo celovečerni koncert. Med odmorom nam je zbor iz Radovljice zapel Otče naš (P.I.Čajkovski), Ecce, quomodo raoritur (Gallus), Ana pastirska (Pavel Šivic) in Da sem jaz ptičica (Emil Adamič). Tudi ta večer nas je spremljala naša solistica Adica Dobrič-Jelača v pesmih Ave Maria, Kadar Žila noj Drava iu Venite rožce moje. Po končanem koncertu smo se še malo družili, zapeli, poklepetali in se na koncu vrnili v Zagreb. Za nami je bil še en lep večer.
Miroslava-Maria Bahun
list medunarodnog uatjecanja EBU u Bratislavi. Sada je prvi flautist u Slovenskoj filharmoniji, s kojom nastupa kao solist, a takoder i s Big Bendom RTV Slovenije. UsavTŠavao se na salzburskom Mozarteumu kod poznate glazbe-nice, flautistice Irene Grafenauer. Završio je takoder postdiplomski študij na Akademiji za glazbu u Ljubljani kod prof. Fedje Rupela, Sni-mio je diskografski prvijenac s pijanistom Tomažem Petraeem Opus di Jazz, za koju je pri-mio nagradu Zlatni petelin 2000. g. za najbolji album godine.
Gitarist Tvrto Sarič je diplomirao rta Glaz-benoj akademiji u Zagrebu u razredu prof. Darka Petrinjaka, a specijalizaciju je završio kod prof. Gnrana Listeše u Lovranu na Visokoj školi za glazbu. Majstorske je tečajeve pohadao kod poznatih umjetnika gitare kao što su: Val-ter Dešpalj, Maria Livia Saomarcos, David Russel, Edusrdo Issac t Manuel Barruesco. Mladi umjetnik nastupa kao solist i komorni glazbenik u domovini i inozemstvu, snima za radio i televiziju. Nastupa u orkestru Zagre-bačke filharmonije. Snimio je kompakt disk s pianistom Damirom Greguricem s naslovom Insieme. Kao pedagog djeluje na glazbenim školama u Trbovlju, Celju i na Visokoj učitelj-skoj školi u Gospiču. Koncert je ostvaren u su-radnji s gospodom Bredom Pretnar, uz pomoč Mintstarstva kulture Republike Slovenije, Hvala im za lijepi umjetnički ugodjaj.
Jelena Balem
flautu solo Eugenea Bozza svakom je slušaocu mogla ugoditi Intimnom osječaju i mašti. Vir-tuozne i duhovite izvedbe miniature za flautu i gitaru Milka Lazara i Histoire du Tango Astora Piazzolla, bile su poseban dogadjaj za srce i dušu.
Glazbenik Matej Grahek učio je flautu još u nižij glazbenoj školi kod djeda Ervina Plevni-ka, te nastavio u Srednjoj glazbenoj i baletnoj školi u Ljubljani u razredu Jožeta Pogačnika. 1997. godine diplomirao je s odličnim na Akademiji za glazbu kod prof. Fedje Rupela. Dobitnik je brojnih nagrada u saveznim natjecanji-ma bivše Jugoslavije, a 2001 godine bio je fina-
KONCERT
GLAZDENIH
UMJETNIKA
MATEJA
GRAHEKA I
TVRTKA
SARIČA
I vv\ flautist Slovenske filharmonije Male] Grahek i gitarist Tvrtko Sarič, nastupi-li .u 17.travnja u Slovenskom domu u suradnji Društvom torkovi večeri Ljubljana". Ugodna
...../tihoravna glazbena priredba te kišne večeri
■ i' je prisutne oduševila i razvedrila. Vršni ■l.i/lirnici flaute i gitare upriličili su nam vir...../ne i tehnički prekrasne izvedbe kompozito-
m Viiiniiia Vivaldla - Sonata u g-molu za flautu i nitiitu. Duo concertante op. 25 od Maura Giu-Imiiuii, tc Žcljka Brkanoviča Suitu Mediteraneu -.i gitiirn. Stavci melodiozno razdragani, tehniki iiMsvršeni, smjenjivali su se sa sjemim n|i ,'iiins I osječajnim sekvencama. Image za
SLOVENSKI DOM mimVfMBSia NAŠ DRUGI DOM
KONCERT MLADIH HARMONIKARJEV
PETKOVA SREČANIA
Program prvega marčevskega petka je potekat v duhu smučarskih zmag Janice Kostelič. Oziroma družine Kostelič, kar je v slikoviti parodiji predstavil mlajši kolega Silvin. starejši kolega pa je zapel svojo Serenado, v kateri obuja spomine na čase, ko je še bil postaven fant. Sledile so šale in pogovor s slavljenci, čestitke in kot ponavadi glasba, ples, zabava.
Aprila je deževni prvi petek popestri! Silvin s predstavitvijo svojih pes-
mi. Moška skupina "Pet fantov" je zapela pesmi Lipa, Vasovalec in Hladna jesen, potem pa so slavijenci, ki so se na naš mikrofon že kar navadili, povedali nekaj šal, obudili spomine na pohajanja po Sloveniji, gospod Horžinek pa je Slovenskemu domu podaril celo knjigo, v kateri so objavljeni ti njegovi spomini. Po čestitkah slavljen-cem se je zabava nadaljevala ob glasbi iz 8. festivala "Slovenska polka in valček 2002".
Majsko srečanje je bilo, v primerjavi z aprilskim številčnejše, saj se je tudi vreme polepšalo. Silvin je kot urednik Novega odmeva program začel s petmi-nutno gromoglasno tišino,
v znak solidarnosti z novinarji. Nadaljeval je s parodijo na dogajanja okrog predloga novega zakona o delu in pravilnika o njegovem izvajanju. Marijan je prisotne nasmejal s šalami, ki jih neumorno zbira, potem pa se je pogovarjal s slavljenci. To so bili Metodi, Noni, Jelena, August, Danica, Cvetka, Franc in Vladimir. Bilo je zabavno, Vsak je nekaj povedal. Eni so govorili, drugi.gučali ali recitirali svoje pesmi. Franc nam je predstavil svoji sosedi, ki ju je nagovoril, da spet začneta prihajati v Slovenski dom. Ena do njiju, Danica Horvat, je bila članica Doma že teta 1954. Tokrat se je spomnila takratnih slovenskih študentov veterine in gozdarstva, ki so leta 1955 ustanovili oktet in sprva prepevali v Akademskem pevskem zboru I.G.Kovačič, potem pa v Zboru slovenskega doma do leta 1960. Na pobudo g. Tomaža To-zona so ob 40. obletnici ustanovitve okteta v Ljubljani posneli kaseto slovenskih in hrvaških narodnih pesmi, v spomin na skupaj preživete lepe dni, Uživali smo ob poslušanju njihovega petja. Sima Hoje
DELO DUHOVNE
SEKCIJE
"A.M.SLOMŠEK"
Z lepimi spomini na slovesen obisk škofa Alojzija Urana (vodi pastoralno delo med Slovenci pD svetu) smo pridno nadaljevali s pevskimi vajami, slavili rojstne dneve in organizirali srečanja po mašah.
Kot ponavadi februarja, v postnem obdobju, svetih maš ni bilo. Imeli pa smo pevske vaje. Od 20. januarja smo imeli kar nekaj nedeljskih maš - četrto postno (40 mučencev), šesto postno (cvetna ali oljčna), drugo velikonočno (bela), četrto in šesto velikonočno in binkošti.
svojem okolju. Binkošti smo slavili 19. maja, kot tudi leta 1991, ko so se v ZagTebu začele svete maše v slovenščini. Ta podatek je v tedniku "Družina" našla prof. Martina Koman iz Ljubljane. Enajsto obletnico smo popestrili s pesmijo in torto gospe Jožice Carin, ki vedno prinese kaj dobrega za oči in usta. Dobrote so prinesle tudi druge gospodinje in vsem se prav lepo zahvajujem. Vseh šest svetih maš nam je podaril priden pater Roman Motore, kapucin iz Krškega. Prof. Martina Koman nas je obiskala trikrat in nam prinesla slovenski katoliški tednik "Družina" ter mesečnik za Slovence po svetu "Naša luč".
Trenutno se pripravljamo na nastop v Veliki dolini, kjer bo 2. junija revija cerkvenih pevskih zborov Leskovske dekanije. 8. junija bomo romali na Gorenjsko. O vsem tem pa več v naslednji številki.	Olga Tkalčec
Eden največjih katoliških praznikov, velika noč gospodoveg vstajenja, je letos bila 31. marca. Praznik slavi vsaka katoliška družina doma v
8.
maja sta v naši dvorani zaigrala dva mlada harmonikarja: 25-letni Borut Zagoranski in 17-letni Amadcj Herzog. Koncert je v soorganizaciji z ljubljanskim društvom "Torkovi večeri" omogočilo slovensko Ministrstvo za kulturo. Na programu so bili skladatelji Tamulionis, Bach, Hochel, Scarlatti, Piaz-zolla, Belošcki, Golob in Makkonen.
Poslušalci so tako imeli priložnost slišati virtuoz-nost izvajanja težkih skladb komorne glasbe, ki se ponavadi ne izvaja na harmoniki. Harmonika je namreč bolj znana kot narodni inštrument za ljudsko glasbo in zato je bila za mnoge komorna glasba na tem inštrumentu pravo odkritje. Borut in Andrej sta pokazala neverjetno tehniko igranja, presenetila pa nas je njuna čustvenost in ljubezen do harmonike. Poslušali smo ju brez daha in glasbeni večer se je prehitro končal, Le neradi smo zapustili svoje sedeže in s ploskanjem mlada umetnika kar nismo pustili z odra.
Oba glasbenika sta učenca doc. Slavka Magdiča.
Borut študira harmoniko na Filozofski fakulteti v Pulju, Amadej pa v srednji glasbeni šoli v Mari-borju. Nagrajenca sta številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Čestitke in veliko uspeha!
Jelka Travorič

SLOVENCI NA HRVAŠKEM	SEKÍEW
SPREJEM PRI PREDSEDNIKU MESICU
Hrvaški predsednik Stjepan Mesič je 28. maja sprejel predstavnike Sveta narod-liostnih manjšin. Sprejema so se udeležili predstavniki petnajstih manjšin, med njimi tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc.
Predsednika Mesiča smo v skladu z natančnim protokolom pričakali v preddveiju prelepe dvorane; prišel je ob natanko 12. uri in pozdravil vse navzoče. Uvodoma je predsednica Sveta Sanja Tabakovič predstavila delo Sveta narodnostnih manjšin in po-dnlke o perečih problemih. Med drugim je opozorila, daje vlada doslej Svetu pomagala prek urada za narodnostne manjšine, od letos pa Svet ni deležen nobene finančne podpore. Osnovna naloga je, da Svet postane stalno telo; imel bi svetovalno vlogo, vendar ne bi bi I profesionaliziran. Predsednik je predlagal, da Svet postane njegovo svetovalni! lelo za to problematiko, kar so vsi udeleženci takoj sprejeli. V nadaljevanju srečanja |r predsednik Mesič spregovoril o njegovih pogledih na vlogo manjšin v združeni Evropi, Predsedniške dvore smo - kot ponavadi - zapuščali v dobrem razpoloženju. Za nlovo smo izmenjali dobre "vice" in se za spomin še fotografirali.
Darko Šonc
SPREJEM PRI DR. IZTOKU SIMONITUU
SKUPŠČINA ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM
Skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je zasedala 26. marca. Člani so obravnavali poročilo nadzornega odbora Zveze, razpravljali o neodgovornem odnosu vodstva Društva Slovencev "Dr. France Prešeren" v Šibeniku ter sprejeli nov Pravilnik o razdelitvi finančnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije in Republike Hrvaške in dopolnilo statuta Zveze.
Predsednik Zveze Darko Sonc je povedal, da so programi v slovenskih društvih na Hrvaškem v letu 2001 realizirani in da so finančno podporo dobili zlasti tisti programi, ki prispevajo h krepitvi slovenske identitete, slovenske samozavesti in ohranjanju slovenske kulturne dediščine. To je potrdil tudi predsednik nadzornega odbora (NO) Milan Grlica, ki je povedal, da je bila uporaba sredstev namenska.
Skupščina je obširno in argumentirano razpravljala o stanju v Društvu Slovencev "Dr. France Prešeren" v Šibeniku. Neodgovornost vodstva tega društvo škodi ue le društvu samemu, temveč tudi ugledu Zveze. Skupščina je soglasno sprejela sklep in naložila vodstvu Zveze, da z opozorilnim pismom znova opozori na nepravilnosti in še enkrat poskuša poboljšati stanje v Društvu Slovencev "Dr, France Prešeren" v Šibeniku.
Skupščina seje seznanila tudi s spremenjenim načinom finančne podpore iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Po novem se financirajo samo programi, ki so bili sprejeti na razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije in Urada za nacionalne manjšine Republike Hrvaške. V skladu s tem je skupščina soglasno sprejela nov pravilnik o financiranju članic Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki določa, da so slovenska društva od 1. januarja 2002 deležna finančne podpore samo za tiste programe, ki so prispeli pravočasno in ki sta jih sprejela Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije in Urad za nacionalne manjšine Republike Hrvaške.
Franc Strašek
UGOTOVITEV NADZORNEGA ODBORA ZVEZE O POSLOVANJU V LETU 2001
,/Vadzorni odbor Zveze jena seji 26. marca pregledal dokumente ter ugotovil zakonitost poslovanja in namensko porabo sredstev v letu 2001. V poročilu je zapisano, da je bila razdelitev sredstev, prejetih iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške skladna z določili pravilnika o financiranju članic Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
/^oložaj državnega sekretaija v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetuje po udhodu Magdalene Tovornik prevzel dr. Iztok Simoniti. 27. marca, že kmalu po prevzemu dolžnosti, je na pogovor v Ljubljano povabil predstavnike Zveze slovenskih iliušlev na Hrvaškem, Slovenskega doma v Zagrebu in Bazovice z Reke. Zvezo in Slovenski dom sta zastopala Darko Šonc in Franc Strašek, društvo Bazovica pa Milan Grilcu in Marijana Košuta. Na pogovorih sta «Kidelovala tudi Zorko Pelikan in Barbara SiiSnik.
V prijetnem in sproščenem ozračju smo dejavnega sekretarja seznanili s trenutnim stanjem in težavah (zlasti finančnih) v slovenskih iliuStvih na Hrvaškem, dejavnostim Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, poskusom inte-i*uicije Zvezev vladna in nevladna telesa ter nas-ii>|u predstavnikov Zveze pred mednarodnimi komisijami za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin. Državni sekretar dr. Iztok Simoniti nas je prijetno presenetil z izvrstnim poznavanjem stanja v Zvezi in posameznih slo-■ ruskih društvih na Hrvaškem. V ospredju raz-putve so bili programi in pravočasno načrtovane dejuvnusti. Programi naj bi dobili sodobno vsebi-iin, ki krepijo slovensko identiteto, slovensko sa-uminvcst in slovensko kulturno dediščino.
Franc Strašek
SLOVENCI NA HRVAŠKEM	SEKÍEW
SESTANEK PODODBORA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE V DONJEM LAPCU
Seje pododbora za človekove pravice vselej potekajo v saboru. Pred časom pa je poslanec SNS Milan Bukič predlagal, da bi eno od naslednjih sej sklicali v Donjern Lapcu. Pobudo smo sprejeli in se 22. aprila ob 6.30 zjutraj odpravili v Liko.
Potovali smo z dvema službenima kombijema. Sestanka so se udeležili vsi poslanci narodnostnih manjšin, zunanji člani pododbora in predstavniki nekaterih ministrstev - za kulturo, šolstvo, socialo. Pot nas je vodila skozi Plitvice in kmalu po Korenici smo zavili na makadamsko cesto. Cesta je sicer široka, vendar zelo ovinkasta in strma. Nekaj pred deseto uro smo prispeli v Donji Lapac in občinskih prostorih začeli sestanek v navzočnosti novinarjev, kamer in članov občinskega sveta.
Načelnik občine Milan Dukič je povedal, da se je v Donji Lapac vrnilo 2.500 prebivalcev, ki so pobegnili pred akcijo Oluja. Med vsemi prebivalci je le okoli ¡00 Hrvatov. Večina prebivalstva so starejši ljudje, ki še nimajo niti osebnih dokumentov (domovnice), živijo pa od pokojnine, ki jo prejemajo v skladu z začasnim sklepom, ker dokumentov o njihovi delovni dobi ni. Pokojnina znaša 500 - 700 kun. Zemljiške knjige ni, gospodarstvo je uničeno, dejavnosti, ki bi prinašala dohodek, ni. Po sestanku smo pojedli okusen hladen obrok (lunch paket). V Donjem Lapcu imajo namreč le majhno trgovino in nobene gostilne, Nato smo obiskali policijsko postajo, ki zaposluje 68 ljudi (vsi so hrvaške narodnosti), Načelnik nam je povedal, da v mestu ni nobenih problemov, da pa vsi čakajo, kdaj bo odprt mejni prehod proti Bosni in Hercegovini, na kate-
ro je bil ta kraj vedno zelo navezan. Obiskali smo edini gospodarski objekt, to je gozdarsko podjetje. Les je še edina surovina, ki jo lahko nekomu prodajo, kar tudi izčrpno izkoriščajo. V zdravstvenem domu sta zaposleni ena zdravnica in ena medicinska sestra, rešilca nimajo. Za nujne primere pokličejo rešilec iz Korenice ali Gospiča, ki pa lahko pride samo po poti, ki smo jo prevozili tudi mi, in kije šest mesecev neprehodna zaradi snega in leda. Nekaj optimizma vliva osnovna šola, v kateri je 180 otrok. Imajo tri učitelje, med katerimi pa je samo en kvalificiran za to delo. Na moje vprašanje o pouku verouka je upravnik šole povedal, da ga obiskujejo vsi. Pri tem je - kot se je izkazalo - mislil le na tistih nekaj otrok, ki so hrvaške narodnosti in katoliki. Kaj pa pravoslavni?!
Z obiskom šole smo končali uradni del obiska in si na predlog Milana Dukiča ogledali še izvir Une. Kolona avtomobilov seje povečala, ko so se nam pridružili policijski avtomobili. Za policiste je bil to izjemen dogodek. Po kozji poti smo se povzpeli do izvira, ki je res prekrasen in nenavaden, saj je reka izvira iz čiste skale. Poslanec Dukič nam je povedal, da razmišljajo tudi o turizmu, da bi bila lahko turistično zanimiva lov in ribolov, tu pa so še lokalne posebnosti, recimo žganje. Po sprehodu ob Uni se je kolona odpravila še v tisii del Donjega Lapca, kjer je lovsko društvo. Še enkrat smo videli vse strahote vojne. Skoraj vse hiše so porušene. Človek se vpraša, kje sploh stanujejo tisti, ki so se vrnili. Na skoraj vsaki hiši je narisan velik U, na nekaterih tudi kljukasti križ. Neverjetno je, da so v Evropi, še zlasti v Hrvaški, ki si želi postati turistična destinacija, še taki kraji, ki spominjajo na obdobja, ki so že davno za nami.
Po tako težkih in nelepih vtisih tudi izvrstno pripravljena j agnjetina in lovski golaž, ki so nam ju ponudili domačini, niso mogli popraviti pesimističnega vzdušja. Po isti cesti smo se vrnili v Zagreb. Srečali smo nekaj kamionov, natovorjenih s hlodi, ki jih vozijo kdo ve kam. Po Plitvi-cah in pred Karlovcem nas je doletela močna nevihta, ki pa ni mogla sprati pesimizma, ki smo ga čutili po obisku v Liki.	Darko Šonc

OKROGLA MIZA 0 ZAŠČITI NARODNOSTNIH MANJŠIN
f/rad za narodnostne manjšine Vlade Republike Hrvaške je 21, marca pripravil zelo uspešno okroglo mizo o uresničevanju splošne konvencije o zaščiti narodnostnih manjšin. Okrogla miza je potekala v hotelu Esplanade v Zagrebu.
Srečanje je odprl predsedujoči dr. Nenad Prelog, pomočnik hrvaškega ministra za zunanje zadeve. Uvodoma je spregovorila tudi podpredsednica vlade Željka Antunovič, ki je opozorila na vladna prizadevanja za reševanje problemov, povezanih s spoštovanjem človekovih pravic in pravic narodnostnih manjših. Vsi sodelujoči so prejeli dokument, ki gaje pripravil svetovalni odbor za splošno konvencijo o zaščiti narodnostnih manjšin. Odbor je na 30 straneh opisal položaj narodnostnih manjšin na Hrvaškem in navedel konkretne očitke na račun določenih pojavov in zakonskih rešitev, ki niso v skladu s konvencijo. Dokument, preveden v hrvaščino, je bil opremlje z oznako zaupno. Kar pa je povsem nerazumljivo, glede na to, da so ga prejeli ne le udeleženci, ampak tudi vsi novinarji. V tem dokumentu je posebno obravnavana neusklajenost preambule hrvaške ustave (ki ne navaja Slovencev, Bošnjakov in Romov) z ustavnim zakonom o zaščiti manjšin (ki te manjšine navaja). Zapisano je mnenje, da bi morala Hrvaška s spremenjeno
zakonodajo tem manjšinam zagotoviti predstavnike v parlamentu, še zlasi zalo, ker so te manjšine najbolj številčne. V razpravi so predstavniki manjšin navedli veliko primerov kršitve konvencije ter konkretne primere ksenofobičnosti in nestrpnosti do nekaterih manjšin.
V imenu slovenske manjšine je nastopal predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šnnc, kije vnovič opozoril na izbris Slovencev iz preambule ustave ter na neusklajenost ustave z ustavnim in volilnim zakonom, Poudarile da Slovenci ne bodo odnehali s prizadevanji, da se jih vrne v preambulo ustave, čeravno sta dva poskusa v hrvaškem saboru že neslavno propadla. Čas je, da hrvaška politika odgovori na vprašanje, zakaj so bili Slovenci leta 1997 brez razloga izbrisani iz ustave. Po premoru za kosilo smo doživeli nenavadno nadaljevanje okrogle mize.
Predstavnica pravosodnega ministrstva je podrobno razložila načrt "novega" ustavnega zakona o zaščiti človekovih in manjšinskih pravic, ki pa je bil že dober teden prej umaknjen iz procedure in je postal brezpredmeten dokument. To je še en primer odnosa, ki ga posamezna ministrstva kažejo do manjšinske problematike. Sklepne misli je povzel podpredsednik komisije Sveta Evrope za človekove pravice in zaščito manjšin Alan Phillips, kije poudaril, da se mora Hrvaška hitreje in odločneje odzivati na očitke iz dokumenta svetovalnega odbora. Posebej se mora potruditi pri spreminjanju zakonodaje in pripravi novega ustavnega zakona o zaščiti človekovih pravic in manjšin.
Darko Sonc
SLOVENCI NA HRVAŠKEM	SEKÍEW
DESET LET SLOVENSKEGA DRUŠTVA TRIGLAV V SPLITU
SLOVESNOSTI OB DESETLETNICI
10 . maja smo pripravili svečano akademijo v dvorani Gradskoga ka-zališta mladih. Proslave seje poleg članov društva udeležilo veliko gostov iz Slovenije {iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je prišla Barbara Sušnik), predstavnikov slovenskih društev na Hrvaškem, kulturnega in javnega življenja Splita ter članov konzularnega zbora. Prišli so tudi novinarji Radia Slovenije, Rodne grude, Naše Slovenije, Slobodne Dalmacije, HTV. Dvorana je bila nabito polna, kar nekaj ljudi je ostalo pred vrati.
Program je potekal sproščeno in hitro. Šar-mantno in sproščeno ga je vodila Jelka Knezov«!. Ob končuje bilo podeljeno 18 plaket za prispevek h krepitvi slovenske skupnosti in razvoju Slovenskega društva Triglav Split, izmenjena so bila darila.
11. maja smo odprli nove društvene prostore (Gorička 6/U) ter skupno razstavo ljubiteljskih slikarjev in razstavo idrijskih čipk, ki so jih izdelale članice tečaja kleklja-nja. Vtisi in priznanja, ki smo jih prejeli od gostov in naših članov so izredni. Zelo smo zadovoljni z dosežkom in napredkom društva v prvih desetih letih. Zadovoljni smo tudi, ker smo vse to lepo prikazali na prireditvah, v katalogu in svečani Planiki, ki je tokrat izšla v barvnih platnicah in prilogo fotografij. Katalog in Planiko je uredil Gustav Zupan.
(b.k)
iS^lovensko društvo Triglav Split je bilo ustanovljeno maja leta 1992. Vdesetih letih se je število članov povzpelo že na 1.106. V društvu redno delujejo knjižnici in čitalnica, mešani pevski zbor, folklora, dramska skupina, dopolnilni pouk slovenskega jezika in tečaj klekljanja idrijske čipke, sestajajo pa se tudi ljubitelji slikanja in maketatji. Že deseto leto vsak mesec izide glasilo Planika, ki je bilo več let edini časopis na Hrvaškem, kije izhajal v slovenščini. Vsako leto društvo organizira okoli 24 prireditev in razstav; v njihovi pripravi sodeluje prek 250 aktivnih članov. Zelo pomembna je vloga društva pri povezovanju kulturnega življenja Splita s številnimi slovenskimi mesti. V Splitu seje v minulem desetletju javnosti predstavilo vsaj 30 pev-sk ih zborov, gostovalo je veliko dramskih umetnikov, priznanih glasbenikov in predavateljev, razstavljalo je ncknj likovnih ustvarjalcev. Društvo je gostilo številne pesnike in umetnike iz Splita, Člani smo z zadovoljni vorn spremljali skupne slovensko-dalmatinske alpinistične ekspedicije, občudovali dosežke izvrstnih hrvaških fotografov, se veselili športnih uspehov ene in druge domovine. Na ta način smo vselej pokazali odpr-
tost za zbliževanje dveh kultur, dveh utripov. S svojim kulturnim delovanjem je bilo društvo močno prisotno na kulturni sceni mesta pod Marjanom in je bilo pogosto, posebej ob kulturnem prazniku, medijsko zelo zanimivo.
S svojimi programi je društvo nastopalo po celi Sloveniji, na Hrvaškem pa v Šibeniku, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Korčuli, Karlovcu, Metkoviču in še kje. Na svojo pobudo so Slovenci v Šibeniku leta-1996 ustanovili podružnico splitskega društva Triglav, ki pa je leta 1998 preraslo v samostojno Kulturno društvo "Dr. France Prešeren". Slovenci, združeni v SD Triglav želijo oblikovati trden in topel slovenski dom, odprt za vse prijatelje, v katerem se bodo srečevale, povezovale in vzgajale mlajše generacije. Še naprej želijo biti most v sodelovanju dveh domovin, želijo pa prispevati tudi k multikultural-nosti prostora, v katerem živijo, predvsem na kulturnem pa tudi na gospodarskem in vseh drugih področjih.
Boštjan Kordiš
SLOVENCI NA HRVAŠKEM	SEKÍEW
kpd bazovica reka
v
Člani Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke so se tudi letos udeležili priljubljenega pevskega srečanja, revije "Primorska poje". MePZ pod vodstvom Franja Bravdice je tokrat, na svojem že 28. nastopu, zapel v dvorani na Vidmu v Ilirski Bistrici, Kot je poudaril eden od pevcev Vinko Žibert, je bila organizacija spet odlična, pevce pa je predvsem razveselila kaseta s posnetkom njihovega nastopa, ki so jo prejeli takoj po koncertu in si z njenim poslušanj em prijetno kTajšali pot domov. Zbor Bazovice je z nastopom na "Večeru etničnih manjšin" sodeloval tudi na prireditvi "Dnevi Trsa-ta", organizirani ob 125 obletnici Hrvaške čital-
vec, prvak reške opere, Anton Možina. "Piknik" si je v Delnicah ogledal tudi predstavnik bližnje občine Ravna gora in člane Bazovice povabil na gostovanje. V tamkajšnjem Domu kulture so v začetku maja tako uprizorili že 104, predstavo "Piknika", na druženju po nastopu pa so predstavniki občine izrazili željo, da bi to, kot so dejali, prvo gostovanje, preraslo v stalne stike. Pri tem jih je vodja dramske skupine, legendami in natančni Alojz Usenik, spomnil, daje društvo Bazovica pri njih že nastopilo pred četrt stoletja, s tedaj popularno "Vdovo Rošlinko" Cvetka Golarja, prav tako v njegovi režiji in v glavni - in nagrajeni - vlogi s temperamentno Dragico Rizman, ki je bila tudi tokrat z nami. Seveda je svojo trditev Usenik podkrepil in presenečenim gostiteljem pokazal
bru, tudi bivšemu predsedniku društva, ki jih je z vodstvom "Bazovice" gostoljubno sprejel s skromno zakusko, pokazal prostore in seznanil z dejavnostjo reških Slovencev.
Razvejano dejavnost Bazovice je obogatila nova, planinska skupina. Ustanovili so jo na pobudo mlade tajnice društva, Marjane Košuta, ki je kot voditeljica Kluba študentov opazila velik interes med mladimi za plani nar-jenje. Na ustanovnem sestanku se jim je pridružilo tudi precej starejših članov, med katerimi so nekateri že prekaljeni planinci. Skupino vodi Janko Rizman. prvi izlet pa so organizirali na Sviščake pri Ilirski Bistrici, od koder so se peš odpravili na Snežnik. Naslednji izlet, v Narodni park Pakleniča, pripravljajo junija. Klub študentov Bazovica je v okviru predstavitve zamejskih študentov letos
nice na Trsatu, Sv. Jurija, stoletnega zaščitnika Trsata, in 10 obletnice Kluba prijateljev tega starodavnega dela Reke, omenjenega že v pred-rimskem času in znanega romarjem iz bližnje in daljnje okolice.
S komedijo Mira Gavrana "Pozabi Hollywood", v režiji mladega Marinka Krmpotiea, je v začetku aprila v društvu gostovala gledališka skupina "Goranski snjegovi" iz Delnic. Dramska skupina Bazovice je obisk vrnila ob koncu meseca, s komedijo Andreja Jelačina "Piknik s tvojo ženo", v režiji Alojza Ustnika. S predstavo smo tako navdušili obiskovalce v Domu kulture, da so na obisk povabili celotno društvo. Obiskali smojih sredi maja in predstavili vse svoje skupine. S krajšim koncertom se je predstavil mešani pevski zbor, s spletom slovenskih plesov pa folkloma-plesna sekcija mladih. Dramska skupina je tokrat uprizorila odlomka iz Krleževe "Lede" in komedije Z. Baj-siča, "Glej, kako lepo se začenja dan". Kot poseben gostje na prireditvi zapel tudi operni pe-
že tretjič sodeloval na tradicionalni študentski tržnici na odprtem igrišču Rožne doline v Ljubljani. Tam so bili tudi predstavniki splitskega Triglava ter društvi iz Gorice in Trsta ter Graza, Pester program, namenjen športu, kulturi in zabavi, so zaključili z izletom na Notranjsko in si tam ogledali Cerkniško jezero in Škocjanske jame. Klub študentov pa je, v sodelovanju s Študentsko organizacijo ljubljanske Univerze, v društvu začel organizirati tudi
izrezek iz tedanjega tiska, ki je ugodno ocenil predavanja. Na prvem, obogatenem z zanimivi-predstavo, namenjeno delavcem tedaj dobro mi diapozitivi, so predstavili Mehiko, nasled-stoječe tovarne pohištva "Radin".	njič pa bo na vrsti Jordanija,
Slovenski dom KPD Bazovica je marca	Marjana Mirkovič
obiskala skupina okrog 50 upokojencev iz Ljubljane, članov Kluba upokojencev podjetja IBN oz. nekdanjega "Ju-gotekstila". Kot sta dejala predsednik Kluba in tajnica, Sašo Poljšak in Marija Gašpar, vsako leto pripravijo sedem ed-nodnevnih izletov po Sloveniji in v zamejstvu, kjer vsakič obiščejo tudi naše rojake. Tokrat so si izbrali Reko, z društvom "Bazovica" pa so se spoznali zahvaljujoč svojemu nekdanjemu uslužbencu Marjanu Ke-
POGOVARJALI SMO SE
BOŠTJAN KOVAČIČ, nekdanji veleposlanik RS v Zagrebu:
PONOSEN NA GOSPODARSKO DIPLOMACIJO
Km
Lonec maja seje slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu Boštjanu Kovačiču iztekel šti-illelui mandat na Hrvaškem. Nekaj zadnjih prostih dni preživlja v Zagrebu. Pred do-Uiiiiliin slovesom je v lokalu na začetku nje-Hiivc nekdanje ulice Pantovčak za Novi odmev »pregovoril o svojem obdobju na Hrvaškem.
Ku se ozrete nazaj, kaj si štejete za največji uspeh? Na kaj ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na uspeb gospodarju1 diplomacije. Hrvaška-slovenska menjava je šla pii osamosvojitvi radikalno navzdol. Še leta I')')I je menjava znašala okrog 5,6 milijarde dolarjev, do leta 2000 pa je zdrsnila na približno 1,1 milijarde dolarjev. Pri ustavljanju te-jjii trenda sem se tudi osebno angažiral, zato si >a nek način za svoj osebni uspeh štejem to, da .i' je menjava lani vendarle začela rahlo vzpe-njuti. Gospodarska diplomacija terja veliko nscbncga prizadevanja, tudi pri povsem konkretnih projektih. Prepričan sem, daje gospodarja diplomacija izjemno pomembna tudi za uspeh klasične diplomacije. Tu si lahko v osebni uspeh štejem, da smo v mojem mandatu - še v času I IDZ-ja - podpisali in ratificirali pre-inoženjsko-pravni sporazum, kar je bilo povezano tudi s članstvom Hrvaške v Svetovni trgovinski organizaciji. Tu so nidi priprave na različna lajna srečanja, povezana z reševanjem os-lutili odprtih vprašanj. Tudi tu sem igral pomembno vlogo, kar pa je glede ua začasni zas-i iij težje ocenjevati.
Številna vprašanja med državama so osnih nerešena. Podpisani sporazum o jedrski elektrarni Krško še ni ratificiran, parafirani sporazum o meji še čaka na podpis. Ob zamenjavi oblasti na Hrvaškem je kazalo, da lw\l j drŽavi hitreje rešili odprta vprašanja, i /nikljem obdobju pa so se napetosti spet |hi večale...
Iskreno zagovarjam naslednjo teorija: za l.ii dibilnost ene in drage države je izjemno pomembno, da večje probleme rešimo sami. Tako In se ločili od drugih novih držav v jugovzhodni Evropi, ki v zadnjih desetih letih ničesar ni-m) uspele rešiti same. Odlična popotnica v Ev-rupo bi bila, če bi dokazali, da smo verodostojni in transparentni. Zakaj nam to še ni uspelo? Na to vprašanje bo mogoče odgovoriti le z večje časovne in prostorske distance. Vseeno ¡ia nisem črnogled. Parafirani sporazum o meji, na printerje rezultat desetletja pogajanj. Tudi HDZje pri tem odigral pomembno vlogo, saj .o potek meje vse do zadnjih nekaj kilometrov ■ i ji kopnem in na morju, uskladile prejšnje eki-
pe vlad. Premiera Drnovšek in Račan sta naredila ključen korak, ko sta rešila še zadnjo fazo. Ta parafirani sporazum niso neka shematska izhodišča. To je kompromis. Za Slovenijo večji na kopnem, za Hrvaško na morju. Ko gre za mejo na morju je Hrvaška precej bolj občutljiva iz objektivnih razlogov, saj se je leta in leta v krvavi vojni borila za svojo integriteto in ozemeljsko celovitost. Toda, če bomo sledili evroa-tlantski orientaciji, 'kjer bosta obe državi v eni in isti družini, bo ta diskusija praktično nepomembna in smešna. V bodoči Evropi majhne in velike države sklepajo strateška partnerstva, od Beneluksa, Vtšegrajcev, baltiških držav. V tem kontekstu ne vidim razloga, zakaj bi bila Hrvaška edini strateški partner Sloveniji.
Kaj pa Krško, Sporazum je podpisan, čaka na ratifikacija v obeh parlamentih.
- Zelo pomembno je, da uredimo obveznosti za nazaj in da se sporazumemo o varnosti, ki ne more biti dolžnost samo ene države. Elektrarna je pravzaprav bliže Zagrebu kot Ljubljani, ne smemo pozabiti niti na avstrijske pritiske. Še nekaj je pomembno poudarjati: odnos do lastnine, ki je eden od ključnih an ibutov zahodne civilizacije, morata spoštovati tako Slovenija kot Hrvaška. Zato se glede vprašanja skupnega vlaganja ne smemo igrati. Verjamem, da bo Slovenija v smislu transparentnosti in verodostojnosti, v roku, ki je bil dogovorjen na Reki, sporazum ratificirala. Srčno si želim, da tudi Hrvaška.
S slovensko manjšino na Hrvaškem ste se dodobra spoznali. Pogosto slišimo pritožbe, da je v Sloveniji premalo posluha za Slovence ua Hrvaškem....
-	Presojo o tem, koliko je posluha v Sloveniji, prepuščam drugim. Rad pa bi poudaril, da 23.000 Slovencev na Hrvaškem tvori izjemen most povezovanja med Slovenijo in Hrvaško. Dobro so organizirani, dobro delajo in niso obupali, ko so izpadli iz hrvaške ustave. Sedaj se poskušajo vrniti po drugi poti. Akt izbrisa iz ustave ni bil uperjen samo proti Slovencem, ampak je bil sprejet v paketu. Zdi se mi pomembno, da se Slovenci skozi volilni zakon vrnejo v areno parlamentarnega odločanja, saj je to morda celo bolj pomembno, kot pa biti neka alinea preambule hrvaške ustave. Slovenci se dobro organizirajo v društva in teh društev je vedno več. Zlasti v kulturi, umetnosti in znanosti imajo slovenska društva tisti kapital, ki mu klasična diplomacija lahko samo zavida in ga sgodbuja.
Štiri leta je kar dolga doba. Zagotovo vam je življenje v Zagrebu postreglo tudi s kakšno simpatično anekdoto.
-	Teh anekdot je kar nekaj. Ob srečanju pre-mierjev Srednjeevropske pobude, to je bilo še za časa Tudmana, sem bil na večerji v Pavilijo-nu priča, ko se je takratni italijanski premier D'Alema pritoževal, da ima največjo opozicijo v svoji koaliciji Oljki. Mislil je na Prodija. Takrat seje v Zagrebu rodila ideja, da se Prodija promovira kot možnega kandidata za sedanjega predsednika evropske vlade. Ta je bila tudi ideja premietja Drnovška,
Druga zgodba je še iz časa, ko sem se pripravljal na odhod v Zagreb. Takrat sem v nekih zapiskih naletel na ime barona Vranitzanyja, gospoda plemiškega porekla, enega redkih Hrvatov, ki je bil s pokojnim predsednikom Tudmanom na "ti" in mu je lahko rekel, karkoli je hotel. Takrat je bil osebni Tudmanov svetovalec za mednarodna vprašanja in veleposlanik v Bruslju. V nekem pogovoru je dejal: "Pa saj so vsa vprašanja s Slovenijo rešljiva, samo pravi ljudje morajo sesti za mizo." K.o sem prišel v Zagreb, sem ga poklical v Bruselj in ga vprašal, če bi se lahko spoznala, Povedal mi je, da je enkrat na mesec v Zagrebu. Povabil sem ga na večerjo v Mokrice in že uvodoma mi je dejal: "Mladi diplomat. Če se bo zvedelo, da sva danes tukaj, bova še naprej kolega diplomata, mojih informacij pa več ne boste mogli dobiti." In ta enkraten človek je pozneje nekatera moja stališča oziroma stališča Slovenije prenašal tudi Tudmanu. Žal se iz tega ni rodilo kaj
POGOVARJALI SMO SE
večjega, saj so si bili (akratni politični sistemi med državama zelo različni. Na Hrvaškem je bil predsednik vse, pri nas pa premier. Povrhu je Tudman tedaj že bolehal. Ko je bilo v Zagrebu srečanje Srednjeevropske pobude, je bilo načrtovano le kolektivno srečanje predsednikov vlad s Tudmanom. Nam pa seje zdelo, da bi bilo primerno, če bi se premier Drnovšek sam sestal z njim. Na Pantovčaku so povedali, da se bosta Drnovšek in Tudman na skupnem srečanju lahko Se malce umaknila in kakšno rekla. Jaz na to nisem pristal, Poklical sem barona v Bruselj, ki je organiziral njun sestanek. Naslednji dan meje iz Tudmanovega kabineta poklical nek predsednikov zaupnik in mi dejal: "Ambasador, zakaj ste pa vi to morali organizirati prek Bruslja?" Odgovoril sem mu, da prek Zagreba pač ni šlo, kar so mi kasneje tudi zamerili. Sestanek je uspel, v diplomatskem zboru pa je vladala zavist. Moj ugied med diplomati v Zagrebu je s tem strahovito narastel.
Pa še ena zanimivost. Ko je ob TutJmanovi smrti v Zagreb prišel predsednik Kučan, da bi se prvi poklonil, je sprva dejal, da se mu zelo mudi nazaj v Ljubljano, ker je imel srečanje z grofom Habsburgom. Kasneje si je premislil in rekel, da bi ga lahko peljal vsaj na kakšno malico. Poklical sem restavracijo As, kije bila najbližja. In lastnik pravi: "Ni problema, za vašega predsednika bom hotel izpraznil v nekaj minutah." Pa sem rekel, da v tem primeru ne pridemo. "Potem bom pa izpraznil samo tisto dvorano, v kateri v boste vi." Tudi potem ne pridemo, sem mu odgovoril in poudaril, naj bo vse kot ponavadi. Obed je potekal spontano, v nekem trenutku pa lastnik pravi: "Gospod ambasador, ali lahko vprašate predsednika, če smem poklicati fotografa, da bi se slikal z mano." "Ne bom nič vprašal, ti kar pokliči fotografa, saj to ni noben problem," sem mu odgovoril. Slikali so se in ko smo odhajali, je predsednik Kučan vsakemu posebej dal roko, tudi receptoiju. In ko je bil že pred vrati, pravi: "Ampak pozabil sem se posloviti od kuharja!" In je šel nazaj. Na ta način smo precej uspešno podirali neke tabuje in mite v tej državi.
Med Zagrebom in Ljubljano je precejšnja razlika. Kaj iz zagrebškega življenja boste najbolj pogrešali?
-	Moram zelo iskreno priznati, da bo v mojem življenju nastala velika praznina, Slovenci pač konec tedna bežijo iz mest. Tu pa je ravno nasprotno. Kultno mesto v Zagrebu v soboto med dvanajsto in drugo je vsem znani Čari i. Tistega, ki na Hrvaškem nekaj pomeni in ki ga nisem uspel dobiti po normalni poti, sem zagotovo dobil pred Carlijem. In ta "štimunga" v centru, na Cvetnem trgu, Trgu Bana Jelačiča, Tkalčičevi, to je nekaj nepozabnega. Ta sofhvear nekega milijonskega mesta in mene osebno je nekaj, kar bo ostalo trajno v mojem spominu. Zaradi tega se bom prav gotovo pogosto vračal v Zagreb.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
-	To je zelo provokativno vprašanje. Ključnih adutov ne smem izdati, ker se mi lahko načrti podrejo. Zagotov ne bom stavil le na en faktor. Ena možnost je, da nekaj časa ostanem na ministrstvu in grem naprej v diplomacijo. Ker pa se v Sloveniji pričakuje zelo razgibana politična jesen, ni izključeno, da se bom bolj radikalno izpostavil. Vendar ne kot prosti strelec, saj moraš v vsakem političnem izpostavljanju imeti za sabo strukturo neke močne stTanke.
Če bi svojemu nasledniku lahko dali en sam nasvet, kakšen bi
bil?
-	Poskušaj se približati mentaliteti države, v kateri si, Ne zanemari bližnje zgodovine te države, kije polna resnih travm, Ne poskušaj uveljavljati paternalizma, kotna primer, daje slovenska država bliže evropski integraciji. Kajti pred sabo imamo isti cilj. Našega znanja v približevanju EU ne bi zaračunaval, ampak bi ga poskuša! Hrvaški iskreno predati. Tudi s predajo naših napak, saj Hrvaški nebi privoščil, da jih ponovi. Živimo na istem civilizacijskem, kulturnem in zgodovinskem prostoru. Zame je zelo simptomatično, da so mi ljudje, ki sem jih spoznaval, vselej dokazovali, da so na nek način sorodstveno povezani s Slovenijo. Tudi te vezi so dragocene.	Tanja Bernard
IGOR MEH, PETROL HRVAŠKA:
ŠE LETOS 15 BENCINSKIH SERVISOV NA HRVAŠKEM
Igor Meh ie v Zagrebu - s kratko prekinitvijo - že od leta 1993. Ves čas je vpet v slovensko-hrvaške gospodarske tokove in na podlagi dolgoletnih izkušenj odlično pozna okoliščine, v katerih se mora znajti slovenski gospodarstvenik na Hrvaškem, Leta 2000 je postal predsednik uprave Petrola na Hrvaškem.
Kdaj je Petro) vstopil na hrvaški trg?
-	PetTDl je začel na Hrvaškem delati v začetku leta 1998. in sicer tako, da je kupil reško podjetje Ukrina. Prek tega podjetja je potem začel nastopati na hrvaškem trgu pod imenom Petrol Trgovina. Od leta 1999 delujejo tudi prve Petrolove bencinske postaje. Tri smo kupili, in sicer v Osijeku, Dakovu in Vrpolju , novo pa smo zgradili na Slavonski aveniji v ZagTebu.
Nedavno ste v središču Osi-jeka odprli že sedmi v nizu bencinskih servisov na Hrvaškem.
-	To je že drugi servis v Osijeku. Poleg vseh naštetih sta v naši mreži še bencinska servisa v Slavonskem Brodu in Ozlju.
Kaj vse Petrol danes prodaja na Hrvaškem?
-	Petrol, podobno kot v Sloveniji, tudi tu trguje z naftnimi derivati. Poleg tega postavljamo svojo mrežo bencinskih črpalk. Znotraj tega pa nudimo tudi dodatni asorli-man, kije sestavljen predvsem iz pijač, časopisov, cigaret, raznih prehrambenih artiklov, opreme za avtomobile in tako naprej.
Petro! se na Hrvaškem srečuje s precejšnimi težavami.
-	Kar se tiče poslovanja z naftnimi derivati je hrvaški trg še vedno precej zaprt. Tu so določene omejitve. Ne samo glede kakovosti, ampak predvsem glede možnosti uvoza, za kar moramo izpolniti posebne pogoje. Tako moramo imeti 1000 kubičnih metrov skladišč za vsak derivat, ki ga želimo uvažati, kar je seveda povezano s stroški in na ta način tudi z rentabilnostjo poslovanja. Derivate v glavnem kupujemo od hrvaške naftne družbe lna, nekaj pa sedaj tudi uvažamo iz tujine.
Kako pa na primer nelikvidnost v hrvaškem gospodarstvu vpliva na poslovanje Petrola?
-	Nelikvidnost hrvaškega gospodarstva je imela precej velik vpliv na naše poslovanje predvsem pred mojim prihodom in takrat smo zaradi tega imeli kar nekaj težav. Še danes vlečemo določene posledice iz tistega časa. Sedaj pa smo s strožjo politiko do svojih partnerjev in tudi
SSSiEW
POGOVARJALI SMO SE
STANE LEBEN ŽIVLJENJE POSVEČENO PLESU
M.d številne umetnike, ki so svoj talent podarili hrvaški kulturni sceni, vsekakor spada tudi solist baleta Hrvaškega narodnega gledališča Stane Leben. Spoznala sva se pred pol leta v prijaznem lokalu Utrinske tržnice, kjer Stane vsak dan med 10 in 12 popije kavico s svojimi kolegi umetniki in prijatelji. V tem prijaznem okolju je tudi stekla beseda za naš Odmev.
Ste rojeni Slovenec? Kako se je začela vaša profesionalna pot vrhunskega solista baleta?
-	Rodil sem se v Ljubljani leta 1938. Moja mama je bila iz Novega mesta. Tam je rojen tudi znameniti baletni umetnik Pino Mlakar. Kot trinajstletnega fanta meje odpeljala na baletno predstavo Vrag na vasi Lbotke Kalinske-ga v SNG v Ljubljani. Tako sva se spoznala z Mlakarjem in na njegov nagovor sem začel obiskovati baletno šolo. Po končani srednji baletni šoli, ki jo je vodil prav Pino Mlakar in ki je trajala šest let, sem se zaposlil v SNG v Ljubljani. Že kot dijak sem začel prostovoljno plesati z baletnim ansamblom. Leta 1958 sem že dobival solistične vloge. V Otellu sem plesal Cassia, v Žaru ptica drugo glavno vlogo, eno od glavnih vlog v Lepi Vidi in Remyju. Ta leta so bili v Ljubljani koreografi dr. Neu-Imuer, Pino iu Pia Mlakar, Iko Otrin. V Ljubljani sem odplesal pet in pol sezon. Tako seje končalo vaše Ljubljansko obdobje.
Kdaj in kako pa ste prišli v Zagreb?
-	Kot solist Ljubljanskega baletnega ansambla sem v Stockholm in Malmoe moral z av ionom poleteti iz Zagreba. Tam sem uspešno opravil avdicijo in ob vrnitvi nazaj v Zagreb sem vskočil v vlogo kralja v baletu Ba-hantice, ker seje prvi plesalec poškodoval. V HNK so me nagovorili, in to brez avdicije, naj
ostanem v Zagrebu. Član baletnega ansambla sem postal v sezoni 1960/61.
Kot solist ste v Zagrebu vse do upokojitve leta 1988 odplesali celoten baletni repertoar?
- Moje glavne vloge so bile v popularnih baletnih predstavah kot na primer Heloti v koreografiji Pina in Pie Mlakar, Človek pod ogledalom v koreografiji Sonje Kasti in Nevenke Bidin, Napuštena lvice Sertiča, Pulcinella, Li-citarsko srce (Horvat), Žar ptica, Sedem smrtnih grehov v koreografiji Milka Sparembleka, Don Kihot, Labodje jezero, Trnuljčica, Remy, Romeo in Julija, Pepelka, Vrag na vasi, Giselle, da naštejem samo najpomembnejše balete.
V 28 let dolgi karieri na deskah HNK ste ple-
sali z mnogimi tokratnimi priniabnlerbiamL
-	Največ sem nastopal s Sonjo Kasti, Ne--venko Bidin, Vesno Butorac, Durdico Ludvig, Majo Bezjak in soprogo Mileno Leben. Ves čas svoje kariere ste se izpopolnjevali ter precej tudi gostovali? - Izpopolnjeval sem se in plesal v Parizu, 11 sezon sem odhajal v Italijo kot solist v skupini Karle Frači. Gostoval sem po vsej Italiji. Pet let sem hodil ua tri mesece v Avstrijo na Bodenski festival kot plesalec in asistent slavnemu Vaclawu Orlikovskemu.
Vendar v karieri niste bili samo plesalec?
-	Že v drugi polovici kariere sem postal baletni mojster in asistent priznanim koreogTa-fom, kot so že imenovani V, Orlikovsky, Milko Šparemblek, Parlič in Ivica Sertič.
Po upokojitvi ste še imeli stike z matičnim gledališčem?
-	Upokojil sem se leta 1988. Kariero sem sklenil s predstavo Vrag na vasi. Ta predstava me je tudi usodno popeljala v svet baleta. Po upokojitvi sem še dve leti deloval kot baletni mojster. V drami HNK sem bil še nekaj časa koreograf scenskega gibanja. Od leta 1991 sem le še gledalec in "kritik" kolegom. Spremljam vse predstave, ki jih je danes na žalost manj kot v času mojega delovanja. V Zagrebu je tradicionalno veliko zanimanje gledalcev za baletne predstave in za vse predstave se išče karta več. Posebno te dni, ko je na programu slavna Bajadera, prvič v celoti predstavljena zagrebški publiki.
Gospod Leben, hvala za pogovor. Vabim vas, da po dolgih letih spet pridete v naš Slovenski dom, čeprav pri nas ni več slavnega "plesnjaka". Poleg tega ste se v življenju verjetno dosti naplesali. Pri nas dobite kupico dobrega vina in veselo druženje z rojaki.
Polona Jurinič
i nekoliko manjšim prometom postavili stvari kar dobro. In daues, predvsem zaradi te naše trše politike (dobra zavarovanja terjatev, bančne garancije, hipoteke, avansna plačila), s hrvaško nelikvidnostjo nimamo prevelikih težav.
Pred nekaj meseci je hrvaška vlada sprejela spremembe pravilnika o cestnem prevozu nevarnih snovi, S tem seje razvila nekakšna naftna vojna med Slovenijo in Hrvaško. Kako ste to občutili v Petro-lu?
-	Določb, ki se nanašajo na tranzit, nismo občutili, saj se s prevozom uiti ne ukvatjamo; predvsem obskrbujemo hrvaški trg. Občutimo pa težave, ki so se pojavile ua mejnih prehodih, kjer se je povečal nadzor. Povečal se je tudi čas opravljanja carinskih formalnosti, s tem pa so se /višali stroški.
S kakšnim poslovnim rezultatom ste končali leto 2001?
-	Leto 2001 je Petrol končal pozitivno in sicer z nekim minimalnim dobičkom 50.000 evrov. Poleg tega smo tudi pokrili določene izgube iz preteklih let, tako da so naši rezultati boljši.
Petrolovi načrti za prihodnost na Hrvaškem?
-	Glavni cilj je nadaljnja širitev maloprodajne mreže. Načrtujemo širitev na 15 bencinskih črpalk v letošnjem letu, do leta 2005 načrtujemo do 35 bencinskih črpalk, dolgoročni plan do leta 2010 pa je 60 do 70 bencinskih črpalk. Petrol si želi okrog 10 odstotkov tržnega deleža Hrvaške v prodaji naftnih derivatov. Za Petrol je bi bilo zanimivo tudi povezovanje z Ino, ki ima dobro razvito trgovino in trg ter seveda obilo znanja pri pridobivanju in črpanju surove nafte in plina, tako da se obe podjetji lepo dopolnjujeta. Petrol ima ogromno znanja v organiziranju maloprodaje, kar bi Ina zelo potrebovala.
Pogosto obiščete tudi Slovenski dom. Kako se tam počutite, berete Novi odmev?
-	Slovenski dom obiščem ob raznih prazniki. S predsednikom doma že dolgo sodelujeva, saj sem na Hrvaškem že devet let. Spremljam vaše dejavnosti, kolikor je seveda v moji moči. Berem tudi Novi odmev in se tako dodatno seznanjam z dogajanji v Slovenskem domu.
Tanja Bernard
NOVICE IZ DOMOVINE	'Smm
KAJ JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH
Novigrad - Okrog 200 hrvaških ribičev je 12. marca protestiralo proti začetku uveljavljanja maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Nasprotujejo tistemu delu sporazuma, ki lov v hrvaškem motju dovoljuje tudi 25 slovenskim ribičem na leto.
Ljubljana - Slovenski in hrvaški strokovnjaki so 18. marca ponovno skušali rešiti naftno krizo, nastalo zaradi hrvaškega pravilnika o cestnem prevozu nevarnih snovi. Hrvaška stran je napovedala določene spremembe predpisov, vendar ni natančno napovedala, za kaj gre. Slovenska stran, ki je vztrajala pri odpravi spornih ukrepov, je Hrvaški predložila svojo listo zahtev in spisek dokazil o kršenih dvostranskih in mednarodnih sporazumih.
Zagreb/Ljubljana - 18. marca sta Slovenija in Hrvaška začeli izvajati sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju med državama. Na podlagi sporazuma bodo lahko obmejne občine na li-beralnejši način urejale sodelovanje na gospodarskem in prometnem področju. Upravne enote na maloobmejnem območju so začele izdajati obmejne prepustnice in kmetijske vložke.
Trst - Sodišče v Trstu je 19. marca zavrnilo zahtevo odvetnikov oškodovanih hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke za zajetjem milijona in pol evrov kapitala tržaške podružnice te banke.
Zagreb - 22. marca je bi! na Hrvaškem slovenski minister za delo Vlado Dimovski. S hrvaškim kolegom Davorkom Vidovičem sta se pogovarjala o pravicah delovnih invalidov in izplačilu pokojnin tistim slovenskim upokojencem, ki so bili zaposleni na Hrvaškem. Minister Vidovič je ob-
ljubil, da bodo na Hrvaškem skrajšal rok za pridobitev delovnih dovoljenj.
Ženeva - Slovenski pogajalci so 22. marca pred Svetom za trgovino z blagom Svetovne trgovinske organizacije predstavili spor s Hrvaško glede cestnega prevoza nafte. Svet ni sprejel nobenih odločitev, je pa državi pozval, naj spor rešita dvostransko.
Ljubljana -10. aprila je bil na ministrstvu za zunanje zadeve tretji sestanek Skupnega odbora za delitev diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ. Države naslednice so končale popis objektov, ki si jih bodo razdelile.
Zagreb - Hrvaški poslanci so 26. aprila z 58 glasovi za in 25 proti sporazum o Jedrski elektrarni Krško poslali v drugo branje. Od vlade premierja Račana zahtevajo nekatera dodatna pojasnila o skladiščenju radioaktivnih odpadkov ter o škodi, ki naj bi jo Slovenija povzročila Hrvaški s prekinitvijo dobave električne energije. Večina poslancev sporazumu nasprotuje, nekateri pa so se zavzeli celo za prodajo hrvaškega dela nuklearke.
Zagreb - 28. aprila je Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa-Vinica obiskalo hrvaškega predsednika Stipela Mesiča. Pripravili so kratek kulturno - umetniški program, kasneje pa v spremstvu zagrebške županje Vlaste Pavič obiskali tudi Merca-tor center Zagreb.
Zagreb - Hrvaško zunanje ministrstvo je 6. maja v obvestilu zapisalo, da se Hrvaška ne želi dokončno odreči mednarodni arbitraži kot možni poti za rešitev vprašanja meje med državama.
Zagreb - Slovenija in Hrvaška tudi po tretjem krogu pogovorov o sporni uredbi glede cestnega prevoza nafte 8. maja nista našli skupnega jezika. Slovenska stran je JJrvaški predlagala, naj za prevoz nafte odpre še koridor od mejnih prehodov Rupe oziroma Pasjaka do Reke. Hrvaški strokovnjaki so obljubili, da bodo o slovenskih zahtevah obvestili vlado.
Zagreb - Slovenski in hrvaški gospodarstveniki so 9. maja v muzeju za umetnost in obrt predstavili poslovni klub ter priročnik o tem, kako poslovati s Hrvaško oziroma Slovenijo. Predstavitve so se udeležili številni gospodarstveniki in tudi nekateri slovenski in hrvaški politiki.
Ljubljana - Slovenska vlada je na seji 10.majapotrdila predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o Jedrski elektrarni Krško. Proti ratifikaciji so glasovali trije ministri iz Slovenske ljudske stranke.
Zagreb - Predsednik Državnega zbora Borut Pahor seje 11. maja, zadnji dan konference predsednikov parlamentov evropskih držav, ločeno srečal s predsednikom sabora Zlatkom Tomčičem, Tomčič je predlagal, naj parlamenta obeh držav istočasno ratificirata sporazum o Nuklearni elektrarni Krško.
Bruselj - Na sekretariatu za energetsko listino so 14. maja na zahtevo Slovenije obravnavali vprašanje hrvaških ukrepov giede cestnega prevoza nafte. Slovensko ministrtsvo za okolje od sekretariata pričakuje pomDČ pri reševanju nastale situacije, do Hrvaške pa, da uradno prekliče sporni ukrep.
Zagreb - Poslanski klub Hrvaške kmečke stranke je 16. maja predlagal, naj Hrvaška svoj del nuklearke podari Sloveniji, V kmečki stranki menijo, da bi skladiščenje radioaktivnih odpadkov in stroški razgradnje elektrarne stali več od izgradnje nove hidroelektrarne.
Ljubljana - Slovensko zunanje ministrstvo je 23. maja Flr-vaški poslalo dve protestni noti, v katerih je protestiralo zaradi hrvaškega školjčišča v Piranskem zalivu in podelitve koncesije za raziskovanje nafte in plina v severnem Jadranu hrvaški naftni družbi Jna.
Zagreb - Hrvaško je 22. maja obiskal načelnik Generalštaba slovenske vojske Ladislav Lipič. Srečai se je z obrambnim ministrom Jozom Radošem, predsednico saborskega odbora za notranja
—.
L
politico Burdo Adlešič, predsednikom Stipom Mesičem, obiskal pa je tudi enote Hrvaške vojske v Varaždinu.
Split - Hrvaški minister za kulturo dr. Antun Vujič in njego-
va slovenska kolegica Andrea Rihter sta 22, maja podpisala program kulturnega sodelovanja med državama za prihodnja tri leta. Program vključuje gostovanja slovenskih in hrvaških umetnikov,
NOVICE IZ DOMOVINE	'Smm
Piculi je predlagal sestanek, da bi skupaj pretehtala, kako bi lahko v času, ki prihaja, sprožila novo pobudo za dolgoročno sodelovanje med državama.
Zagreb - Združenje nekaj hrvaških državljanov je 7. junija na 16-ih mestih v Zagrebu začelo zbirati podpise za referendum o zaprtju Jedrske elektrarne Krško. V peticiji zahtevajo, naj sabor ne ratificira sporazuma o nuklearki. Denar namenjen obnovi in razgradnji nuldearke naj se uporabi za gradnjo alterantivnih virov električne energije, zahtevajo pa tudi, naj Slovenija Hrvaški povrne škodo, storjeno zaradi prenehanja dobavljanja električne energije.
Ljubljana - Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose je 7. junija z večino glasov podprl predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o Jedrski elektTami Krško. Slovenski parlament naj bi o zakonu glasoval še junija,
Ljubljana - Slovenski in hrvaški minister za kmetijstvo Franc But in Božidar Pankreiič sta 8. maja govorila o kvotah za kmetijsko-živilske izdelke. Dogovorila naj bi se, da se od prihodnjega leta naprej kvote delijo na isti način, harmonizirano, in sicer do konca meseca januarja.
Ljubljana - Slovenski premier Janez Drnovšek je 7. junija v pismu povabil hrvaškega kolego Ivico Račana na obisk v Slovenijo. Ob tem je opozoril na zastoj pri uresničevanju lani doseženih dogovorov o odprtih vprašanjih —-J državama in izrazil da nadalju-z reševanjem probles trendom in tem-kš sta ga začrtala v tem mandatu.
T.B.
sodelovanje v izdajateljstvu in srečanja književnikov obeh držav.
Zagreb - Hrvaško zunanje ministrstvo je 24. maja v odgovoru na slovenski protestni noti zapisalo, da kot edino razmejitev v Piranskem zalivu trenutno upoštevaj« črto sredine. Ponovili so svoje stališče, da parafirani sporazum d skupni državni meji ni pravno obvezujoč dokument.
Brdo pri Kranju - Predsednik Milan Kučan seje ob koncu ednjeevropskega vrha J. junija sestal tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem, kije pred tem poudaril, da je bilo parafiranje sporazuma o meji preuranje-iio, Kučan se s tem ni strinjal. I'red srečanjem pa je zgodil tudi manjši diplomatski incident, ko se urada obeh predsednikov nista mogla dogovoriti o dnevu bilateralnega srečanja Kučana in Me-siča.
Reka - Člani mešane podkomisije za ribištvo v okviru sporazuma o obmejnem prometu med Slovenijo in Hrvaško na sestanku 3. junija niso dosegli dogovora o izgledu dovoljenj za ribolov v maloobmejnem pasu. Reševanje tega vprašanja je prepuščeno arbitraži Slalne mešane komisije, ki naj bi odločila tudi o tem, ali morajo slovenski ribiči Hrvaški prijaviti svoj ulov.
Ljubljana - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je 5. junija v pismu hrvaškemu kolegu Tmiinu Piculi izrazil pričakovanje v skladu z ugotovitvami s sestanka z ministrom Piculo v Ljubljani, da se vladi še naprej zemata za uresničitev, torej podpis in ratifikacij o
ma o Ministru
luksuzni sokol
jBitka za predsedniški stolček bo v Sloveniji napeta kot še nikoli v dvanajstih letih slovenske parlamentarne demokracije, saj je doslej vedno prepričljivo slavil Milan Kučan, ki se jeseni odpravlja v politični pokoj. Nekdanjemu guvernerju Narodne banke Slovenije Francetu Arharju se je med predsedniškimi kandidati namreč pridružil premier Janez Drnovšek. Po desetih letih vodenja vlade se je odločil, da poskuša osvojiti položaj, ki politiku zagotavlja lažje delo z manj stresa. Drnovšek se je sicer z obiska v ZDA, kjer se je med drugim sestal s predsednikom
Georgem W. Busbem, vmil z pozitivnimi novicami o svojem zdravju, ki da se je stabiliziralo, Tudi Milanu Kučana so zdravniki odstranili ledvični kamen brez posebnih komplikacij, tako da se je predsednik že dan po odhodu iz bolnišnice udeležil pohoda po poteh okupirane Ljubljane,
Kdo bo vodil vlado po Drnovšku, za zdaj ni znano, saj se morajo najprej uredili odnosi v njegovi stranki LDS. Največjo črno piko si je premier med volivci prislužiL ker je vlada sklenila
pogodbo za nakup luksuznega letala falcon (sokol). Ker bi stal 35 milijonov dolarjev plus DDV, je javnost ostro nasprotovala nakupu, zato si je oblast premislila. No, vladni funkcionarji vendarle ne bodo ostali brez letala, saj že načrtujejo nakup skromnejšega, za petino cenejšega plovila. Poleg tega so javne finance že tako ali tako v rdečih številkah, zaradi česar opozicija na čelu s predsednikom SDS Janezom Janšo zahteva takojšen odstop vlade in izredne volitve. Po drugi strani bo državna blagajna imela iz leta v leto več stroškov zaradi vojske, "Večje naložbe v oborožene sile zahteva tako Nato, v katerega naj bi bila Slovenijapovabljena že jeseni, kakor popolnoma profesionalizacija Slovenske vojske do leta 2004. Mnogi mladi naborniki, ki bi morali služiti domovini, vendar so se z vsemi močmi izogibali vojaški dolžnosti, imajo razlog za slavje, saj bo vojaški rok ukinjen, toda kot davkoplačevalci bodo mor a 1 i plačevati več za obrambo dežele. V Sloveniji ni razsipna samo država, saj ue varčujejo niti v organizacijah, ki se ukvarjajo s človekoljubno dejavnostjo, kot je pomoč revežem in dragim socialno ogroženim. Mediji so razkrili, da je Rdeči križ Slovenije (RKS) svojim vodilnim uslužbencem izplačeval milijonske plače, višje od mesečnega zaslužka predsednika države. Generali sekretar RKS Mirko Jelenič je moral odstopiti, toda najuglednejši humanitarni organizaciji so naredili nepopravljivo škodo, saj so javnost in aktivisti na terenu upravičeno ogorčeni zaradi pogoltnosti vodstva.
ostaj doma
PRETEKLOST V SEDANJOSTI
IVAN SNOI
ROKOMETNI JANEZ
K0 je leta 1994 Slovenski dom zajel nov polet in ko smo zbirali nove člane, sem se spomnil svojega starega znanca, pred 2. svetovno vojno člana našega društva, znanega športnika Ivana Snoja. Poklical sem ga, se mu predstavil in pripomnil, da ga kličem iz društva Slovenski dom. Spomnil se me je in takoj v slovenščini povedal nekaj spominov na druženje v društvu in s Slovenci pri cerkvi na svetem Roku. Na vprašanje, ali bi obnovil članstvo v društvu, je veselo potrdil. Takrat mi je tudi povedal, da je zaradi bolezni izgubil nogo in dodal, da bo že nekako prišel v društvo, ali pa jaz k njemu in da se bova že dogovorila. Na žalost do drugega pogovora ni prišlo. Septembra je bilo na dežurni strani v časopisu objavljeno: Umro je Ivan Snoj. SREDNJEŠOLSKO IGRIŠČE
Kdo je bil Ivan Snoj? V dveh besedah so ga imenovali Rokometni Janez. Da bi poleg njegovih športnih uspehov, ki so zapisani in shranjeni v Hrvaškem športnem muzeju, o Snoju izvedel še kaj več, sem obiskal njegovo soprogo. Sprejela meje zelo prisrčno.
Ivan seje rodil v Zagrebu, 13. oktobra leta 1923 očetu Ivanu in materi Juiijani, roj. Jelen. Oče je bil doma iz Dragomlja - svoj čas v zadnji hišni številki Ljubljane, pozneje pa v prvi hišni številki Domžal. Zato je Ivan, čeprav rojen v Zagrebu, vedno poudarjal, daje Slovenec. Zaradi tega so mu tudi dodali drugo ime Janez, po katerem je bil najbolj znan. Leta 1942 je v plesni šoli Jakšič spoznal Frančiške (Faniko) Uanžek. rojeno v Rajhenburgu (današnji Brestanici). Družila sta se, obiskovala slovensko društvo, kjeje Ivan znal zaigrati na harmoniko, dar svojega očeta iz otroških leti. Leta 1950 sta se poročila, že naslednje leto pa se jima je rodil sin, ki sta ga tradicionalno poimenovala Ivan. To družinsko tradicijo jena koncu prekinil sin Ivan in svojemu sinu dal ime Danijel (danes študent prava). Mlajši vnuk fvor je danes še dijak.
Tako sem kramljal z gospo Faniko, ki mi je pokazala cel kup starih spominskih slik iz Snojevega življenja. Ko sem brskal po slikah, sem našel (meni tako poznan način fotografiranja) siiko zmagovalnega rokometnega moštva s tekmovanja na Srednješolskem igrišču, v katerem je bil Ivan Snoj. Ugotovil sem, da sem Ivana poznal tudi s tega igrišča. In ravno tu se je začela njegova rokometna življenska pot. Kot igralca, učitelja, treneija, selektorja in kapetana državne reprezentance, selektorja reprezentace sveta, mednarodnega sodnika, svetovalca državne rokometne zveze, strokovnega sodelavca, novinarja in predavatelja. SELEKTOR - SVETOVNI REKORDER
Po maturi leta 1943 in vojaštvu v 2. svetovni vojni je diplomiral na Višji šoli 2a fizično kulturo v Zagrebu. Poučeval je telesno vzgojo na Srednji tehnični šoli in IV. gimnaziji. Postal je profesionalni tajnik in trener Rokometne sekcije SD Milicionar, da bi kasneje prevzel naloge selektorja, treneija, strokovnega sodelavca v Republiškem komiteju za fizično kulturno in svetovalca Rokometne zveze Jugoslavije. Kot selektor in trener državne rokometne reprezentance je kar šes-
NAŠ ROKOMETNI JANEZEK
Naš sedanji član nam je povedal da je nekaj let po 2. svetovni vojni pod vodstvom Ivana Janeza Snoja igral na medrepubliškem mladinskem prvenstvu Jugoslavije za reprezentanco Hrvaške. Ob tej priložnosti je Hrvaška zmagala z naslednjimi rezultati: Hrvaška - Srbija 11:2; Hrvaška -BiH 8 : 4; Hrvaška - Slovenija 5 : 3; Hrvaška - Makedonija 16:0. Bilje to naš Ivics (Janezek) Ku-nej.
tkrat sodeloval na olimpijskih igrah. Iz Muenchena je leta 1972 prinesel zlato olimpijsko medaljo. Pod njegovim vodstvom je bila državna reprezentanca dvakrat tretja na svetovnem prvenstvu, leta 1970 v Franciji in leta 1974 v DR Nemčiji, dvakrat prva na Mediteranskih igrah, v Tunisu leta 1967 in Alžiru leta 1975 in večkrat prva na pomembnih mednarodnih rokometnih turnirjih po Europi, Leta 1977 je z mladinsko reprezentanco osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Ko je leta 1951 začel svojo selektorsko kariero, je bil najmlajši selektor državnih reprezentanc na svetu. To dolžnost je opravljal kar 27 let, kar predstavlja svojevrstni svetovni rekord. Ko so ga ob neki priložnosti vprašali, do kdaj misli opravljati to nalogo, je odgovoril: "Dokler me ne razrešijo." Da ve, da je že dolgočasen, da ga mnogi ne trpijo, številni mislijo, da so boljši od njega. Dodal je, da se za ta položaj ne bori, ampak samo profesionalno opravlja svojo dolžnost. Med deli z vsakim, žolč golta sam. Ivan Snoj je namreč živel po svojem načelu: rokomet zanj ni bil profesionalni šport. Tiste, ki so zaradi denarja odhajali igrati v tujino, Snoj ni več vabil v reprezentanco MEDNARODNI UGLED
Bil je zelo aktiven tudi kot novinar. Sodeloval je v časopisih Borba, Polet (Ljubljana), Sportske novosti (Zagreb), Rukomet (Varaždin), Objavil je več kot 700 prispevkov o rokometu. Njegovi teksti so bili objavljeni tudi v strokovnem časopisu Nemške rokometne zveze Deutsche Handball (Berlin) ter v strokovnem časopisu Italijanske rokometne zveze (Rim). Bilje eden od ustanoviteljev in organizatorjev seminarja trenerjev Jugoslovanske šole rokometa, ki je delovala na mednarodni ravni od leta 1958 do leta 1986. Na teh seminarjih so sodelovali rokometni strokovnjaki iz vsega sveta, njih 6520 iz 54 držav Europe, Afrike, Azije in Severne Amerike. Predaval je znanim trenerjem na Norveškem, Švedskem, v Izraelu in na Japonskem. V obdobju od 1976 do 1984 je bil član mednarodne Trenerske in metodološke komisije IHF, od leta 1984 do 1992 pa celo njen podpredsednik. Od leta 1975 do 199! je bil skupaj z loanom Kunst-Ghermanescuom osemkrat selektor Svetovne reprezentance Mednarodne rokometne federacije. V letih 1992 in 1993 bil je predsednik Mednarodne komisije Hrvaške rokometne zveze. Za svoje športno delovanje je dobil številne nagrade, med njimi tudi Trofejo Zveze za fizično kulturo Hrvaške (1975). ČRNE PLATNICE
Iz kronike njegovih športnih uspehov je razvidno, daje prepotoval ves svet, vse celine, razen Avstralijo, za katero je znal dejati, da v rokometu še ni dovolj razvita. Izračunal je, daje vsako leto na potovanjih povprečno preživel 210 dni, torej več kot polovico leta. Od vse povsod je nosil spominčke, posebej vneto pa je zbiral značke. Zbral jih je kar 5200. Vse skupaj je zapisoval v zvezek s črnimi platnicami. Če si ga vprašal nekaj o rokometu, je znal reči: počakaj malo, prelistal svoj zvezek in odgovor je bil tu. Za vsak rokometni podatek je veljal slogan "Vprašaj Janeza". Na žalost ta slogan ne velja več. Huda bolezen nam ga je vzela 10. septembra leta 1994.
Ko sem se poslovil od njegove soproge in se ji opravičil za nadlegovanje, je odgovorila: "Lepo je, da seje nekdo spomnil mojega Janeza." Dodal sem: "Našega Janeza".
Silvin Jerman
KULTURNA OBZORJA
IZROČITEV DONACIJE 2002 ZA OSREDNJO KNJIŽNICO
KULTURNI DROBTINICI
VANKOV SLOVENSKI PRIJATELJ
SLOVENCEV
22 . april je svetovni dan knjige in hkrati tudi dan slovenske knjige, s številnimi knjižnimi razstavami in prireditvami v slovenskih knjižnicah, Ob tem pomembnem datumu smo v Osrednji knjižnici Slovencev sprejeli povabilo Knjižnice "Mirana Jarca" iz Novega Mesta na slavnostno izročitev letošnje slovenske donacije namenjene Knjižnici v Karlovcu, Organizator prireditve je bila občina Novo mesto. Denar za nakup knjig je podarilo slovensko Ministrstvo za kulturo.
Po razgledu novo zgrajenih prostorov novomeške knjižnice smo obiskali staro novomeško jedro in si ogledali kulturne znamenitosti, med drugim tudi rojstno hišo znanega umetnika Božidarja Jakca. Osrednja prireditev je potekala v Dolenjskem muzeju. Začela se je z nastopom novomeškega ženskega pevskega zbora, nadaljevala pa s pogovorom v živo z literarno gostjo Manco Košir. Sledilo je slavnostno izročilo letošnje donacije za našo knjižnico. Knjige nam je izročil župan občine Novo mesto dr. Anion Stare, sprejel pa karlovški župan Božo Joha. V ozračju kulture, dobre volje in gostoljubja smo se dogovorili za prihodnje srečanje Novo-nicščanov in Karlovčanov, v mesecu knjige, jeseni v Karlovcu.
Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem je bila na podlagi odločitve NSK ustanovljena leta 1993 pri knjižnici "Ivana Gorana Ko-vilčiča" v Karlovcu. Knjižnica "IGK" je takrat že imela začetni fond slovenske zbirke. Kasneje gaje obogatila in to v glavnem ob donaci-jnh slovenskega Ministrstva za kulturo, Odprtega društva za RS ter knjižnice "Mirana Jarca" v Novem mestu. Fond ima trenutno več kot 5000 knjig, večinoma novejših izdaj, to je literature, objavljene od lela 1993. Tu so referentna ali študijska zbirka (enciklopedije, slovarji, leksikoni, vodniki, monografije), strokovne knjige iz vseh področij znanosti (psihologija, religija, politika, ekologija, družbene vede, naravoslovne vede, vsa področja umetnosti, šport, domoznanslvo, zgodovina in podobno), slovensko leposlovje, pa tudi ameriško, angleško, nemško, romansko, skandinavsko, slovansko in drugo v slovenskih prevodih, mladinska in otroška literatura, knjige za majhne otroke, slikanice, nekaj fonda pa je tudi v elektronski obliki. Glede na to, daje naš knjižni fond namenjen Slovencem na področju cele Hrvaške, kol tudi vsem tistim, ki berejo v slovenskem jeziku in se zanimajo za slovensko literaturo in kulturo, je ena temeljnih nalog naše knjižnice posredovati literaturo na podlagi knjižnične izposoje predvsem slovenskim društvom na Hrvaškem. Po dogovoru s predstavniki društev v Zagrebu, Splitu, Šibeniku in na Reki urejamo dostavo knjižnega fonda na uporabo društvom, tako da slovenska knjiga lahko najde pot do svojih uporabnikov vsepovsod po Hrvaški.	Dubravka Hren
0THELL0
29. aprila je v Hrvaškem narodnem gledališču gostovala drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s tragedijo "Othelio". Kot Othello, plemeniti Maur v službi Beneške države se nam je predstavil znani slovenski igralec Jernej Šug-man. Predstava meje zelo prevzela, tako tudi vrhunsko izbrana
igralska ekipa. V drugače enostavni scenografiji me je presenetila voda, po kateri so hodili igralci. Kljub temu, da se scena skozi vso predstavo ni spreminjala, to ni motilo. Vsako dejanje za sebe je bilo izredno dinamično, tTagično in vzburljivo. Igralci so nam lepo prikazali, kako ljubosumje lahko uniči prav vse, tudi najbolj iskreno in čisto stvar v življenju kof je ljubezen.
Irena Sonc
AU
Iprila je bila v Ga; leriji Klovičevi dvori odprta retrospektivna razstava velikega hrvaškega slikarja Maksimilijana Josipa Vanke. Hrvaški Van Gogh M. J. Vanka se je rodil v Zagrebu leta 1889, Bil je sirota, njegova mati je bila najveijet-neje Elizabeta iz plemiške družine Von Fuer-stenberg, oče pa češki grof Zu Salmm iz Prage. Zapuščenega otroka je v svoje dom sprejela zagorska kmetica Dora Jugo-va iz Kupljenovega. Ime si je izbral sam: Vanka, t.j. tisti, ki je bil vržen iz hiše. Skrivnost svojega porekla je zaupal svojemu najboljšemu prijatelju Louisu Adamiču, ameriškem piscu slovenskega rodu, ki je o njegovem otroštvu napisal roman Zibelka življenja. Vanka je zadnjih 30 let svojega življenja preživel v Ameriki, njegovo življenje pa se je končalo skrivnostno, v Tihem oceanu ob mehiški Dbali leta 1963.
ZAČETNIK SLOVENSKE GRAFIČNE ŠOLE
Slovenski slikar Saša Aleksander Šantel se je rodil 2 5. marca 1889. Na Dunaju je obiskoval Šolo za umetno obrt in akademijo ter zraven študiral muzikologijo. Po učiteljevanju na Dunaju je poučeval v Kopru, Pa-zinu in Sušaku ter na državni obrtni šoli vLjubljani, kjer je umrl leta 1945. Leta 1903 je skupina dunajskih študentov ustanovila umetniško društvo Vesna. Člani so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Guido Bizolla in Saša Šantel. Program: ustvariti pristno slovensko umetnost brez tujih vplivov, ki naj raste iz ljudskih korenin. Motivika naj izhaja iz domačega okolja - slovenski človek v slovenski krajini. S. Šantal je bil zmeren realist in prizadeven ilustrator, predvsem pa pionir Slovenske moderne grafike in začetnik Slovenske grafične šole. Polona Jurinič
				
KULTURNA OBZORJA	19		RV1	
KULTURNA DOGAJANJA
RAZSTAVA
SREDNJEEVROPSKE
UMETNOSTI
-	6. marca je bila v Galeriji Gradec odprta razstava Umetnost na območju Srednje Evrope, ki sta jo financirali podjetji Siemens in Bank Austria Creditansalt Grappe. Bank Austria je v letu dni odkupila 2500 del, Siemens pa 400. Za pripravo razstave, ki je že gostovala na Dunaju, v Slovaški Tr-navi in Mariboru, je skrbela dunajska galerija Ernst Hrgler, ki je izbrala dela dvanajstih mladih likovnih umetnikov iz Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Vrednost tega projekta je pomoč mladim umetnikom pri njihovi uveljvavitvi, odkupu del in štipendiranju.
UMRL FOTOGRAF MITJA KOMAN
-	6. marca je v Zagrebu v 67. letu umrl hrvaški fotograf Mitja Koman. Koman seje rodil v Velikem Podlogu v Sloveniji. Grafično šolo je končal v Ljubljani. Od leta 1955 do 1985 je bil urednik fotografije v Grafičnem zavodu, pozneje pa je bil umetniški fotograf v Leksikografskem zavodu M. Krleža. Ilustriral je več kot 250 knjig (Krk, Gotska skulptura, Šibenska katedrala}, monografij (Krsto Hegedušič, Celestin Medo-vič, Josip Seissel) in katalogov. Razstavljal je v Zagrebu, Sisku, Splitu, Parizu in Ljubljani. Bilje član ULUPUH-a, predsednik fo-tokluba Zagreb ter dolgoletni sodelavec Fotoslužbe Hrvaškega državnega arhiva. Pokopan je na Mirogoju.
ŠAL ZA ZALJUBLJENE ZORANA PREDENA
-	Po posebno toplem sprejemu zahtevne publike ljubljanskega Cankarjevega doma je 10. marca slovenski kantavtor Zoran Pre-din svoj tradicionalni koncert v slovo od Valentinovega, imenovan Šal za zaljubljene, prvič pred-
stavil tudi na najekskluzivnejsi hrvaški glasbeni sceni, v dvorani Li-sinski. Še kot vodja mariborske ročk družine Lačni Fratiz je Pre-din vspostavi! čvrsto spono s hrvaško publiko, ki jo je v svojem kasnejšem samostojnem delu učvrstil s sodelovanjem z vodilnimi protagonisti hrvaške avtorske scene, med njimi z A. Dedičem, B. Petrovičem, Parnim valjkom in J. Lisae. Za zagrebški nastop je izbral eminentne sodelavce. Ob spremljevalni skupini Adijo pamet sta to svečanost dopolnila Godalni kvartet pod vodstvom Saše Olenjuka in močni Akademski zbor Tone Tomšič. Ta izjemen glasbeni užitek je bil ponujen v okviru meddržavne kulturne razmenjave.
SLOVENIJA OBNOVILA CERKEV V OBROVCU
- Tridnevni obisk slovenske ministrice za kulturo Andreje Rih-ter na Hrvaškem se je začel 18. marca s srečanjem s hrvaškim kolegom Antonom Vujičem ter ogledom Metropolitanske knjižnice v Hrvaškem državnem arhivu. Kot je znano, knjižnica Zagrebške nadškofije hrani Valvazorjevo zbirko, ki si jo je nedavno ogledal tudi slovenski predsednik Milan Kučan, Ministrico sta po Metro-politani popeljala ravnatelj HDA Josip Kolanovič in voditelj knjižnice Vladimir Magič, rektor cerkve Sv. Katarine. Drugi dan je ministrica obiskala številne kulturne objekte v zadrski okolici, ki so bila močno poškodovana v domovinski vojni. Bila je aavzoča na odprtju v vojni porušene in
SPRINGTIME JAZZ FEVER 2002
- V petnajstih dneh petnajst odličnih koncertov devetih različnih jazz ansamblov z vseh strani sveta - to je telegrafski opis letošnjega Springtime jazz fevera. 6, aprila so na zadnjem koncertu Boška Petroviča nastopili češki flavtist in saksofonist Jiri Stivin, slovenski kitarist Primož Grašič, zagrebški basist Mario Mavrin in avstrijski bobnar Philip Kop-maier. Za to priložnost so se poimenovali Happy reunion. Predzadnji je na letošnji "vročici" 24. aprila nastopil dobro znan slovenski New swing quartet, ki že več kot 30 let izvaja repertoar pravega črnskega spirituala in gospela v prepoznavnih aranžmajih skladatelj sko - produ-centske-ga tande-ma Oto Pestner -Tomaž K o z -levča r. Tudi tokrat je kvartet podal atmosfero in občutek izvirnega gospela. K temu je prispevala tudi spremljevalna skupina - Primož Grašič na kitati, Blaž Jtirjevič na klavirju in Ratko Divjak na bobnih. 18. aprila je v Lis inskem nastopil nrdi ansambel Greentown jazz band iz Slovenije, ki letos raznuje 20. obletnico delovanja, est glasbenikov - Borut Bučar,
požgane cerkve svetega Josipa v Obrovcu, ki so jo obnovili z denarjem slovenske vlade. V Sloveniji so izdelali projektno dokumentacijo za obnovo, pri obnovi objekta in opreme pa so sodelovali tudi slovenski restavrator-ji. Vrednost slovenske dona-crje znaša 50 milijonov tolarjev.
TRIO ORLANDO V SPLITU
-18. marca je glasbeni ponedeljek v HNK Split postal prisrčno srečanje dolgo ločenih prijateljev: po desetih letih so prvič kot Trio Orlando skupaj igrali Tonko Ninič na violini, Vladimir Krpan na klavirju in naš Andrej Pe-trač na violončelu. V tej sestavi so prvič nastopili na Dubrov-niškib poletnih igrah pred petnajstimi leti. Na sporedu so bila dela Haydna, D, Pejačevič, Mendel-ssobna, Piazzole in Mozarta. GOSTOVANJE SNG LJUBLJANA NA REKI
- 22. marca je v HNK Ivana pl. Zajca na Reki gostovalo SNG Ljubljana z Beckettovo predstavo Čakajoč na Godota. Režiser
Dušan Jovanovič je za to predstavo leta 2000 dobil Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo, igralca Bojan Emeršič in Jernej Sug-man pa sta to nagrado prejela za vlogi Estragona in Posze. Na malem scenskem prostoru, velikem komaj nekaj metrov, se odvija drama štirih oseb, ki čakajo na rešitev iz bivanjske tesnobe.
SEEEEw
KULTURNA OBZORJA
klarinet, Tomaž Grintar, trobenta. Peter Hudobivnik, trombon, Silvester Sting], klavir, Ladislav Itcbrek, kontrabas in Sadik Sadi-kovič, bobni - z ljubeznijo neguje dixieland in swing. Visoka umetniška raven in specifičen stil sta jih popeljala na gostovanje po Ameriki in celi Evropi. Izdali so že dvajset zgoščenk.
i:ro spet na tem
svetu
- Najslavnejša opera Jakova Golovca je bila po štirih letih ponovno na sceni HNK (16., 18. in 20. aprila). Po treh uvodnih petelinjih kikirikanjih z vrha kope sena
je prišel Ero, ki gaje publika sprejela z velikim zanimanjem in očitnim veseljem. Navdušili so duhovita režija Krešimira Dolenčiča in enostavna scenografija s senom, mlinom, dvema prekrasnima lipicancema, rdečimi lectovimi srčki in dukati z neba. Vse to je očaralo gledalce, poslušalce pa je prevzel Janez Lotrie, najbolj avtentični tolmač te peklensko težke vloge, ki jo samo on lahko premaga z neizmerno energijo. Tako se je v obnovljenem Eru večkrat prelomil iskreni Bravo. Vesela glasbena zgodba na libreto Milana Bcgoviča osvoji vse nove generacije gledalcev. Predstava 16. aprila je bila 619. po vrsti od praiz-vedbe leta 1935. marko kravos v italijanskem kulturnem centru
v	zagrebu
- 18. aprila so bili v Italijanskem kulturnem centru v Zagrebu predstavljeni štirje pesniki iz Trsta: Roberto Dedenaro, Franco Facchini, Claudio Grisancich in naš stari znanec Marko kravos. Vsi pesniki so predstavili svojo poezijo v italijanskem jeziku, Marko Kravos je eno svojo pesem prebral v slovenščini in v hrvaškem prevodu. svečano s papandopulom
-Ob 50. letnici Koncertne direkcije Zagreb je 23. aprila na svečanem koncertu nastopil Slovenski komorni zbor, ki ga vodi dr. Cuderman. Koncert pod taktirko maestra Vlad i m i r a Kranjčeviča je bil v celoti posvečen Borisu Pa-pandopulu. Na sporedu sta bili deli Dodolica, Narodni obred za sopran, klavir in ženski zbor ter Opoldanska simfonija za soliste, recitatorja in mešani zbor na stihe M. Krleže. To je bila obenem tudi praizvedba tega dela iz leta 1980. To delo je tudi objavljeno na zgoščenki v iz-danju Cantusa.
matjaž počivavšek
v	galeriji forum
-	24. aprila je bila v Galeriji Foruma odprta razstava kiparja Matjaža Počivavška. Umetnik obvladuje vse klasične kiparske materiale od lesa in kamna do brona in železa. Svojo monumentalno ambicijo, svojo željo za ustvarjanjem javnih plastik je največkrat uresničil v železni plastiki. Železo je material, ki mu predstavlja največji izziv in ki od umetnika zahteva najintenzivnejši angažman. Pristop je podoben kot pri obdelavi brona, masivno železo govori z enakim jezikom kot bron. Govori o neznani lepoti železnih površin: o sledeh korozije, hlajenju, o brutalni teži mase. V Galeriji Forum je predstavil 9 del iz brona. Matjaž Počivavšek je rojen Ljubljančan (1955). Leta 1978 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1980 končal tudi specializacijo. Postdiplomski študij je končal leta 1981 v New Yorku na New York Studio School. Od leta 1996 predava na ljubljanski akademiji. Živi in dela v Ljubljani in Parizu.
koncert simfoničnega orkestra akademije za glasbo v ljubljani
-	Atraktivni akademski ciklus koncertov Glasbene akademije v sodelovanju s Koncertno dvorano Lisinski je 28. aprila povabil na gostovanje Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Na žalost je bilo publike zelo malo. Pod mentorstvom prof, Cirila Škerjanca, Vasilija Mcijnlkova in Alojza Zupana je orkester precizno in s tonsko lepoto obvladal zahteven program pod vodstvom Marka Letonje, umetniškega ravnatelja Slovenske filharmonije. Na programu so bila dela Uroša Kreka, P.l. Čajkovskega in D. Šoštakoviča, s solistom vio-lončelistom Jako Stadlerjem, nadarjenim študentom tretjega leta Akademije, na katero je bil sprejet že s 15. leti.
veliki in mali glasbeniki
-	7. maja so se v Gliptoteki
HAZU začeli Dnevi kitare, ki potekajo že 15 let zapored. Trajali so do 12. maja. Ideja teh Dnevov je zbrati čim več kitaristov in jim omogočiti napredek na visoki profesionalni ravni skozi samostojne nastope, s poslušanjem koncertov vrhunskih umetnikov ter sodelovanjem na seminarjih in srečanjih s kitaristi iz Hrvaške in tujine. Med številnimi nastopajočimi je bil tudi kitaristični kvartet Amar-coid iz Ljubljane. majska dogajanja mesta zagreba
-	V sklopu majskih dogajanj mesta Zagreba seje 10. maja odvijala Revija avtorskih gledališč -amaterske izvedbe v Centru mladih Ribnjak. Kot gostje nastopila gledališka družina Osnovne šole T. Cufanja iz Maribora s predstavo M, Marinkoviča V senci. inventura evropske kratke zgodbe
-	20. maja seje začel Prvi festival kratke zgodbe v organizaciji Naklade MD. Prvi gosti na otvoritvi Festivala so bili Norvežan Gryten, Poljaka Kuczok in No-wacki, Madžara Lukač in Kuko-relli ter Slovenca Andrej Blatnik in Mitja Cander. Naklada MD je tudi izdajatelj Antologije evropske kratke zgodbe. Cilj festivala je bil, da bi v živo mrežo povezali pisce, izdajatelje in bralce ter jim z okroglimi mizami, srečanji in prevajalskimi delavnicami približali tako hrvaško kot evropsko kulturo.
gostovanja
-	22. aprila je v Koncertni dvorani Lisinski zagrebški filharmoniji dirigiral Marko Letonja, Na sporedu so bila dela Popando-pula in Beethovna. Kot solist je nastopil pianist P. Burmester. 10. maja je Zagrebški filharmoniji, prav tako v KD Lisinski, kot gost dirigira! Uroš Lajovic. Na sporedu so bila dela Mozarta, Glucka, Gosseca, Gretriya in Haydna. Kot solistka je nastopila mezzosopra-nistka G. Theisen.
Kulturne dogodke spremljala Polona Jurinič
KULTURNA OBZORJA
KAKO IE ROBERT PR0G0V0RI0 HRVATSKI?
Prije nekoliko godina, u izvedbi predstave "Fedra" u Teatru ITD, zagrebačka se publika po prvi puta susrela sa slovenskim glumcem Robertom Waltlom. Ljubitelji lutkarskih predstava, dolaskom na medtinarodni festival u Ljubljani, zatekli su Waltla u ulozi selektora, a uskoro i kao izvodaia, redatelja i di-rektora nevelikog kazališta lutaka nazvanog "Mini teatar" sa sje-dištein na Ljubljanskom Starom gradu. Ono stoje, metlutim, pri-lično "uzdrmalo" poštovaoce književne baštine, bila je činjenica da je Robert Waltl u suradnji s likovnom umjetnicom Ivom Ma-tijom Bitangom iz Zagreba, napravio izvanrednu predstavu prema romanu Ivane BrSic Mažuranič "Čudnovate zgode šegrta Hla-piča". U isto vrijeme, dok je "slovenski" Hlapič bio besprijeko-ran 11 očuvanje spisateljičina duha i lutkarskoj izvedbi, čak u dva zagrebačka kazališta - Zagrebačkom kazalištu lutaka i "Trešnji" - predstave o Hlapiču su bile ... otužne.
No, Waltlov je Hlapič progovorio hrvatski na izvedbi u Grad-skom kazališrn "Žar ptica" - u potpunosti prenesen iz slovenske varijante, kultni lik našeg djetinjstva, krenuoje hrvatskim pozor-nicama, jer Waltl je pravi histrion - kazalište nije zgrada nego glumac! Prepoznavši u Robertu Waltlu "svog čovjeka", ravnateljica kazališta "Žar ptica" Marija Sekelez, prepustila mu je sli— jedeču predstavu i on je odabrao Puškinov tekst "Bajka o ribani i ribici", čija je premijera bila u drugoj polovici travnja. Ud-ruživši se ponovo sa zagrebačkim likovnim umjetnicima Ivom Matijom Bitangom i Leom Vukeličem, te splitskim skladateljem Draganom Lukičem, Waltl je osmislio sjajnu predstavil u kojoj se izmjenjuju humomi otkloni, bajkoviti prizori i duboki huma-nizam. Nesretnog ribara glumi Enes Kiševič, poh lepil u mu ženu, po prvi puta u predstavi namijenjenu djeci, Ana Karič, Zlatnu ribiču razigrana Maja Kovač, a sve ostalo stasit Aleksandar An-tič. Predstava je doživjela nepodijeljene simpatije publike i kritike i definitivno uvrstila Roberta Waltla u hrvatski kazal išni zem-ljopis.	Olga Vujovič
TRECI GOSTIČEVI DANI
iS^uradnjom
Kulturnog društva Jože Gostič Homec, ljubljanske i zagTebačke opere pri nacionalnim kaza-lišnim kučama, več treči puta početkom ožujka obilježeni su "Gostičevi dani", glazbeno-emotiv-na manifestacija na kojoj tzv. mlade pjevačke snage pokazuju svoje potencijale.
Opera zgrebačkog Hrvatskog narodnog kazališta izvela je operu M.P. Mu-sorgskog "Boris Godunov", a opera ljubljanskog Slovenskog narodnog gledališča Verdijevog "Trubadura", no centralni je dogadaj, kao i svakog puta, bilo dogadanje u Gostičevu Homcu: sveta misa. U crkvi Marijinog rodenja, na čijim je orguljama Jože Gostič tako rado svirao i na čijim je misama pjevao jednako zanosno kao vjemik i glazbenik, svi koji su ga imali sreče slušati kao i oni koji su o njemu slušali, s istinskom su tjubavlju mislili na tog izuzetnog pjevača. Tome su svakakodoprinijeli nadabnuti ljubljanski biskup Alojz Uran i komorni zbor pod vodstvom maestra Mirka Cudermana. Za razliku od pret-bodnih godina, popodnevni svečani koncert hrvatskih 1 slovenskih opernih solista nije bio u crkvi, več u prelije-poj dvorani Kulturnog doma France Bemik u Domžalama. Nina Cosseto uz glasovir je pratila nastupe Cecilije Car, Miljenke Grdan, Martine Tomčic, Luciana Batiniča, Ozrena Bilušiča, Davora Radiča i Nikše Radova-naviča, dok je Olena Boljubaš pratila Branka Robinšaka i Slavka Savinšeka (najavljeni Simona Krajnc i Tvrtko Stipič nisu nastupili).
Bio je to doista lijep koncert, buduči smo imali prilike čuti neke več dobro poznate, ali i mlade do-lazeče operne snage. Šteta je, medutim, da su slovenski iz-vodači bili u tako tnalom broju, jer i ono Sto smo čuli, pokazuje izuzetnu kvalitetu. I jedna mala zanimljivost - čuvši ariju Manrica iz 3. čina Verdijevog "Trubadura" u izvedbi tenora Branka Robinšaka snimljenu tijekom izvedbe u Domžalama, jedan je glazbe-ni kritičar komentirao "Odakle ova Gostičeva snimka?!". Do go-dine u Flomcu!
Olga Vujovič
JEZIKOVNI KOTIČEK
ŠTUDIRAJTE SLOVENŠČINO
JTo pokliče gospod Jerman, takrat vem, da mi nt pomoči. Da bom vikend preživela v družbi z mislijo na naš jezikovni kotiček. Daje že spet skrajni čas, da pripravim nekaj za Novi odmev. Ker pa na žalost do mene ni prišlo nobeno od pisem bralcev, ki bi želeli, da se v kotičkih lotimo kakšnega konkretnega jezikovnega problema, s katerim se spopada v vsakdanjiku, sem spet prepuščena lastnim odločitvam. In ker me trenutno zelo okupira sestavljanje testov in razni izpiti s študenti, sem morala krepko razmišljati, o čem jezikoslovnem bi pisala tokrat. Pa mi po navdih ni bilo treba seči prav daleč.
Mogoče kdo med vami še ne ve, da lahko v Zagrebu diplomirate iz slovenščine. Da, Prav ste prebrali. Študenti, ki so se prvi vpisali na smer slavistika in si za študijski program izbrali slovenščino, so letos že v četr-lem letniku in, če jim bo sreča mila, bodo čez eno leto diplomirali. Tako imamo študente slovenščine že v vseh letnikih in ni jih tako malo. Nekje okoli 70. Kar lepa številka, kajne? No, da ne bom preveč okolišila, odločila sem se, da vam v tokratnem "druženju" predstavim eno od njih, ki so si izbrali slovenščino za svoj bodoči poklic, saj se vam je ob mojem pisanju prav gotovo iztrgal začuden vprašujoč izdih: "Kdo pa sredi Zagreba študira slovenščino?" Matea Hotujac je študentka tretjega letnika. ki seje pred slabim mesec dni vmila iz Ljubljane, kjer je bila na štipendiji, in sedaj v divjem tempu hiti izpitnim rokom naproti. Pogovarjali sva se v sredo zgodaj zjutraj na fakulteti, ko se je delovni dan, v katerem je Mateo čakalo še veliko obveznosti, šele dobro rodil.
Matea, kako se je rodila tvoja ljubezen do slovenščine?
-	Pravzaprav zelo preprosto in brez velikega hrupa. Že ko sem prvič prišla na predavanje iz slovenske književnosti in namje profesor prebral neko besedilo v slovenščini in začel predavati o Prešernu, se mi je njegovo pripovedovanje zdelo nekaj posebnega. Pomislila sem, da je povsem normalno, da imajo Nemci Goetheja, ker je to velika država, ker govori nemščino veliko ljudi. Da pa je nekdo tako genialen pesnik v jeziku, ki velja za majhen jezik, topa se mi je zdelo zelo zanimivo. Potem pa sem se odločila, da bom za prvo seminarsko nalogo primerjala slovensko in hrvaško himno. S tem se še ni nihče ukvarjal, zato mi je to pomenilo velik izziv. Seminarska predstavitev je bila uspešna in takrat sem se prav zares zaljubila v slovensko literaturo. Ko pa sem naslednje leto prebirala slovensko otroško književnost in spoznala ustvarjanje Lojzeta Kovačiča, sem se dokončno odločila, da je slovenska literatura nekaj, s čimer se želim zares ukvarjati.
Ali je slovenščina za nekoga, ki mu je materni jezik hrvaščina, težka?
-	Ja, mislim, daje. Zato ker obstaja v obeh jezikih veliko podobnos-li in to je past, v katero se ujamemo, Ker jezik že na začetku učenja precej razumemo, zelo nas spominja na naše kajkavsko narečje, se nam zdi, da /e kar vemo, kako je prav. Kakšen samoglasnik gor ali dol, saj ni velike razlike. Potem seveda dvojina, ker je v našem jezikovnem sistemu nimamo in je zanjo težko pridobiti avtomatizem. Pa mesto naglasa, v primeru ko obstajajo v hrvaškem in slovenskem jeziku enake besede, na primer vodič oz. vodič. Takrat se torej moramo naučiti samo, na katerem zlogu je beseda naglašena, ker njene lastnosti in njen pomen poznamo že iz matemega jezika. Pri govorjenju oz. branju pa se rado zgodi, daje "potegnem" po naše, ne pa po slovensko.
Kaj zate po treh letih učenja v jeziku predstavlja še vedno trd oreh?
-	Kot se že prej omenila, dvojina, besedni red, ta mi še zdaj dela sive lase, mesto naglasa ...
Kako lahko pride hrvaški študent na študij v Slovenijo?
-	Prek štipendije, seveda, (smeh) Obstajata dva načina. Ena je štipendija, ki nam omogoča dvo- ali tritedensko udeležbo na vsakoletnem julijskem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, na katerem potekajo dejavnosti učenja, poslušanja predavanj in seznanjanja s kulturnimi, umetnostno zgodovinskimi, entološkimi značilnostmi Slovenije. Druga pa je štipendija Cepus, ki jo moraš izkoristiti med študijskim le-
tom in tako se potem udeležuješ predavanj, ki sicer potekajo celo leto za študente slovenistike. Da bi jo pridobil, se moraš najprej prijaviti, potem potrebuješ malce sreče, dobre ocene, podporo profesorjev in, seveda, imeti velik interes.
Ali si med bivanjem v Ljubljani opazila kakšne bistvene razlike med načinom študija, programi, izvedbo ... v Ljubljani in Zagrebu?
-	Razlika je ogromna, ker imate na matični univerzi celoten program, kot pri nas obstaja na študiju hrvaščine. Saj veste, študentje lahko poslušajo predavanja o dialektih, starejši hrvaški književnosti, stilistiki, hrvaškem knjižnem jeziku, medtem ko je pri nas program bolj osnoven. Jezikovne vaje in literatura. Najprej se moramo sploh naučiti jezika, da bi se potem lahko ukvarjali tudi z njegovimi višjimi ravninami: pravopisom, ftazeologijo, dialektologijo, Mislim, da bi bilo potrebno zajeti v predavanja tudi celotne preglede, npr. slovenske književnosti, ne pa se le omejiti na posamezne teme, probleme, kar je sicer na sploh značilno za akademski nivo.
Kako pa je na predavanjih? V stikih med profesorji in študenti? Kakšni smo Slovenci oz. slovenski študentje?
-	Na žalost v Sloveniji ni tradicije, da bi kdo kaj spraševal med "poukom". Z vprašanji za profesorja se pride k njemu na govorilne ure. Ko sem slovenske znance spraševala, zakaj ne sprašujejo, so me začudeno gledali, da to ni normalno, da niso vajeni komunikacije. Na primer, ko je bilo govora o novem slovenskem pravopisu in je profesorica vprašala neko študentko, kakšno je njeno mnenje d njem, je le-ta odgovorila, da je vse povedal že Toporišič. Ni imela svojega mnenja. V teh dveh mesecih sem dobila vtis, da so premalo aktivni, da se ne vključijo, če obstaja kakšen problem, njihova dilema. Mogoče je iakšno obnašanje posledica tega, da si profesorju-strokovnjaku ne upajo v čem oporekati. V Zagrebu je to drugače. Tudi če se profesor ne strinja z mojim mnenjem, je navada in moja pravica, da ga povem. Študentje se bolj oglašajo, čeprav so tudi tu razlike. Na primer na fonetiki, ki jo tudi študiram in ki je eksaktna znanost, je tega manj, tam ni strinjanja, nestrinjanja. Naslavistiki je tega več, ker je jezik živ, ker je književnost živa.
Kakšno pa je študentsko življenje v Ljubljani v primerjavi z Zagrebom?
-	Ker sem sicer iz Zagreba in Udi v času študija stanujem doma, sem v Ljubljani doživela pravo študentsko življenje v študentskem domu. Dobila sem občutek, da so študentje tam med sabo zelo povezani - v Zagrebu se družimo predvsem Zagrebčani med sabo, tako kot v Ljubljani Ljubljančani. Slovenski študentje imajo veliko možnosti za delo in zaslužek prek Študentskega servisa in veliko jih dela. Prav tako obstaja študentska organizacija ŠOU, v sklopu katere se lahko ukvarjaš z veliko stvarmi, obiskuješ različne tečaje po ne visokih cenah, to mi je bilo zelo všeč. Moja ljubljanska cimra je šla na tečaj šivanja hlač za okoli 100 kun in zdaj vsem šiva hlače. V Ljubljani se tudi vsi vozijo s kolesi, česar sem se nalezla tudi sama. Sploh pa so vsi zelo prijazni, vzeli so me za "svojo", nikomur se ni zdelo nič posebnega, da prihajam iz Zagreba.
Kaj pa prihodnost? Kakšne perspektive ima slovenist na Hrvaškem? Jih sploh ima?
-	Zdi se mi, da bo za nas iz leta v leto več možnosti. Sodelovanje med državama se krepi, potrebni bodo prevajalci različnih specializacij. Ljudje, še posebej zdravstveni delavci, bi se radi zaposlili v Sloveniji, potrebujejo učitelje slovenskega jezika. Mogoče se bo slovenščina zaradi potreb gospodarstva začela poučevati tudi v kateri od šol za tuje jezike. Jaz bi rada v prihodnosti prevajala slovensko literaturo, ker je izjemna in jo je potrebno predstaviti širši publiki.
In še čisto za konec. Imaš kakšno slovensko besedo, ki ti je še posebej pri srcu?
-	Moje "priljubljene" besede so malce nevsakdanje, nekateri bodo rekli, da sem si izbrala same takšne, ki nimajo svojega pomena, jaz pa mislim, da so vseeno pomembne in so mi res všeč in to so na primer besedice: pravzaprav, itak, kakorkoli že. Na žalost sem se pa navzela tudi navade slovenskega pogovornega jezika in kar naprej govorim ful.
Mateja Tirgušek
NAŠE ZDRAVJE
bubrežne tegobe, slabost vida, poremečaji cirkulacije uz ceste amputacije nogu, poglavi-to kod pušača. Na vrijeme otkriveua bolest uz pravilno liječenje i discipliniranu dijetu, orno-gučava dug i kvaiitetan život. DEBLJINA: svaka kilaža od 15 kg iznad idealne sasvim sigurno uepovoljno utječe ua zdravstveno stanje. U predebelih ljudi česte su pojave šečeme bolesti, teški oblici degenerativnih promjena na zglobovima, naročilo nogu, slabljenje srčanog rada, visok tlak, otežano kretanje i obavljanje redovnih poslo-va i drugo. Sve je na vama i vašoj vagi! NIKOTIN / PUŠENJE direktno utječe na zdravlje prvenstveno djeiujuči negativno na respiratomi sustav i krvne žile, Troškovi koji se izdvajaju za liječenje posljedica pušenja su enormni, a postotak umrlih od pušenja je vrlo velik. Od kroničnih respiratomih bolesti kao što je pušački bronhitis i si., do pojave karci-noma bronha zbog djelovanja 3,4 - benzipirena, karcinogene supstance u nikotinu. Nema nikakva razloga da pušite, jer pušenjem takoder uzgrožavate zdravlje okoiine, a ne samo sebe!
Iz svega narečenog sasvim je razvidno da svaki od nas može djelovati na rizične fakto-re po zdravlje, te tirne omogučiti sebi zdrav život, te mogučnost da u zrelim godinama, tj. iznad 50 i više živimo pun život sa očekivanim doživljenjem daleko iznad 75 godina. Stoga bi svaki pojedinac koji drži do sebe i svog ttjela morao učimti: sistematski pregled svake 2 godine nakon 50 g. života; pravilna prehrana, sa malo masti, torsiranjem bijelog mesa i ribe, puno povrca, maslinovo ulje ili bilo koje biljno; u slučaju šečeme bolesti ili bilo koje druge strogo se pridržavati liječničkih uputa i aktivno se boriti protiv tegoba; sasvim sigurno ne pušitil; umjereno uživanje alkohola; najmanje 1 sat dnevno vježbati ili se rekrei-rati na način koji Vam najbolje odgovora; iz-bjegavati stresne situacije; izbjegavati pato-lošku debljinu. Tko na svoj život polaže, taj se cesto važe! Ako nas vaga upozori na preveli-ku težinu, potrebno je pribječi dijeti te dozvo-liti najviše cca 10 kg iznad idealne težine. Na nasljedne faktore nitko ne može bitnije utjecati za sada (budučnost je genska terapija) no sasvim sigumo možemo utjecati na uaš način života, utjecaj okoiine i odabir onog što karakterizira zdravi način života. Ako se pravilno hranimo, svakodnevno rekreiramo, ne pušimo i svake dvije godine napravimo sistematski pregled (pregled, RTG pluca, laboratorijski nalaz krvi i mokrače) stvorit čemo uvje-te za kvaiitetan život u dobi iznad 50 godina pa do duboke starosti. U slijedečim zapisima informirati čemo vas na jednostavni način o najčeščih 10 bolesti, njihovom prepoznavanju, prevenciji i liječenju. Ako vas nešto zanima, napišite, pitajte, ODMEV če vam odgovoriti. Srdačan pozdrav, prim.dr. Peter Brinar
ŠTO ZNAMO 0 ZDRAVLJU
i^bično se sa pojavom tegoba iii bolesti po prvi puta zapitamo o svom zdravstvenem stanju i počinjemo o tome intenzivno razmišljati. Zdravlje kao i sve na ovom svijetu traži skrb i pozornost. U našoj genskoj šifri, koju dobijemo rodenjem, zapisane su sve predvidive zdravstvene pojedinosti kao npr. dužina života. Da li čemo doživjeti onu starost koja nam je dana našim genom ovisi o puno čimbenika. No na neke čimbenike sasvim sigurno možemo djelovati kako bi nam tijelo bilo sposobno da izdrži teret iznad sedme de-ceniježivDta. To je više od 60 godina, Namje-ra nam je da vas o tim čimbenicima informiramo.
Zdrava prehrana, puno kretanja i vježba-nja te pravilan fizički i psihički odmor, uz iz-bjegavanje stresnih situacija, sasvim sigurno če imati pozitivne učinke. Uz to je itekako važan intelektualni trening, od nastavka ra-dom, do čitanja i drugih društvenih aktivnosti, pa tako i u Sloveuskom domu. Vrlo je važno znati pet rizičnih čimbenika koji nesumnjivo utječu kako na zdravlje, zdravstveni status, tako i na očekivano doživljenje svakog pojedinca.
Rizični čimbenici su: povišen krvni tlak, povečana koncentracija masti u krvi, šečema bolest, prekomjema debijina i nikotin.
POVIŠEN KRVNI TLAK je jedna od najčeščih manifestacija u ljudi iznad 50 godina. Djeluje krajnje nepovolj-no na krvne žile svili kaiibara i uzrok je najčeščih tragičnih manifestacija kao što su infarkt srčanog mišica ili moždani udar sa posljedičnim invaliditetom ili smrtnim isho-dom. Medu uzrocima bolesti i smrti kardio-vaskulame bolesti zauzimajo prvo mjesto sa preko 52%. Rano otkriven povišen krvni tlak uz redovno uzimanje lijeka i pravilnu prehra-nu, prevenira komplikacije i omogučuje kvaiitetan i dug život.
POVISENA KONCENTRACIJA MASTI U KRVI je posljedica nepravilne prehrane (previse masnoče) ili manje količine bijelog mesa, ribe, povrča, a izaziva promje-ne na krvnim žilama stvarajuči plakove, a tirne smanjuje elasticitet ili sužava Iumen žile do potpunog začepljenja. Stoga je to pojava koja zajedno sa povišenim krvnim tlakom stvara sve rnjete za ozbiljne zdravstvene po-teškoče (ateroskleroza).
ŠEČERNA BOLEST, iako može nastati kao posljedica stresa (ratni uvjeti i si.), ipak dolazi kao nasljedena sklonost, ali i kod oštečenja gušterače (alkohol, premasna hrana) i debljine. Bolest je značajna po svojim komplikacijama ili posljedicama koje uzro-kuju, ako se nedisciplinirano liječi, kao što su
SSMEvy
NAŠE ZDRAVJE
plodovi vsebujejo vitamin C, čres-lovine, organske kisline in železo. Zavretek iz posušenih plodov je dobro sredstvo zoper drisko. Zelo okusen je sok iz svežih drenulj, posebno dobra pa je marmelada. MARMELADA IZ DRENULJ
Drenulj e do mehkega dušimo v majhni količini vode, Nato jih pretlačimo skozi fino sito in odstranimo košfiice. Na pol kg mase dodamo četrt kg sladkorja in tako dolgo kuhamo, da se primemo zgosti. Lahko dodamo nastrgano lupino pomaranče ali limone. DRENOVA KAVA Koščice, ki so ostale, ko smo delali marmelado, stremo, jedrca opražimo, zmeljemo in uporabimo za pripravo kavnega napitka. Napitek ima poseben, izredno prijeten okus in diši po vaniSiji.
NAVADNI GABEZ - Njegova najpomembnejša sestavina je alan-
toin. Prevretek iz korenin in popa-rek iz listov priporočajo pri alergijah, zlomih, artritisu in zdravljenju kožnih bolezni. Uporabljamo ga /ii solate in zelenjavne priloge. I iste naberemo tik pred uporabo.
Starejši listi imajo oster in grenak okus,
ČAJ ZOPER REVMATIČNE TEŽAVE Deset dni pijemo dvakrat na dan skodelico čaja, ki ga pripravimo iz treh delov koprivnih listov in dveh delov regratove korenine. Zoper klimakterične težave, predvsem zoper motnje v krvnem obto-kuin bolečinam v križu pijemo trikrat dnevno skodelico svežega ko-privnega soka (koprive sesekljamo, prelijemo s tolikšno količino vode, da jih prekrijemo, pustimo stati četrt ure in nato iztisnemo sok skozi čisto platneno krpo.).
VELIKA KOPRIVA ima veliko mineralnih snovi, posebno železa in magnezija, vitamine A,
B, C in K. Mlade rastline nabiramo vse leto. Kopriva pospešuje nastajanje krvnih telesc, čisti kri, pospešuje presnovo, izločanje seča, Krepi telesno odpornost in je neprecenljive vrednosti v prehrani in kozmetiki.
KOPRIVNA JUHA
Potrebujemo 6 dkg masla, srednje debelo čebulo, dva srednje debela krompirja, skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, pest ovsenih kosmičev, jušno zelenjavo, dve žlici kisle smetane. Sesekljano čebulo in na kocke narezan krompir prepražimo na maslu, do-lijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo sesekljane koprive, zalijemo z vodo in dodamo jušno zelenjavo (lahko tudi Vegeto). Solimo po okusu. Ko pTevre, odstavimo in dodamo smetano.
KOPRIVNA SOLATA
Potrebujemo tri prgišča očiščenih koprivnih listov, tri krompirje, tri stroke česna, sol, olje, poper, kis. Na kose narezan krompir kuhamo četrt ure v slani vodi, dodamo koprive in kuhamo še četrt ure. Odcedimo, ko se ohladi, dodamo sesekljan česen, sol, poper, olje (oljčno) in kis po okusu. Jed lahko pripravimo toplo, brez dodatka kisa,
KOPRIVNO CVRTJE
Zelo mlade koprivne vršičke povaljamo v palačinkinem testu in na hitro ocvremo. Cvrtje jemo s solato.
Koprivne liste lahko pripravimo na enak način kot pripravljamo špinačo ali blitvo. Zelo okusen je zavitek s koprivo {namesto špi-nače).
KORENJE - vsebuje karotene (provitamin A), vitamine B, PP, E. Pomembne so tudi dušikove in fosforjeve spojine. Zaradi pekti-
nov zaustavlja drisko pri otrocih. KORENČKOVA SOLATA Nastrgano korenje okisamo z limono. Solata ima veliko biološko vrednost.
KORENČKOVA TORTA Potrebujemo 5 jajc, 25 dkg sladkorja, 25 dkg mandljev, 25 dkg surovega korenja, I limono, jedilno žlico ruma, 5 dkg škroba ali moke, polovico čajne žličke cimeta, ščep soli. Rumenjake in sladkor penasto vmešamo in počasi dodamo zmlete mandlje in naribano korenje, limonin sok, rum in končno še škrob, ki smo mu primešali ci-
met in sol. Nato dodamo sneg iz beljakov. Maso damo v model, ki smo ga namazali s surovim maslom in potresli s škrobom. Pečemo pri zmerni temperaturi približno eno uro.
MARJETICA - olajšuje iz-kašljevanje, čisti kri, preprečuje vnetja, pospešuje presnovo in celjenje ran, deluje tonično, Nabiramo cvetove in mlade liste. Liste

marjetice operemo, in primešamo še topli krompirjevi solati. Podobno prikuho kot iz špinače laliko napravimo iz enega dela marjetičinšh listov, enega dela listov njivskega osata in dveh delov koprivnih listov.
Še veliko rastlin bi lahko uporabili v zdravi kuhinji. V zelenjavne prikuhe ali pa juhe lahko dodamo navadno plahtico, plešec, regrat, trpotec in še in še. Posebno spomladi, ko so polne dragocenih vitaminov, lahko nadomestijo drago zelenjavo, ki je velikokrat polna pesticidov in zaščitnih sredstev, s katerimi ji pomagajo v toplih gredah, da hitro naraste. Kdo se ne spominja štruklov naših babic, ki so jih polnile s pehtranom ali meto, ki so tudi zdravilne rastline. Še bi lahko kramljali o uporabi zdravilnih zelišč v prehrani in odkrivali nove in zanimive recepte iz kuharskih bukev naših babic. Drugič pa nekaj o uporabi zdravilnih zelišč v negi in zdravljenju kože ter pripravi kozmetičnih pripravkov.
Majda Barada, mr. pk.
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
ZAŠTO JOLANDA ČEPLAK VOLI ZAGREB?
Slovenija ima novu, veliku žensku spor-tsku zvijezdu. Ime joj je Jolanda Čeplak, rodom je iz Velenja, nova je svjetska rekorderka u trčanju na 800 metara u dvoranama. Dogodilo se to početkom ožujka ove godine u Beču, na prvenstva Europe, gdje je Slovenka u sjajnoj utrci pobijedila domaču miljenicu Stefanie Graf i pri tome oborila stari svjetski rekord. Bila je prva žena u povijesti koja je u dvorani trčala 800 metara brže od 1 minute i 56 sekundi. Njeno je ime u kratko vrijeme obišlo cijeli sportski svijet, uz mnogo priznanja i divljenja. Mediji su o visokoj i plavokosoj, vrlo skladno gradenoj Slovenki pisali danima. Njen manager iz Linza, inače poznati sportski novinar Robert Wagner, kazao je kako ce "Jola" od sada za-radivati i oko 100.000 eura po sezoni, osobito ako i dalje bude uspješna- kao u Beču.
Nakon toga otišla je na trotjednu tumeju po Australiji, pa je i tu nastavila pobjedama i velikim trkama. Grčki atletski savez ponudio je Jo-landi Čeplak 400.000 dolara da uzme grčko državljanstvo, preseli u Atenu i nastupi za njihove boje na Olimpijskim igrama 2004, Malo je razmišljala, kolebala se, a onda ipak rekla:
SMUČANJE
V začetku marca se je v avstrijskem Flachau končala sezona v alpskem smučanju. Ivica Kos-teiič je z zmago v slalomu osvojil mali kristalni globus. Solidna sta bila tudi Mitja Kune s sedmim in Jure Košir z devetim mestom.
TENIS
Marca sta potekala dva velika ameriška turnirja: v kalifornijskem Indian Wellsu in Miamiju na Floridi. V Kaliforniji sta se v prvem krogu pomerili Mirjana Lučič in Maja Matevžič. Zmagala je slednja z izzidom 6 : 3,6 : 4. V drugem krogu na Floridi je bila od Lučičeve boljša Katarina Srebotnik s 6 : 2, 6 : 4. V čeirtfi-nalu turnirja v portugalskem Por-tu je Matevžičeva gladko premagala Jeleno Koštanič s 6 :0,6 :4.
KOŠARKA
Ljubljana je gostila najboljše štiri ekipe v takoimenovani Goodyear ligi. V polfinalu sta izvrstno in napeto tekmo odigrali moštvi
novomeške Krke in zagrebške Ci-bone. V dramatični končnici so bili boljši Dolenjci z izzidom 98 : 93. V finalu je slavila domača Union Olimpija.
NOGOMET
Konec marca je bila na zagrebškem štadionu v Maksimiiju pred 7000 navijači odigrana prijateljska in pripravljalna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med reprezentancama Hrvaške in Slovenije. Tekma je bila izredno borbena, vendar brez pravih priložnosti za zadetke. Tako sta se ekipi na koncu razšli z neo-ločenim izidom 0 : 0.
PLAVANJE
Na svetovnem prvenstvu aprila v Moskvi so se izvrstno odrezali tudi slovenski in hrvaški plavalci. Petar Mankoč je postal svetovni prvak na 100 metrov mešano, na 200 m mešano je bil drugi. Marko Strahija je osvojil srebrno, Alenka Kejžar in Blaž Medvešek pa bronasto medaljo.
venske rokometne reprezentance.
Rok Jurinič
KEGLANJE
Od 20. do 25. maja je bilo svetovno prvenstvo v Osijeku. V ekipnem tekmovanju so svetovni prvaki postali slovenski kegljači. Skupaj s hrvaškimi so osvojili kar šest medalj,
9. marca je na Dunaju umrl znani rokometni trener Vinko Kandija, rojen v Trogirju. Poseben pečat je dal slovenskemu ženskemu rokometu kot trener ljubljanskega Krima in selektor slo-
SLOVENCI IN HRVATI IZPADLI V PRVEM KROGU
Na 17. nogometnem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji in na Japonskem sta nastopili tudi slovenska in hrvaška reprezentanca. Slovenija, ki je v skupini B, seje 2. junija najprej pomerila s favoriti Španijo in tekmo izgubila s 3:1. Strelec za Slovenijo je bil Cimirotič. Hrvaška, tretja z zadnjega svetovnega prvenstva, je v prvi tekmi skupine G razočarala, saj je 3. junija proti Mehiki izgubila z 1:0. V drugi tekmi proti južnoafriški republiki 8. junija je Slovenija ponovno izgubila in sicer z 1:0 ter se tako poslovila od nadaljevanja tekmovanja. Zato pa je presenetila Hrvaška, saj je isti dan v napeti tekmi premagala favorizirano [talijo z 2:1. Hrvaška strelca sta bila Olič in Rapaič. Slovenija je svojo zadnjo tekmo odigrala 12. junija, ko je proti Paragvaju izgubila s 3:1. Gol za Slovenijo je zabil Ačimovič. Tudi Hrvaška se je dan kasneje poslovila od svetovnega prvenstva, saj je v tekmi z Ekvadorjem izgubila z 1:0.
"Ne, ne doiazi u obzir, ostajem u Sloveniji! Meni je i Slovenija dobra. Ako sam kod kuče mogla izrasti u svjetsku rekorderku, mogu i dalje napredovati usvom "dvorištu"". Ali, obečalaje da če u Grčku odlaziti na pripreme i vježbati s njihovim trkačicama na srednje pruge.
Jolanda Čeplak mlada je 26 godina, a iza nje je več 15 godina bavljenja atletikom. Počela je sa 11 godina u atletskoj školi svog matičnog i do sada jedinog kluba AK Velenje. Trenirao ju je naš dobar znanac i prijatelj Tomislav Po-petru. Od malih nogu, kao dje-vojčica i pionirka, kasnije kao juniorka "Jola" je rado dolazila u Zagreb. Zašto? "U Zagrebu sam se uvijek odlično osječala. Svida mi se stadion Mladosti uz Savu, na kojem sam najčešce nastupala. U bližini je bazen, vrlo lijep bazen, u kojem sam se smjela osvježiti nakon teških natjecanja. Često sam dolazila i na kružnu utrku oko Zagre-bačkog velesajma u čast medunarodnog Dana žena, I tamo sam pobjedivala. Tada sam se još zvala Steblovnik. Bila sam članica juniorske reprezen-tacije nekadašnje Jugoslavije, imali smo jedan troboj i u Zagrebu, baš na stadionu uz Savu. Od tada se u mom životu mnogo
promijenilo. Udala sam se, promijenila prezi-me, a nekako u sezoni 2001. zaredaii su se moji veliki medunarodni uspjesi. Sazrela sam i stekla životno i sportsko iskustvo. Povezala sam se s medunarodno poznatim managerom i: stručnjakom za atletiku Robertom Wagnerom iz Linza. Tada je njegova "pulenka" bila i Grafo-va, austrijska atletska zvijezda. Isprva su naši odnosi bili izvršni, ali kada sam je počela ugrožavati, a u Beču, na prvenstvu Europe i pobijedila s novim svjetskim rekordom, ona je "pukla" i kazala o meni nekoliko ružnih riječi, Nišam joj previse zamjerila. Tko gubi, ima se pravo Ijutiti."
Svjetski rekord na 800 metara na otvorenom drži Čehoslovakinja Jarmila Kratocluvilova, a star je više od 20 godina. Jolandu svi pitaj u: hoče li uskoro napasti i taj rekord? Na konferenciji za novinare, nedavno u Zagrebu, rekla je kako misli da jeza to još prerano i kako bi se takav pot-livat eventualno mogao očekiva-ti do Olimpijskih igara 2004. u Ateni. Mogli smo vidjeti da iz naše susjede Jolande zrače sa-mopouzdanje i sigurnost, velika sigurnost. Postala je svjetska atletska zvijezda. Nas to iskreno raduje. Olga Šikovec-Luncer
OBISK KNJIŽNICE IN MUZEJA V NOVEM MESTU -METBOPOLI DOLENJSKE
^^a prvi spomladanski izlet smo obiskali Dolenjski muzej in knjižnico "Miran J are", dve kulturni ustanovi, kjer smo veliko izvedeli o zgodovini in kulturi tega dela Slovenije. Obe us-lanovi sta v starem mestnem jedru Novega mesta.
Najprej smo obiskali muzejski kompleks, ki ga sestavljajo slare stavbe, povezane z novejšimi dozidavami. Pod strokovnim vodstvom prijazne kustosinje smo si ogledali razstavo "Kelti v Novem mestu". Seznanili smo se z arheološkimi najdbami, ki spadajo med najpomembnejše na Slovenskem. Staroselci Kelti in drugi, ki so nekoč živeli v mestu in njegovi širši okolici, so zapustili velike žare, čelade, situle, orožje, posode, okrase in druge uporabne predmete. Ti dokazujejo njihovo iznajdljivost in pestTO življenje. Z zanimanjem smo poslušali raz-hlgo o najnovejši zgodovini delavskega gibanja in vstaje proti okupatorju v 2. svetovni vojni. Zelo slikovito je predstavljena tudi etnološka zbirka.
Po ogledu muzeja smo se po stT-mi ulici spustili do stare, sedaj zapuščene stavbe mestne knjižnice, V izpraznjeni stari stavbi je ostal samo trezor z vrednimi starimi knjigami. Ogledali smo si najzanimivejše: najstarejšo iz leta 1481, Prešernovo knjigo Poezij iz leta 1847 ter številne druge.
Največje presenečenje pa je bila nova stavba knjižnice, ki se z zadnje strani naslanja na staro poslopje. Arhitekt Marko Mušič je osmislil posrečeno interpolacijo, tlorisno in funkcionalno komponirano moderno poslopje, ki osvaja obiskovalca že pri samem vhodu v knjižnico. Odpre se mu velik, svetel in lopel prostor knjižnice, opremljen z radialno postavljenimi knjižnimi omarami. Knjižnica je urejena po najsodobnejših pravilih in sprejme letno po 14.000 izdaj. Ima študijski oddelek s strokovno literaturo, oddelek za odrasle in za mladino ter potujočo knjižnico, Jadranka Matic Župančič, ki ni samo izredna knjižničarka temveč tudi pesnikinja in prevajalka iz slovenščine v hrvaščino in obratno, nas je vodila po treh nadstropjih in nam s tem predstavila funkcionalnost knjižnice. Pri odhodu nam je v imenu novomeške knjižnice za našo knjižnico podarila njihovo reprezentativno izdajo Slavka Gruma: Dogodek v mestu Gogi in, ob recitiranju verzov Mirana Jarca, knjigo o Miranu Jarcu ob stoletnici njegovega rojstva.
Polni novih spoznanj smo z avtobusom krenili do kmetije "Šeruga" na kosilo. Jadranka Župančič nam je po poti recitirala dve svoji pesmi, eno v slovenščini in drugo v hrvaščini. Piše namreč pesmi v obeh jezikih. Po kosilu in kratkem oddihu v lepem ambientu kmetije smo se odpravili proti Zagrebu. Spotoma smo se v Kostanjevici ustavili pred mogočnim pročeljem nekdanjega cisterijanskega samostana, ustanovljenega davnega leta 1234. Občudovali smo arkadne hodnike, gotsko cerkveno pročelje in urejeno dvorišče ter dele stavbe, namenjene za kul-Inrno dejavnost (Galerija Božidarja Jakca). Na zelenem travniku pred glavnim pročeljem so razstavljene lesene plastike, imenovane po kiparski koloniji Forma viva. Ko smo že bili na poli proti Žagrebu, nas je želja po dobri kavici in kapljici zaustavila v prvi gostilni, nedaleč iz Kostanjevice. Malo smo posedeli, zbrali vtise, pokramljali in se še vZagrebu veselili obiska iiuše lepe Dolenjske.	Zlata Jeras-Pohl
TAKOJ PO NOVI POTNI LIST
Za vse tiste, ki še niste zamenjali svojih starih (modrih) potnih listov, je še kako dobro, da si zapomnite datum - 5. avgust 2002. Takrat bodo namreč stari potni listi prenehali veljati, četudi jim vpisani rok veljavnosti še ni potekel.
Slovenija je nove potne liste za naše državljane začela izdajati že 1, marca lani. Vzrok za to je bila predvsem uskladitev s pravnim redom Evropske unije in z njenimi veljavnimi standardi. Novi potni listi so rdeče barve, enako kot jih imajo vse države EU, in so zato tudi lažje prepoznavni. Imajo 25 zaščitnih elementov, stari pa le 15. Motivi v potnem listu predstavljajo osnovne kulturne in zgodovinske značilnosti Slovenije. Med temeljne motive tako sodi geodetska upodobitev izsekov iz tlorisa Slovenije in motivi iz vaške situle. Izdelujejo ga le pooblaščena podjetja. Rok veljavnosti je 10 let, za otroke do 4 leta starosti 2 leti, od 4 do 18 leta starosti pa 5 let. Novost je tudi, da ni več mogoče vpisovati oirok v potafe liste staršev, ampak mora imeti vsak državljan Republike Slovenije, če potuje v tujino, lasten potni list.
Slovenci, ki stalno živijo v tujini, lahko prošnje za novi potni list vložijo na svojih upravnih enotah v domovini. Ali pa pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer postopek pridobitve potnega lista traja malo dlje. Če boste novi potni list naročili na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu, boste zanj plačali 640 kun. Če pa prošnjo oddate v Sloveniji, vas bo to stalo okrog 9.000 tolaijev. Naj dodam še to, daje za novi potni list potrebna fotografija 3,5 X 4,5 cm v barvni ali črao-beli tehniki. Pri tem so navodila zelo natančna in morda bi vam bilo najlažje, če se fotografirate v Sloveniji, kjer so z navodili seznanjeni, medtem ko utegnete pri hrvaških fotografih s tem imeti kar nekaj težav. Z novim potnim listom boste brez vizuma lahko potovali po 78 državah sveta.
Število vlog se iz dneva v dan povečuje in nekateri celo ocenjujejo, da bo avgusta, ko se bodo pojavili vsi zamudniki, na novi potni list potrebno čakati tudi do dva meseca. Za Slovence, ki živijo vtujini, je sicer ta rok bistveno krajši. Vendar kljub temu ne čakajte niti dneva več. Takoj pohitite po svoj novi siovenski potni list!	T.B.
Marijan Horn:
DOPUST
Sonce navsezgodaj vzhaja in z vročino nam nagaja, z delom se ves dan pečam, čakam svoj dopust zaman. Vendar, le napoči ura, ko začne dopustna tura, proti morju že hitim, le zabave si želim. Vroče sonce žge in peče, ko teran po grlu teče. po večeru hrepenim, da se malo osvežim. Godci polke nam igrajo, dolgo v noč miru ne dajo. Kdaj bo ta dopust minil, da se revež bom spočit? Dan za dnem počasi teče in težave so vse večje, vse me grize od soli, to še tuš ne ublaži. Ne pomaga mi pahljača, več ne prija mi pijača, še zaspati mi ni moč, ker mi je ležaj prevroč. Vroče sonce žge in peče, ko teran po grlu teče, po večeru hrepenim, da se malo osvežim. Godci polke nam igrajo, dolgo v noč miru ne dajo. Kdaj bo ta dopust minil, da se revež bom spočil?

ZA VSAKOGAR NEKAJ
SSKEE®
NE POZABIMO SLOVENSKI JEDI
PO DOLENJSKEM, PO KRANJSKEM ŽE AJDA ZORI
Ajdi so ljudje pripisovali čarodejno moč. Menili so, da bo tistega leta, ko ajda dobro obrodi, rojenih veliko otrok. Ajda vsebuje veliko mineralov, beljakovin in snovi, ki znižujejo raven holesterola v krvi in urav-navjoa kislo-bazno ravnovesje v organizmu. ajdova kaša v solati
Potrebujemo: 12 dkg ajdove kaše, 6 del vode, por, jabolko Solatni preliv: sok ene limone, ščep sladkorja, sol, gorčica, rdeča paprika, poper, dve žlici olja. Priprava: Kašo kuhamo v vodi, nato jo ohladimo. Por očistimo, narežemo na tanke rezance. Jabolko in svežo rdečo papriko narežemo na kocke. Vse vsestavine premešamo in prelijemo s solarnim prelivom.
kuhani ajdovi štruklji s skuto
Testo: 11 ajdove moke, 11 slanega kropa, malo bele moke. Nadev: 1 kg skute, 2 jajci, 4-5 žlic smetane, drobtin po potrebi, 5 dkg surovega masla. Priprava: Moko popartmo in dobro premešamo. Ohlajena damo na desko, ki jo potresemo z belo moko, testo pregnetemo in razvaljamo na pal centimetra debelo. Namažemo ga z nadevom, potresemo z drobti-nami (če je nadev bolj moker), testo tesno zavijemo. Štrukelj zvijemo v zmočen in dobro ožet prtič, potTesen z drobtinami. Kuhamo ga pol ure v slanem kropu. Kuhanega razrežemo na rezine, zložimo v skledo in zabelimo z prepraženimi drobtinami. Za nadev pretlačimo skuto, ji dodamo jajci in smetano. Štruklje lahko po želji tudi sladkamo. Cveta Matko
PRIMORSKE POMLADNE IN
POLETNE JEDI
Brez pretiravanja laliko rečemo, da znajo Primorci v svojo prehrano vključiti skoraj sleherno rastlino ali zel, ki zraste v vrtovih ali travnikih. Kdo ue ve za regrat (v solati, z njoki, zvitki), bezgove cvetove, ocvrte z medom, divje beluše na sto načinov, koprive, pehtran, akacijo itd. Tako je nastala zeliščna frtalja ali zelenjavni narastek.
PREGOVORI
§i)želi vrtnico, mora sprejeti tudi trnje. Čas lepoti vsak dan odtrga en cvet. Rajši srce brez besed kot besede brez srca. Ljubezen je kot prvi sneg; redkokdaj obstane. Dokler lipa cveti, ji ne manjka čebel. Ženi se tam, kjer boš imel klobuk obesiti. Slabo je v tisti hiši, kjer kokoš poje, petelin pa kokodaka. Otroka ni teško roditi, temveč vzgojiti. Otrok stopa staršem na prste, odrasel pa na srce^_-Materinska ljubezen se ne stara. Še zelen les se vžge, kaj šele star. Ljubezen nima oči, Mlado drevesce se da zravnati,
Izbrala Cvetka Matko
maščobi v višnji ponvi, da lepo naraste. Za pripravo frtalje so primerni različni dodatki: regrat, mlada čebulica, koprive, beluši, blitva, špinača (vse sveže in sesekljano). Laliko pa dodamo tudi ocvirke, panceto, pršut ali podobno.
krompirjevi polpeti
Potrebujemo: 2-3 olupljena krompirja, 500 g mletega mesa, I žlica vinskega kisa, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 rahlo stepeno jajce, precej sesekljanega drobnjaka, 1 veliko sesekljano čebulo, precej peteršilja, malo sesekljane špinače ali blitve, 1 žlička origana, malo bazilike, 50 g drobtin, 1/3 skodelice moke, prav toliko olivnega olja, sol in poper po okusu. Namesto mesa lahko uporabimo šunko ali nariban sir. Priprava: V večjo skladi damo nariban krompir, čebula, meso (naj bo mehko piščanč-je ali zmleto puranje), kis, paradižnikovo mezgo, moko, razžvrkljano jajce, drobtine, vso zelenjavo, olje. Vse dobro pomešamo in po okusu dodamo sol in poper. Tako pripravljeno zmes pokrijemo in damo v hladilnik za 1 uro ali več. Z žlico oblikujemo podolgovate polpete, jih povaljamo v moki in pečemo v segretem olju z vsake strani približno 5 minut, da porumenijo. Pečene položimo na papir. Postrežemo s solato.
Ivanka Nikčevič
nasveti za mlade gospodinje
Čebula se bo zlato popražila. če ji med praženjem dvakrat ali trikrat prilijete nekaj kapljic vode. Hrenovke med kuhanjem ne bodo razpokale, če jih boste kuhali nad paro. Vode ne solimo na začetku kuhanja, ampak šele ko zavre. Tako prihranimo dve minuti kuhanja. Kadar jajca kuhate za narezek ali solato, dodajte vodi žlico soli. Pri luščenju tako ne bo težav. Paprikaš bo okusnejši in meso bolj sočno, če pri kuhanju dodamo malo limoninega soka in pol žličke sladkorja. Težave pri polaganju krhkega testa v pekač rešite tako, da ga razvaljajte na peki papitju in ga z njim vred položite v pekač. Krompitja ne hranite v hladilniku, ker se pri nizki temperaturi škrob, ki ga ima krompir, spremeni v sladkor.
Ivanka Nikčevič
zeliščna frtalja
Potrebujemo: 4 jajca, moka, mleko, sveža zelišča, maščoba za pečenje, sol. Priprava: jajca razžvrkljamo z mlekom, dodamo sol in moko, da nastane gosta tekoča masa. Zlijemo jo v ponev ua maščobo ter potresemo s svežimi sesekljanimi zelišči. Zelišča lahko, če želimo, že prej vmešamo

v maso.
cvremo v
zelo vro
DROBTINICE IZ FILATELIJE
N,
SLOVENIJA
r a prvi dan pomladi je izšla druga letošnja skupina priložnostnih slovenskih poštnih znamk. Tri znamke so iz serije Liki iz otroških slikanic. Prikazujejo ilustracije iz Levstikovega Martina Krpana in sicer: Martin Krpan v kovačnici, Krpan na svoji kobilici in Martin Krpan prenaša svojo kobilico. V seriji Fosili je prikazan fosil muhe dlakarice, Posebna znamka je izšla ob 750. obletnici prve omembe mesta Kostanjevica v pisnih virih.
Planinsko serijo, ki je začela izhajati leta 1993, sta zaključili dve znamki s prikazom Martuljkove skupine. Ti dve znamki hkrati častita mednarodno leto gora. Na slikah znamk, ki so prikazane v Biltenu, sd označene nazivne vrednosti. Na znamkah, ki so v prometu pa so vrednosti označene s črkami: A - oznaka za vrednost poštnine za standardizirano pismo v notranjem prometu; B - oznaka za vrednost poštnine za prvi težnostni razred v notranjem prometu za nestandardizirano pismo; C - oznaka za vrednost poštnine za standardizirano pismo v mednarodnem prometu; D - oznaka za vrednost poštnine za nestandardzirano pismu prvega težnostnega razreda v mednarodnem prometu. Tolarske vrednosti
OTROŠKI KOTIČEjj,
MALA KOMBINACIJSKA
adrar, angra, arran, kanec, nioba, odsek, romka, vaasa
Navedenih osam besed vpišite v lik vodoravno in sicer tako, da boste dobili besede tudinavpično.
DRAGI OTROCI!
Kot v vsaki številki tudi tokrat objavljamo eno od risbic naših malih bralcev. Narisala jo je Marta Rado-nič, vas pa vabimo, da nam pošljete še kakšno svoje
umetniško delo. Z veseljem ga bomo objavili. Za vse tiste, ki se radi ukvarajte z bolj zahtevnimi nalogami, je tu mala kombinacijska križanka. Za konec pa še travniška izpolnjevanka. Oglejte si slike in jih tako, kot so oštevilčene, vnesite v mrežo. V kvadratkih boste dobili ime nečesa zelo lepega.
ISSN 1331 - 548X
Ali ste vedeli...
Da se ena od varaždinskih ulic imenuje po Edvardu Kocbeku, slovenskemu pesniku, politiku, revolucionarju in kasneje političnemu disi-dentu.
Rodil se je 27. septembra leta 1904 v Svetem Jutju ob Sčavnici. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študiral je v Berlinu ter pogosto obiskoval tudi Pariz, kjer se je družil s francoskimi krščanskimi književniki in misleci. Od leta 1937 do 1941 je v Ljubljani urejeval časopis Dejanje, ki je promovšral krščansko socialistično levico. Osem let je celo predaval francoščino na Varaždinski gimnaziji. Kocbek je bil lirik, pogosto na sami meji mističnega, v življenju pa na strani krščanske etike, socialne pravičnosti in zavesti o Slovencih, kot o narodu kulture, samobitnega jezika in zgodovinske tradicije.
Leta 1941 seje pridružil NOV in iz okupirane Ljubljane odšel v Kočevske gozdove, od tam pa na Dolenjsko in Notranjsko. Bil j e eden od ustanovitelj ev slovenske Osvobodilne fronte, celo njen podpredsednik. Kot sSovenski delegat je sodeloval na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu. Bil je prvi jugoslovanski minister za šolstvo, kasneje pa minister za Slovenijo v zvezni vladi. Bil je velik nasprotnik slovenske duhovščine in je takratnemu ljubljanskemu škofu Gregorju Rozmanu napisal več pisem, v katerih ga je pozival, naj podpre narodnoosvobodilni boj. Nikdar se ni vključil v zvezo komunistov. Zaradi nestrinjanja s takratnim političnim vrhom je bil iz njega izgnan,
Objavil je noveie Strah in pogum, partizanski dnevnik Tovarišija, pesmi Groza. Leta 1964 je dobil Prešernovo nagrado za književnost. O hrvaških partizanih je pisal z veliko simpatije in priznanja. Po vojni se je v Zagrebu srečal z nadškofom Alojzijem Stepin-cem, književnikom Miroslavom Krležo, župnikom cerkve Sv. Marka Sve-tozarom Rittingom in drugimi, Prizadeval si je, da bi bile njegove knjige prevedene tudi v hrvaščino. Umrl je leta 1977.
Vilko Luncer
NOVI ODMEV ŠT. 17
Zbujamo oko, ki ga predrami lepota umetnosti, in premikamo meje ustvarjalnosti s podporo odličnosti.
Družba Petro! vsako leto podpira številne kultumo-umetniške dejavnosti.
PETROL
S posluhom za družbo.
Novi odmev izdaja Kulturno-prosvetuo društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo L reda za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Ministrstva zakul-tura Republike Slovenije, Za izdajatelja: Darko Sonc. Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo; Miroslava Maria Bahurr, Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Sonc, Peter Žerjavic. Pregled, priprava tn oprema besedil: Tanja Bernard in Ilinka Todonovski. Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj, Tisk: FS d.0.0., Hrvatske bratske zajednice b.b„ Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 750 izvodov, Naslov uredništva: Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/1,10000 Zagreb, telefonAelefaks: 4855 171, e-mail: slovenski-dom@zg.tel.hr; htpp//slovenci.hr