231. številka. Trst, v torek 8. oktobra 1901. Tečaj XXVI ..Sdlnoat T v« tairat la dan. rutin aadatj b 1 r Kriko*. ob 4. ari zvečer '<»ro<>liii maii: za celo leto........34 kron t3L pol leta........ . 12 „ 7.n *etrt let*........ < „ za jd mww ........ 3 kroni e p.a^e.ati naprej. Na » ; i pi .rii'iff i«; a.tr>>Anin» ujrti« ne rira. inSakarnah * Trstu ne prodajajo po- na teene »številte po 6 stotink (3 btč.k i Truta pa po 8 stotin k f* nvČ.) Telefon iti. 870. Očital >t raćanaio po vrstah v petitu. Za *eč-Craino naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do. ooači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Val dopisi naj ae poSiljajo urednlAtm -Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Bikopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Naročnino, reklamacije lu oglane sprejema upravnifttvo. Naročnino in oblast j« plačevati loco Trst. l'r«4nlltfu lu tiskarna se uatiajats V ulici Carintia Siv. 12. Vpmv iiiitfo, In (prejemanje intivraluf v ulici Moli« pil colu H, M. UR||!-It. ladajatelj in odgovorni urednik K t a n Godni k Potreba flriafineo zastopanja Lastnik konsorcij lista „Kdinoat" Na.unila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu. III. Nemci, izlasti Vsenemci, očitajo malim slovanskim nanulom nižo stopinjo vrednosti in (»ovisujejo svoje Nemštvo toliko bolj. Oni imajo zaraašena ušesa proti temu, da si more Slovan ali kdor si l>odi s pomočjo znanja rednega slovanskega pisanega jezika, ali tudi samo narečja, pomagati dalje v svet med razne slovanske narode. Tiste težave, ki jih ima nemški kmet, da se privadi skupnemu literarnemu nemškemn jeziku, premaguje tudi slovanski seljak nasproti pojedinim slovanskim narečjem, pisanim ali samo govorjenim, in noben Slovan nima takih težav na to stran, kakoršne se kažejo za seljaka z niže-nemšk m narečjem, da premaga težave vis^-konemšeine. Denimo, da bi slovanski narodi izbirali drug med drugim jk> nekoliko po-~lance\. bi seveda nastajala dolžnost in potreba izvoljencev, tla bi se predstavljali vo-lilet-m dotičneea naroda. Kak<$ naj bi govorili | pred njimi ? To vprašanje je nekoliko težavno, a ne teže od drugih analognih potreb, ki jih imajo Slovani med seboj. Ko bi vedel n. pr. češki kandidat, da bo za več volilnih dob | izvoljen med Slovenci, potrudil bi se, da bi se l«>lj seznanil s slovenskim jezikom. Kaj i pa, ko bi tra volili zi sedanjo volilno dobo SIovtLci. v dr:sg: taki dob" u. pr: pa Malo-;-nisi, gališki ali bukovinski ? Tu bi bilo potreba naučiti se drugega jezika. Tak način učenja jezikov so doslej med Slovani priporočali : ali videli so, tla je nepraktičen in r največ slučajih dejanski neiz-vršljiv. Separatizem in politiški obči zistem ni dopuščal, tla bi se Slovani oprijemali, poleg materinega narečja in pisanega jezika, samo še jeclnega literarnega jezika slovanskega, ki bi bil skupen za vse Slovane. Izbiranje jm slan^ev med seboj bi dovedlo slovanske narode in njih poslance, tla bi se odločili tudi za skupni slovanski jezik. Tako bi mei ta način izbiranja poslancev tudi ve-iko praktično posledico, kakoršne še nismo doživeli meti avstrijskimi Slovani. Ta posledica bi pt sezala naravnost tudi v rabljenje jezikov v državnem zboru. V tem parlsmentu varujejo dovolj le -v bodo ral-ljenja tudi slovanskih jezikov ; prakt čuo je pa vssk tak govor Nemcem toliko, kolikor l>ob v steno. Ko bi pa začeli vsi [toslan^i slovanskih narodov rabiti jeden in ii-t skupni jezik v državnem zboru, izvršil bi se preobrat, kakoršnega nista nikdar pričakovala ne Schonerer, ne Wolf. Potem bi ona dva s pristaši ne mogla z zaničevanjem kazati na slovanske jezike, geografično ne tlaleČ sezajoče. ali kulturno manj vredne. Nakrat bi stal nemški jezik pred istovrstnim skupnim slovanskim jezikom. Ako bi Nemci ne hoteli, tla zavlada v obče jezik večine državnega zbora, morali bi se udati in priznati jednakopravnost skupnega slovanskega jezika z nemškim jezikom, kateri — v politiški slovanski mizeriji — povzdigujejo toliko nad slovanščino. Prišlo bi pt» takem do tega, tla bi se tudi nemški poslanci priučevali skupnemu slovanskemu jeziku, in še le tako bi tudi slovanski zastopniki dosegli pravo Bvobodo g banja v parlamentarnem mišljenju. Takt) položenje bi odgovarjalo tudi dejanskim razmeram. Kako je to, da se večina mora uklanjati manjšini tudi gledč na rabljenje jezika v državnem zboru l To ni le krivično, temveč tudi na dejansko škodo parlamentarizmu in posebe slovanskemu naseljenju. Znano je namreč, da mnogo slovanskih poslancev nima nemščine v popolni ali vsaj potrebni oblasti, in mnogokak izmed njih molči in zamolči marsikatero misel, katero bi drugače izjavil stvari in narodom na korist. Tudi s tega stališča treba torej napuh veenemškega šovinizma nekoliko ponižati. "^jSH^Nezasiišitno je pač. tla Vsenemci, pod-raznih stranij in pospeševani po napačni politiki, morejo v Avstriji vsemu svetu razglašati, da hočejo šestin i lij o rini češki narod raznaroditi vsled tega, tla ni bilo tlano in dovoljeno, da bi se avstrijski Slovani Čutili kakor skupna narodnost, kakor Slovani nasproti Nemcem, kakor narodnost, ki je samo v Cislitavski blizo dvakrat tolika, kakor nemška. Občega volilnega prava Nemci v obče nočejo dopustiti, ker bi potem prišlo v državni zbor mnogo več slovanskih zastopnikov, nego jih imajo doslej. Skupnega slovanskega jezika nočejo privoliti po šolah, v tem, k o mu na Nemškem samem snujejo stolice in šole! Isti nemški šovinisti in »zmerni« politiki stiskajo najprej slovanske narodnosti na vse strani, potem pa ponižujejo iste narode v vrsto manj vrednih. Vsenemci so napovedali agresivnost, naskok na Cehe in Slovence in v obče na Slovane : v odgovor jim bodi praktičen začetek s tem, da bodo slovanski narodi izbi- rali poslance za svoje potrebe ne le iz svoje sr^d,- temveč med seboj, drug med drugim. Tak" se bodo spoznavali in v resnici skupno zastopali. Težave seveda so velike, ali premagovati jih je treba, ker je sila velika. Vsenemci ne čakajo, temveč derejo naprej, in na Češkem se jim že posrečuje vse, česar se lotujejo in kar zahtevajo. Vse je tako, kakor da bi le oni sedaj gospodarili, gospodovali in otiločevali. Ta šovinizem in panger-manski napuh doseza že višine neznosnosti. Na naskok torej primeren odpor! Vpsilon. Nekaj spominov. (£lika Iz' življenja slovenskega profesorj« in pisatelja.) (K. Glaser.) (Dalje.) Jaz sem v ljubljanskem dnevniku me- ; seca decembra 1891). 1. v uvodnem članku dokazal, da so prezrti vsi najstarejši slovenski profesorji — pisatelji, počenši od Stritarja do profesorjev na Primorskem. To je zaušnica zavednemu slovenskemu profesorstvu. Kdo bi gori iz višav pogledal na nas tržaške ? Vlada torej odlikuje naj poprej nepisate-lje in še to odlikovanje je dvomljive vrednosti in ima v rokah vlade dvojen namen, namreč, p r v i č: n a videz odškodovati tiste sile, katerim noče podeliti službe uplivnega ravnateljstva ali nadzorništva ter profesorje odvajati od pisateljevanja ; in drugič: vabiti v učiteljski stan, da-si je gmotna korist V IH. činovnega reda jakn majhna za Časa službovanja, za pokojnino pa ostane samo jedua zvezdica več na ovratniku. Kako pa je s profesorji-pisatelji v Slovencih samih ? 184*. 1. je dunajska Slovenija za zastopnike v državni zbor priporočala te le književnike: C a f a, D o 1 i n a r j a, Hladnika, K o č e v a r j a, K o s a r j a, M a j a r j a, Miklošiča, Muršca, Orla, Orožna, Pogačarja, Slomška, Trstenjaka, V rtov ca, Vrneta, Koseskega. Novice so pet let poprej okrog svojega ognjišča zbirale vse tedanje pisatelje; in v priznanje njihovih zaslug in zmožnosti so bili omenjeni pisatelji priporočeni za delovanje v najvažnejem narodnem poslu. To, kar so Slovenci dosegli v zadnjem polstoletju, to je po ogromni večini delo pisatelja, posebno, kar se tiče njihovega ugleda pred slovanskim svetom. Ali ima slovenska delegacijev kakega znanstvenika med seboj ? — Nima ga! Povše in Tavčar sta izvoljena kakor politika in ne ka- kor pisatelja; istotako Spinčič, ki pa ni voljen od samih Slovencev. Predno, ko sta izjavila odlična slovanska zastopnika, jeden Ceh in jeden Hrvat — kar je bilo na drobno razpravljano v »Edinosti« — da morajo vsi slojevi narodne družbe biti zastopani v polit, delu in torej tudi v delegaciji, se je v » Edinosti« opozarjalo na druge stanove. Med Slovenci je delovanje vseh stanov tirjal na zaupnem shodu v Mariboru minolega meseca g. dr. Dečko, a vendar štajarski Slovenci gonijo po slovenskih livadah raje nem. Reichs-ritterja nego slovenskega pisatelja. — Jako drastičen slučaj navedem tu, kako prijazno skupaj sedč in pijo razni stanovi slovenskega naroda. Osmošolci mariborske gimnazije iz 1. 1865. so v Mariboru 1890. 1. obhajali 25-letnico mature. Od bivših 25 maturantov se je obletnice udeležilo 14. Predsedoval je znan celjski politični voditelj in nazdravil navzočemu profesorju M., ki je bil takrat naš učitelj in jednemu udeležencev, ki je na Dunaju hišni učitelj, pametna glava, dober in bogat mož. Predsedniku ni imponiral noben drug. Da bi mučen utis te napitnice izbrisal, je jeden navzočih profesorjev, — bilo jih je pet, — napil sošolcu, ki je posestnik in navzočim župnikom. Kljub razposlanemu vabilu na 30-letnico, se ta ni praznovala, ker večine navzočih ni mikalo biti sirota Jerica, če se proslavlja — imetje. V naši slovenski delegaciji imamo duhovnikov. pravnikov, posestuikov, birokratov; nimamo pa nobenega obrtnika, nobenega časnikarja, nobenega znanstvenika, nobenega srednješolskega profesorja, nobenega pesnika* Posestvo je, ki odloča. (Zvršetck pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne S. oktobra 1W)1 Tridesetletnica urednikovanja Juraja Biankinija. Včeraj, dne 7. t. m., je poteklo trideseto leto, odkar je Juraj Bian-kini — v 24. letu svoje dobe — prevzel uredništvo »Narodnega lista« v Zadru. Jedno leto pred tem je bil Biankini dovršil tretje leto bogoslovja in služboval potem kakor kapelan v svojem rojstnem mestu, Staremgradu. Ko je leta 1871 bil v Zadru, tla prestane skušnjo o Četrtem bogoslovnem tečaju, sestal se je bil tam s pokojnim Klaičem, kateri se je v tamošnji Čitalnici pogovarjal žnjim nad dve uri, ter se naposled dogovoril z Bianki-nijem, da ta prevzame uredništvo »Narod- PODLISTEK * Pepelčica. -pi-al Ksaver Šandor Gjalski; prevedel Radi. Imel sem namreč še precej važen posel v I^epi Vesi. Poslai me je oče, da izvršim neki ]>osel z gospo Moniko. Ko sem prišel tja, ni bilo doma ne gosj>e Monike ne njenih hčera. Zvedel sem, da so na neki poletni zabavi pri grofu v Proseniku. na pt>sestvu oddaljenem ti ve uri, ter tla jih ne bo do zjutraj domov. 1 a hip sem se spomnil, da bi vprašal po Vanki. In z vprašanjem se je takoj porodila. odločna nakana, da bi jo videl. Stara služkinja, ko je stala preti menoj, je prišla v zadrego in se začudila na mojem vprašanju. Gotovo je bilo, da ni prav verovala svojim uštsam ; tako jej je bilo nenavadno, tla čuje vpraševati po zapuščeni gospici. Ko sem pa dodal, da bi rad vsaj govoril z njo, prišla je še v večo zadrego; no, vendar kakor da je dobri starki v licu zasvetilo nekaj radostnega. Začetka se je jela opravičevati, češ, da gospe ne bo nikakor po volji, ako se gospica raz- govarja s kakim tujcem. Nu, slednjič se je odločila, da me popelje k njej. Sla sva po celem dolgem kodniku v pritličju, j>otein po nekem še ožjem hodniku, kjer sva se vspela po povsem ozkih stopnicah, in šla zopet po temnem in ozkem koridorju. Tu se je starka ustavila preti nizkimi vrati in mi namignila, naj vstopim. Vstopil sem v še precej prostorno sobo, napolnjeno z vsem in različnim. Bilo je tukaj celih kupov snopov, bilo je celih kuj>ov tič jega perja v vrečah in brez vreč, bilo je suhe trave, vencev, če?-na in čebule, različnega orodja — -Bog ve, česa vsega ni bil* tu. Blizu zadnjega okna za dolgo mizo je sedela Vanka. Ni opazila mojega prihoda, tako je bila vsa zavzeta v svoj posel okoli perila. Jaz je nisem videl že davno, — kakor odraslo deklico je nisem niti poznal. V misli sem nosil še precej jasno in tt>čno sliko neobično lepega deteta. A vendar — bil sem v pravem pomenu besede poražen od pogleda, ki se mi je nudil. Ne le, tla sem gledal lepoto, kakoršno more izsanjati od Boga navdahnjen umetnik celo v svojih najvećih sanjah, ampak čutil in videl sem migljanje, le- sketanje in bleščanje same poezije nad divno žensko. Plavoldsa, je imela v sebi ves nežni in odlični čar plavke in oni bojni vtis — ono osobito nekaj, kar je Arijea privadila, da svojo boginjo, svojo vilo, svoj ideal ženske lepote in svojega angelja, gleda vedno pod zlatim Bijajem valovitih modrih kodrov. Pod bujnimi jasno modrimi lasmi je bilo ozko, ne-vieoko čelo. Mokre oči so bile temno rujave in v črni zenici so se kresile in blestele. Dolge vlažne trepalnice so jih osenčevale bile so temne, kakor obrvi pod čelom. Ovalno lice v nenavadno beli polti je bilo nadah njeno z nežno rdečico, — isto tako kakor poletna roža. Kini ravni nosič nad divno zakroženimi polnimi in sočnatimi ustnicami je povečeval vso lepoto. Ta bajno krasna glava je slonela na nežno podolgatem vratu, ki se je spuščal k dovršenemu drobnemu telesu, lepemu tudi s svojimi ramen, v nežno linijo spuščenimi, in z drobnimi in malimi deviškimi prsi, in v tankem pasu, in v malih skoro otroških ročicah. Bila je oblečena v staro, izprano poletno obleko. Pa vendar — vsa ta njena siromašna toaleta ni popolnoma nič odjemala njeni veliki lepoti. Ne pretiravam nič, ako pravim, da sem bil v pravem pomenu besede očaran, skoro omamljen ; isto tako, kakor kedar sem potem v življenju stal pred največjimi in najlepšimi umetninami. Cista, velika, suverena lepota, v vsej svoji veličastnosti, je stala tu pred menoj in ae pojavila z vso svojo silo in brez vsekakoršne druge primesi, le tla je dajala čutiti ves svoj čar, vso svojo večnost in vso svojo prelest. Spominjam se, da sem morda le enkrat doživel istotakšen trenotek, in sicer v Vatikanu v Rafaelovih izbah, pred njegovimi slikami in alegorijami poezije. Ni me opazila takoj. Tako je bila zamaknjena v svoj posel, da je izgledala vsa utrujena. Krasno lice je izražalo skrb, napetost in strah. A zbok tega je bilo vendar kakor da bi se na teh divnih črtah lesketale in zibale daljne — daljne Banje. Moral sem ža bliže stopiti, da me je zapazila. Ko me je zapazila, Be je popolnoma prestrašila. Vsklik-nila je in se skoro zapotekla bliže v kot. In trebalo je še precej časa, predno se je umirila. Sramežljiva rdečica pa jej je ostala še dalje. 4 (Pride še.) nega Ima«. Klaici je pok. Pavli novic, ki je Biankinija {Miznal že mnogo let, priporočal le-tega za U» mesto. IJiankini je bil že v bogoslovju središče naro Ine misli med tamošnjim i l>ogo »lovci in je stalno dopisoval »Narodnemu listu«, čeravno je bilo bogoslovcem strogo zabranjeni* čitati jntlitične časopise, še ln>lj pa — seveda — dopisovati v iste. Pavlinović, ki je dobro poznal Biankinijeve zmožnosti in njegovo toplo rodoljubje, hotel si ga je odgojiti za svojega naslednika v borbi za hrvatstvo v Dalmaciji in za hrvatsko državnopravno idejo. Biankini je }»o redu šesti urednik »Na-lodnega Li-ta«, ki je začel izhajati I. 181J2. na laškem jeziku pod naslovom »II Naziona le«; hrvatski del je izhajal v najmanjšem jedino pravi in jedino nemški, potem je pač najpametneje, če gremo kar naravnost za Schonererjem ! < emu naj bi neki hodili še le za onimi, ki hodijo za istim Schonererjem ? ! Nemci si mislijo: če že imamo kovati, pa hodimo h kovaču in ne k raznim — ko-vačičem ! Zlasti ostro so se zaganjali proti Scho-nererjancem v Radgoni na Stajarskem. Tu je zlasti dr. Derschatta mahal po njih. Vskliknil je, da postopanje Vsenemcev ni — nemško. Pa tudi tu niso pobijali blaznih po-st u lato v Schonererjevih, tudi tu niso obsojali brutalne devize VVolfa in družbe, da Slovane treba izkoreniniti, uničiti ; tudi tu ni bilo čuti ni besede protesta proti poživinjenemu narodnemu besnilu YTseuemeev in njih veleiz- gredov zaustaviti. Izvoljenih je do sedaj 262 liberilcev, 20 členov ljudske stranke, 75 Ko-sutovcev, 9 Ugronovcev, i 1 izven strank, 5 Nemadjarov in jeden demokrat. Liberalna stranka je izgubila mandatov, ljudska stranka je pridobila 5, Kosutova frakcija 21, Ugronova frakcija pa 3. Vojna v jušni Afriki. Iz Kapstadta poročajo, da se, glasom poluradnih obvestil, ustaja v Kaplandiji vedno bolj širi. Burski »komandi« so z vsem dobro preskrbljeni in imajo v izobilji konj, streljiva in živil. Oim bolj se burske čete množijo, tim več se drobijo burski »komandi« v vedao manjše skupine, ki so gibkejše v premikanju in se jako lahko skrivajo. Burski komandi so baje tako silno raztreseni po Kaplandiji, da so se Angleži začeli že resno bati, ker niso nikjer v varnosti pred njimi. Liisti poročajo, da jedna petina od vsega, kar pošiljajo Angleži v južno Afriko, prihaje Burom v pest: bodisi denar, živila, obleka, konji ali streljivo. Buri imajo sedaj baje skoraj izključno angležke uniforme, angležki denar, angležko orožje, angležke konje in sploh vse, česar potrebujejo. Le nekaj imajo izključuo burskega, a to je : pogum, Vi«.trajnost in vojaško prt-brisauost, česar bi pri Angležih zastonj iskali. Tržaške vesti. Drn. Rybaru. Iz Bazovice smo prejeli: Pri obeegu le kakor priloga in vrhu tega tudi daj| |)rez figovega }>eresa, ampak ueneraško precej neredno. Biankini je list popolnoma je postopanje Vsenemcev le zato, ker da pohrvati), tako, da je slednjič izginil iz njega hočejo nesrečni boj, ki vihra med Nemci na tudi laški naslov, ki je (v oklepaju) stal pod Češkem, prenesti tudi na Štajarsko. Torej da hrvatskim. se razumemo: strah za — mandate, ki jih Razume se, da je tudi »Narodni List«, imajo sedaj gospodje iz nemške ljudske stranke, kakor skoraj vsi ostali hrvatski in slove iski je provzročal vse gromenje v Radgoni proti listi, pričel z jako skromnimi sredstvi in si Vsenemcera. Nič razlike t »rej v ciljih, nič je le polagoma financijelno opomogel. Bian- razli ;e v politični nehonetnosti, nič razlike v kini je vedno, od prvega začetka, ko je meri pravičnosti, oziroma kriviČnosti do dr-prevzel uredništvo, pa do sedaj, vodil jako žavljanov družili narodov, in tudi nič razlike spretno tudi upravništvo. Pavlinović je želel, v nepodtevaoju potreb države — ampak goda bi bil Biankini le nekaj let ostal faktični spo do od nemške ljudske stranke ločuje od urednik in da bi se pozneje posvetil pob'tič- Schoaererja in \Volfa le vprašanje : čegavi neraii in parlamentarnemu delovanju ter imel bodo mandati ? ! Če pa nemška ljudska stranka le nekako nadzorstvo nad listom. No, Bian- uima druzih kriterijev, po katerih bi svoje j Baaovg|ci r„doljubi, zbrani v Bazovici kini je z bok svojega velikega znanja in neu- stališče diferencirala od onega Schonererjeve LjpjC) ogor6eni na divjaškem činu trž iške po-morne delavnosti daleč prekosil Pavlinovideva stranke, od stranke, ki negira naši državi ž j tovljene camorre, krepko in navdušeno kli-pričakovanja : on je deloval in deluje še da- pravico do sam .stojnega življenja : potem nam ^q 8V0jemu diSnemu prvoborltelju : le ua-nes kakor jeden najbistrejših in iiajvstrajnejših je pa že Schonererjev brutalni cinizem ljubši, prej j Le Iiaprej za osveto pravice in resnice ! politikov in parlamentarcev, zraven tega pa nego hinavstvo druzih strank, ki nosi bodalo dr Rvb£r! vendar še vedno urejuje in upravlja glasilo pod plaščem. 0d str"ani ,Avantija« se danes obnav- svoje stranke. Jn res so na obeh shodih — v Liberci in |jaj0 sumničenja, kakor da se je od sloven- Kakor novinar iu parlaraentatec si je v Ragoni — rohneli gori proti Cehona, doli 8ke strani paktiralo z večino mestnega sveta Biankini pridobil nevenljivih zaslug za na- proti Slovencem, kakor ne bi bilo nič huje jn ja fle Vsled tega v razpravi o kreditu p!i-rodni preporod Dalmacije in za razširjenje tudi če bi bili zbrani isti Schonererjanci in narne nista oglasila ni dr. RvbžCr ni dr. hrvatske državnopravne misli. On je zbok \Volfovci. V Liberci so kričali, da Avstrijo Gregorin ter da se je oglasil le svet. Dollenz. svojih zmožnosti, delavnosti, eneržije in ognje- je vladati nemškt, ali pa je ne l>o. Tu so Temu nasproti opozarjamo na poročilo o vito*ti jeden najboljših jugoslovanskih poslan- citirali Schonererjev izrek, <1a vojna od leta Kadnji seji mestnega sveta, v kateri je gosp. cev v državnem zboru na Dunaju, kjer z 1866. je bila potrebna in da je bila svet. Dollenz, In tO izrecno v ime u U vseh železno vztrajnostjo brani pravice svojega na- Nemčija prisiljena nastopiti proti gvojih slovenskih tovarišev, ojstro pobijal roda in se bori za hrvatsko državnopravno slovanskemu in madjarskemu vplivu v Av- predlog za dovoljenje kredita, tako ojetro, da misei. Da-si odločen pristaš pravaške stranke, striji, a ni bilo nijednega glasu, ki bi bil pripoveduje »A vanti« sam v včerajšnji številki, zna vendar, kadar zahtevajo koristi skupnega proti takemu izdajstvu, ki opravičuje kr- da je svet. Benussi — ravnatelj plinarne — naroda, paktirati z drugimi hrvatskimi stran- vav napad na lastno državo. Ne, proti temu žugal Dollenzu po seji, tla ga oklofuta. Da bi pa kami, kakor na Dunaju, tako tudi v Dalma- niso imeli nič: le proti temu so protestirali, raorala vselej in jedino govoriti le dr. Rvbar, eiji. Posebno svitla točka v Biankinijevem da Sehouerer vodi l>orbo proti nemški ljud-iki alj dr. Gregorin: to pa menda ni nikjer zapisano. Življenju je doba hercegovske u*taje, ki je stranki. V Libercu so tudi lagali, da nemški J3totako nesmiselna je trditev * Avanti-ja«, češ, vsplamtela 1. 1H75. Biankini ima kakor ured- narod mora sedaj plačevati Cehom tribut. je vlada obljubila Slovencem Mauronerjev nik -»Narodnega Lista« največo zaslugo za Kakor rečeno: še bolj so besneli v Rad- mandat. »Avanti« bi moral vedeti, da v prvi razvoj te ustaje. V uredništvu tega lista je goni proti Slovencem. Isti ljudje, katerim je Vrsti volilci podeljnjo mandate, a mi se bil glavni tabor hercegovske ustaje. Od tu bil napad »»d strani Nemčije na našo državo spominjamo od zadnjih državnozborskih voli-so se izdajala navodila in povelja ter doli;«- v letu 1866. — potreba, isti ljudje so toli fcev? da so tudi volilci » Avanti-jeve« barve jale tja vse vesti z bojnega polja; tu so pre- brezobrazni, da pohlevnim Slovencem podtikajo — |j0 nasvetu dra. Depangherja — zložno jemali ustaši denarnih podpor, orožja, hrane panslavistiška stremljenja. Zlasti so hru- glasovali za Mauronerja in so morda ravno in drugih potrebščin. Iz uredništva »Narod- peli radi klica Slovencev »Proč od Gradca«, om* odločili vspeh volitve. V mestu smo iio-nega Lista« so d-hajale in odhajale dan za radi stremljenja j»o »raztrganju« dežele. Tega | ] j m £ le kakih 200 glasov, t. j. ravno toliko, dnevom neštevilne brzojavke v vse svetovne pa niso povedali, kdo goni naše poslance z kolikor je bilo slovenskih volilcev v IV. liste. Pri Biankiniju so iskali informacij no- zbornice v Gradcu, kdo je se svojo nestrp- me*tnem razredu. vinarji od vseh strani Evrope, ki so dohajali nostjo, s pomanjkanjem vsake tolerance iz- j »Avanti« naj ne pozabi nikar, da je v Dalmacijo, da se osvedočijo o stanju stvari zval misel na ločitev od Gradca! Temu vsaki stranki in vsaki parlamentarni skupini ter da poročajo o tem svojim listom. Bian- stališču skrajne netolerance primerno so za- nedotakljivo pravo, da si svobodno in neza-kioi in njegov list sta bila takrat na sve htevali, naj se po slovenskem južnem Stajar- visno izbira poti in načine, kakor podaje tovnem glasu. Biankinijeve zasluge priznavajo skem »primerno« nameščajo— nemški ur^d- aVoje enuncijacije; in naj vzame torej na odkrito in lojalno tudi druge hrvatske stranke, uiki; naj se p » slovenskem Stajarju povspešnje znaiije, da si tudi slovenska četica v mestnem Vsi priznavajo, da je o^tal dosleden v svojem — nemško šolstvo, naj se preprečil SllOVa- PVetu trž. te pravice ne pušča kratiti od nikogar, delovanju in svojih idejalih od začetka do nje slovenskih ličnih zavodov. ker ti da qu; go določili svet. Dollenza, naj zastopa danes ter da je i-«te vselej in po vso 1 i branil so le središče »agitacije«. Tudi to so zalite- njjh stališče ob vprašanju kredita plinarni in se samo njemu lastno ognjevitostjo in vstraj- vali, naj se zakon o okrajnih zastopih spre- go p0tem tudi glasovali primerno temu stali-nost o. meni, seveda tako, da bodo mogli slovenskim ggQ ^ j6t proti dovoljenju krediti. In sicer Ponavljamo: Biankini je blesteča prika- okr»jem usiljevati nemške zastope. Slednjič oni jedini! Kje pa je bil isti dr. Dompieri, kazen že kakor novinar: ali v naših očeh ga so obsojali konsumna društva slovenska, do-še posebno poveličuje fakt, da je politik in čim so na predvečer dneva v Radgoni zbrani parlamentarec, ki ima mozga in krvi v sebi, nemški zaupni im»žje v Mariboru rohneli proti kakor morda nijeden drugi med politiki na slovenskim posojilnicam. Tu so si privoščili Jugu. Da imamo Hrvatje in izlasci mi Slo- sočno laž, da slovenski učitelji in uradniki venci v parlamentu na Dunaju same take laglje kažejo svoje narodno mišljenje, nego zastopnike, ki bi jednakoveljavno stali Bian-, pa ueinški. Kaj bi človek rekel, ko vidi, kiniju ob l»«»ku ne le po svojem znanju, i kako drzno bijejo resnici v obraz?! Kaj ta-ampak tudi p» svoji kremenit>sti nasproti : cega trditi ob dejstvu, ko vsenemško gibanje sovražnim strujam : naše stvari bi gotovo očitno uživa »dopadajenje« g. Korberja in ko stale malce drugače. Iz vsega src i se torej j nemška in ponemČena birokracija — ki ima tudi mi uvrščamo med gratulante in kli-imalo ne vso upravo v rokah — slej ko prej čemo : Živel nas Juraj Bankini ! NemSka ljudska stranka je imela v nedeljo dva shoda : v Liberci na Češkem in v Radgoni na Stajarskem. Po rohnenju proti Vseneracem je sklepati, da je čudnim gospodom, ki so agitacijo Schonererjevo hoteli ubiti s tcra, da so zahteve tega moža povzd'gali med |>estulate vseh avstrijskih Nemcev, začela teči voda v grlo in da jim je agitacija Vsenemcev prišla do kosti. Nam se torej zdi, da nemške mase sodijo povsem logično, če menijo : če so že Schonererjeve zahteve opravičene in če je ujegov program ni nič druzega, nego avksilijarna trupa nemške propagande in ko so n. pr. na Koroškem ravno učitelji v prednjih vrstah boriteljev proti slovenski narodnosti. Taka je torej ta nemška ljudska stranka ! Schonererjanska skozi in skozi, le s klavzulo: kdo bo imel mandate ? ! Volitve na Ogerskem. Dosedaj je znan vspeh v 408 volilnih okrajih, v katerih so se mogle volitve definitivno izvršiti. Neznan je še končni izid volitev v 23 okrajih, kjer so potrebne ožje volitve, in v dveh okrajih, kjer so se morale volitve radi iz- v katerega stavijo Avantijevci svoje nade — istotako, kakor kakov evropejski — siromak v bogatega strica v Ameriki...?! Zakaj se ni oglasil ? Zakaj g i niti v sejo ni bilo ? Njemu bi bilo v dolžnost v prvi vrsti. On je, v prvo, najbolje informiran, v drugo pa je tudi raorcClno angažiran, ker on je bil tisti, ki je radi uprave plinarne provociral konflikt med seboj in mestuim svetom! Zakaj ga ni bilo?! Zakaj naj bi se ravno naši izpostavili in si even-tuvelno prste opekli, ker nimajo — kakor že |K>vdarjano — ni sredstev ni prilike, da bi se mogli obvestiti tako. kakor se je mogel bivli župan Dompieri ? ! Ta mož naj nastopi in v naših najde gotovo vso podporo, ako bodo videli pravo na njegovi strani, kakor o tudi jedino naši in kakor en mož glasovali proti dovoljenju kredita, dokler ne bo afera na čistem. »SoČi«. Goriška »Soča« nas je zopet prijela na svoj znani, veleljubeznivi način. Svoja mahanja po nas uvaja z nastopnimi besedami : »Kedarkoli se bliža kak resen trenutek za narodno-napredno stranko, vselej prihrumi v »Edinosti« kak poseben »rodoljub«, ki hoče skaliti votlo tako, da bodo lože ribarili — klerikalci«. Mi pa hočemo dati svojemu odgovoru nastopni uvod : Koder koli se je »Edinost« o3melila, da je dala prostora kakemu glasu z Goriškega, hrumi »Soča« in maha z vs<» srditostjo — po zraku. Sedaj k stvari. Naš priprosti razum — kaj čemo, človek se mora zadovoljevati s tem, kar mu je podelil dobri Bog in ne sme biti zavisten, če je drugim podelil več v tein pogledu — naš priprosti razum nam pravi torej, da vsaka zatožba ali očitanje, naperjeno proti kaki korporaciji, obrernenja v prvi vrsti tisto stranko, ali skupino, ki je najmočneja in ki torej odloča v tej zbornici. Ce torej kdo očita deželnemu zboru Goriškemu, da je zanemaril to ali ono, gotovo ni s tem v prvi vrsti zadeta najmanjša skupina v tej zbornici. In stranka, v katere imenu govori «Soča«, je bila menda najšibkeje zastopana v deželnem zboru! — Vendar opazujemo že precej Časa sem, da vsikdar, ko le zinemo mi kaj o goriških razmerah, je «Soča» prva, ki se zaganja v nas. Tako je bilo, ko smo svarili stranke na Goriškem, naj se v medsebojnem boju ne spozabljajo tako*, da bi zagrešale narodno izdajstvo in paktirale z notoričnimi sovražniki našega naroda ! Nič ni pomagalo, da je bilo najmanje 80°/0 naših očitanj — opravičenih v polni meri — naperjenih proti stranki, ki ui »Sočina« in da smo le svarili »Sočino« stranko, naj nikar ne dela narodnega greha, katerega je ona druga stranka že storila — nič ni pomagalo: list, ki seje na način, kije bil prav blizu surovosti, zagnal v nas, je bila vendar-le — »Soča«. Ko je uedavno temu nekdo v našem listu potožil, da deželni zbor goriški ne daje zadostne zaščite vinogradništvu, je bila zopet »Soča«, ki je loputnila po nas. Isto smo doživeli sedaj, ko nas je neki učitelj z Goriškega naprosil, naj mu dovolimo malce prostora, da zapoje svojo pesem — žalostinko. Mi smo ustregli tej prošnji, ker vidimo v učiteljskem stanu toli važnega činitelja v narodnem življenju in delovanju za bodočnost, naroda, da treba slušati njegov glas. Da-li je imel naš dopisnik tudi meritorično prav, to je seveda drugo vprašanje. 0e učitelji nimajo prav in če so njihove tožbe na adreso deželnega zbora do gotove meje ali ce'o popolnoma neopravičene, naj jim oni faktorji, ki nosijo odgovornost in ki se Čutijo zadete, pojasnijo stališče. Ali to moramo zavrniti najodločneje, ker je absolutno nedopustno, da se nam radi tega, ako daje ino prostora glasovom il važnih stanov naroda, podtikajo grdi nameni in nam kdo prihaja nekako tako, kakor oče nad paglavca se — šibo v roki! Da »Soča« smeši »rodoljube«, ki se ne sramujejo pisati v naš list, to pušča nas p >vsem hladne, kajti to je le stvar njenega ukusa in njenega — rodoljubja. Na očitanje pa, da hočemo kaliti vodo i u pomagati na volitvah morda kaki notorično neslovenski stranki —»Primorskega lista«, odgovarjajo dejstva in mi se lahko omejamo na vsklik: [ne bodite smešni in neslani! ! »Soča« omenja tudi ironično naše objektivnosti! Cuje naj torej: na to stran si ne damo ničesar očitati od nobenega slovenskega | lista, ni liberalnega ni klerikalnega, ker so že davno vsi skupaj zgubili vid za vse, kar ni v zvezi z domačim prepirom. Najmanje pa je »Soča« poklicana, da se roga naši objektivnosti. Baš njej smo podali mi ble-iteč dokaz o svoji resnični objektivnosti. Nera li g<»-vorimo o tem, ali ker se že hoče tako, pa bodi! Ali se »Soča« ne spominja neke škandalozne pravde, ki se je nedolgo temu vršila v Trstu?! Kak6 se je vedel tedaj naš list? ! Ni se menil ni za perijodiene napade v »Soči«, ni za spletkarenja njenih prijateljev v Gorici in v Ljubljani proti našemu listu ; ni se menil za že precej stare in notorične antipatije lastnika »Soče« do našega lista : ampak ta naš list se je postavil proti tisti strani, ki je — po njegovem prepričanju — provzročila nečuven narodni škandal in ki je na razpravi igrala nepozabne« žalostno ulogo. Baš naš list je pripomogel nemalo, da je »Sočin« lastnik — da-si obsojen od sodišča — mogel stopiti pred svet kakor moralen zmagovalec. V to je pripomogla »Edinost« vzlic temu, da je vedela, da je lastnik »Sočin« — kakor se pravi — »ne inore«. Abstrahirala je torej popolnoma od goriških antipatij ; kaj je pokazala s tem druzega,-nego — objektiv- aost ?' Ce se pa dane« ravno »Soča« roga objektivnosti »Edinosti«, io pa »Sočo«, moramo gledati od tiste strani, ki jej ni v posebno čast. Najnovejši domovinski zakon in se — nekaj ! Pišejo nam : Kakor na tisoče drugih, tako tudi jaz sledim z neko posebno znatiželju«'-«tjo vsem pojavom o novem domovinskem zakonu. Spisal sem že marsikako prošnjo, vedno gotov, da sem »uganil« pravo, toda do danes — brez vsakega vspeha ! Tu v Trstu smo res v nekem »izjemnem« položaju, in to ne le glede tega zakona, ampak glede na marsikatero drugo vprašanje ! V začetku so naši ljudje za|M>redoma pisali laške pranje, ker so menili, da jih tako na^a nar«>duo-zagrižena občina še najprej vsprejme ! Nekoliko za tem je naše politično društvo »Edinost« ustanovilo poseben urad, ki je, kakor čujem, odposlal že lepo število nesrečilo je namreč več oseb. ki so bile tam na delu. Jeden ponesrečencev je kmalu po dogodivši se nesreči umrl. Drugih ti osebje deloma težko, deloma lahko ranjenih. V tehničnem zavodu dozidujejo namreč nov del k nekemu že obstoječemu poslopju, v katero hočejo spraviti vse gonilne stroje, ki so sedaj razstrešeni po raznih drugih poslopjih v tovarni. To delo je poverjeno inženjerjem Fed. Angeliju, Izidorju Eliasu in Samsonu Vene zianu. Zidarjem je naČeloval Josip Miklavec (Kačun). Med drugim so zidarji dovršili te dni tudi tri velike oboke, kjer je imel biti u hod v poslopje. Na povelje svojega načelnika so odstranili pred par dnevi leseno ogrodje, ki je podpiralo oboke. Včeraj so zidarji delali streho. Nekoliko pred drugo uro }>o[H>ludne so delavci videli z grozo, kako so se vsi trije oboki skoraj istočasno podrli. Takoj na to se je poruš:la tudi ostala stavba in med ruševinami je ostalo sedem nesrečnih delav- Nezgode. 17 letni kovač Dragotin 16. t. m., priredi se mu v to svrho serenad i ; Piščanc, stanujoči pri Sv. Ani, se je udaril po serenadi pa Blavnosteu večer v mali dvo- s kladivom po roki tako nesrečno, da je do- rani »Narodnega doma« a skupno večerjK bil nevarno rano. Pomoč je dobil na zdrav- temu se ne bod*? poš ljalo posebnih vabil, niški postaji. Odbor vabi tem potom vse učiteljstvo ter 24-letnemu kovaču Ludviku Svež, sta- znance in prijatelje, osobito pa nekdanje nujočemu pri Sv. Jakobu, je padel kos že- učence slavljenčeve na mnogoštevilno udeležbo. leza na roko in roko. slovensko pisanih prošenj. Kar naenkrat pa je cev : dva pa sta bila tako srečna, dasta ube-;iaš -■lavni« magistrat začel vračati vse žala uevarnosti. Neki mizar, o katerem se ne prošnje, brez razlike, ali so pisane v slovenskem, laškem ali nemškem jeziku ! Slovenske in nemške vrača, ker delegacija — ne ume zna še imena, je skočil sam na tla (kakih G metrov globoko) in je ostal popolnoma nepoškodovan, drugi, neki zidarski podajač, Pa- teh jezikov! Laške vrača pa s pretvezo, da vel Acquarini, se je oprijel nekega trama, na ni dokazano desetletno bivanje v tržaški katerem je ob vi sel, dokler mu niso pristavili občini! lestve, po katerej je splezal na tla. Pod ru- Proti takemu postopanju smo se pritožili ševinami pa je ostalo vseh drugih sedem de-na c. k. vlado. In čudom čudo: ob tem lavcev, ki so bili tam na delu ia sicer 23-vprašjtnju je naša vlada uveljavila princip letni Josip Godina-Krčič, ki je kmalu potem absolutne enakopravnosti. Ali žal, da le v ko so ga izvlekli izpod ruševin, umrl, 25-aegaciji. To je : ne odgovarja nikomur!! letni Anton Cehovin, 25 letni Josip Godina- Poskusil smo potrdila o 10-letnem bivanju Maticle — vsi trije iz Skednja — potem 23-iekati na c. kr. redarstvu, toda tudi tu letni Anton Gorjanc iz Loč ter 53 letni Ivan treba čakati, eden, dva in tudi več mesecev, Baldelli, 47-letni Josip Bretelli in 37-Ietni predno se j>osreči u dobiti tako potrdilo!! Ob Angelj Galli, vsi trije i*. Italije. Izmed teh vseh prizadevanjih svojih čakamo še danes je Godina-Krčič. kakor je omenjeno, umrl — na prvi slučaj, ko borno mogli poročati : po poti, ko bo ga nesli v bolnišnico ; Cehovin ta ali oni je bil vsprejet v občinsko zvezo Bretelli in Baldelli so težko, Godina-Maticle, tržaško ! Galli in Gorjanc pa lahko ranjeni. Na kraj Mnogo je med nami takih, ki so po pr- nesreče so pritekli delavci iz tovarne, ki so vem uevsj>ehu obupali in zagnali vse akte v izvlekli ponesrečence na piano, kmalo na tO koš : ali ini zavedni državljani ne storimo pa zdravniki z zdravniških postaj, ki so re-tetra, ker ne dvomimo, da — zakon mora vežem jiodelili prvo zdravniško pomoč in so slednjič zmagati. jih dali deloma v nosiinicah, deloma v vozovih Našemu ljudstvu priporočam, naj se za- spraviti v bolnišnico, upljivo obrača do urada našega političnega Načelnik Josip Miklavec-Kačun je, vidč društva »Kdintst«, ulica Molin piccolo št. 1, nesrečo, takoj zbežal iz tovarne in je redar-(»Delalsko podporno društvo«), ker tam jim stvo dobilo nalog, da ga ulovi in izroči sodne napravijo samo prošnje, ampak tudi vse nijski oblasti, ki bo imela določiti, kdo je nadaljne |>otrebne korake, dokler ne bo do- kriv na tej katastrofi: ali inženirji ali pa načelnik sežen cilj. delavcev. Lahko si je misliti obup nesrečne C. kr. namestništvo opozarjam, naj se Krč i če ve matere, katera je sedaj ostal sama zgane in naj jioslane mu utoke izroči k. re- z majšim sinom in brez nobene podpore ; darstvu. da to poslednje potrdi 10-letuo bi- istotako so hndo potrte tudi družine ostalih vanje. Sploh naj storita obe imenovani oblasti ponesrečenih delavcev. Umrli je bil člen ške-svojo dolžnost, drugače poprosimo naše dr- denjske »Velesile«, poškodovani Godna-žavue poslance, naj na Dunaju opišejo naše Maticle }>a člen narodnega orkestra istotam. polževe odnošaje ! Drobne vesti. O g e n j. Predsiuočnjim Izgovori, češ, da ni dovolj osobja na je gorela hiša št. 2 v ulici Arcata. Došli ga-razpolago, nas ne brigajo, ker se temu lahko silci so ogenj kmalu pogasili. Hiša je zava-odpomore. Nastavite j»omožne uradnike, ali rovana. pa zaukažite, naj magistrat stori svojo Aretirali so včeraj nekega 25 Iet- dolžnost ! mladeniča imenom Puh iz S. M. M. Ker čujem, da se bržkone priredi shod spodnje, ker je baje naklestil oskrbnika go-v protest proti postopanju tržaškdi ž-dovsko- spodarja tiste njive, katero ima Puh v na-iredentarskih mestnih »očetove (kar ue bi jemu. Aretirauca so odvedli v zapore, bilo samo umestno, ampak je tudi nujno po- Tatvina. Katarina Artico, stanujoča trebno), pri|>oročal bi jaz SKlicateljem in zbo- v Rocolu št. 443, je ovadita redarju, ki je rovalcem, naj se na tem Bhodu ob enem patruliral po Rocolu, da so jej Josip M., sklene tudi energična resolucija proti neza- Anton C. in Fran S. ukradli nekaj slišanemu zavlačevanju z reševanjem prošenj kokoši. za podeljenje domovinske pravice. Sploh P r e t e p. 43 letna Josipina Zene, sta* treba tu ubrati energičnejše strune, za kar nujoča v Zagati Marinella št. 8, se je včeraj nam bodo hvaležni tudi oni Lahi in Nemci, pretepala in je o tej lepi priliki dobila rano ki trpe z nami na istih nezakonitostih. od stolice, ki jej je padala po glavi. Na Našincem priporočam, naj ne obupajo, zdravniški postaji bo jej pokrpali glavo, ker naša zmaga ob tem vprašanju je gotova ! Nezvestoba. Trgovec z oljem, Be- Nepristojnost na C. kr. glavni pošti, nedikt \Vachmann, v ulici dell'Acfoin papeža 23.8 C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 744.02 'Leva XIII. osvetiti lasice D-ilinUinoe, ka-— Danes plime ob 7.27 predp. in ob 7.16 terim se je, po njegovem ineuenju, godila pop.; oseka ob pojtoludne. 1.4 pre ip »bidne in o> 1.24 krivica s tem papeževim odlokom. Loterijske oktobra : Številke, izžrebane dne 5. Vesel ičui odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v Trstu, ulica | Stadion 19. I., odpre danes plesne vaje za začetnike obojega spola. Te vaje se bodo vr šile vsaki torek in četrtek od 7—9. ure zvečer. Poučevali se bodo vsi narodni, navadni in sestavljeni plesi. Kdor se misli redno vde-leževati teh vaj, naj blagovoli naznaniti to v i društveni pisarni. Trst Line 28 50 72 29 19 8 22 57 i o 84 Brzojavna poročila. Služba na gradnji norih železnic. DUNAJ 8. (B) »Wr. Ztg.« objavlja razglas ministerstva za železnice, tičoči se j uredbe in oskrbovanja službe na gradnji no-Ples, ki ga je priredil narodni orkester vili železniških Črt. v Skednju minolo nedeljo, izpadel je najlepše. Odlikovanja. Novoustanovljeni orkester je igral uprav DUNAJ 8. (B) »Wr. Ztg.« javlja: Nje- divno. Udeležba povsem povoljna. — O tej govo Velič. cesar je podelil zdravniku prima-priliki bi si dovolili malo prošnjo do gg. : riju I. razreda, dvornemu svetniku dr. An-prirediteljev plesov sploh; to namreč: naj tonu Drasche, vitežtvo in profesorju dr. pazijo, da na p)esu bosta vladala absolutna i Josipu \Veinleclinerju naslov dvornega nika, oprosti vsi ga taks. svet- disciplina in red. »Rokovnjadi* se bodo predstavljali dne Velič. je podelilo členoma dežel- 1. novembra v Škednji. Na to posebno opo^ nega odbora nižjeavstrijskega, dr. Albertu zarjamo slavno občinstvo. Gessmacnu in profesorju Franu Richterju Gg. diletantje so prošeni, da pridejo v red železne krone tretje vrste, oprostivši ju sredo dne 9. t. m. ob 8l/»- k vajam v »Tr- od taks. žaško podporno in bralno društvo«, Stadion ( Dogodki na Španjskem. MADRID 7. (B .) Minister za notranje ; stvari Moret taji obstanek kakoršnjega si bodi karlistiškega gibanja. Glasom poročil iz Bar- . . a . _ . , celone pa poročajo tja došli p.itniki o izrecno X Častnim občanom je imenoval ....... . „. . . a . . , karlistiškem gibanju, občinski zastop v Cepovanu svojega rojaka, »• i Trn j Štrajk zidarjev, monsg. korarja bteiana Kaiola. > „ „„ e J BARCELONA 7. (B) Tu bo vsi zidarji št. 19. I. n. Vasti iz ostale Primorske. X Skušnje za usposobljenje učiteljev in učiteljic za ljudske in meščanske šole se prično na c. kr. izpraše-' valnem poverenstvu v Gorici dne 4. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Dotične prošnje se imajo doposlati reče-nemu poverenstvu najkasneje do 20. t. m. V Gorici, dne 7. oktobra 1901. Križnic, ravnatelj. I X Odlikovanje občine S t. Andraž pri Gorici. Včerajšnjo vest o odlikovanju te občine na dunajski razstavi vrtnarskih pridelkov je popraviti tako-Ie : Občina je dobila za razstavljeno zelenjavo sledeča odlikovanja: I. državno zlato svetinjo, 2 srebrni, 1 bronasto svetinjo in 5 dukatov. stopili v štrajk. Ogerski liiiiiisterki predsednik na Dunaju. DUNAJ 8. (B.) Miaisterski predsednik Szell je dospel semkaj iz Budimpešte. Vihar na Portugalskem. LIZBONA 8. (B.) Silen vihar je v zalivu Peniche potopil neki ribiški čoln. Vse moštvo se je pogubilo. Ipl najprej, da vsprejme tudi priporočeno karto s slovenskim našlovom. Siovenski napis pa je tako razljutil ostarelo gospico, da je z vidno jezo iskala nemško slovenski recepis ter je zahreščala osorno nad mano: »Zahleu sie 25 Heller!« Ko sem jej potem hotel izročiti še služ-i>enu pripoioČena pisma, se je zo[>et za ljutila in mi je }>onnila knjigo s pismi nazaj, češ, da ne »sprejme več, ker je že druga ura popoludne: in govorila je še razno drugo. Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo je na-prošeno, tla bi blagoizvolilo to gospico priučiti nekoliko bolj uljudnemu vedenju — takemu, ki bo dostojno c. kr. urada. tfrožna nesreča r tržaškem tehničnem zavoda. Včeraj pcpoludne — toda že -po sklepu lista — nam je došla iz tržaškega tehničnega zavoda vest o grozni nesreči. Po- od nekega klijenta. 23 letni pekovski pomočnik Fran P., v službi pri Gregorju Fabianiju v ulici della Caserma št. 10, je bil pooblaščen od gospodarja, da iztirja od nekega odjemalca bvoto 18 kron. Pomočnik pa se ni povrnil več. — Gospodar je ovadil stvar na policiji. Brutalen čin. Včeraj je bil aretiran 47-letni težak Dragotin C., ker je v ul. Farneto s kosom lesa udaril nekega Jakoba Staniča, ne da bi imel kakov razlog v to. Brutalnega napadalca so odvedli na policijo, kjer so ga ka/.uovali z 36 urami zapora. Zakonska ljubezen. Frančiška K., stanujoča v ulici deli* Istria, je siuoči ovadila svojega moža Frana, ker da jo je prav surovo natep^l. Izjavila je nadalje, da jo tepe vsaki d-n, ne da bi imel povoda za to. Vesti iz Kranjske. * Deželnim g 1 a v a rj e m z* K r a n j-sko.je baje zopet imenovan se na parobrod Narod«. Tu ne inorerno zamolČati, da smo ' /0 a,t železnico franko, tudi mi v Trstu čuli pritožeb o pretirani ! strogosti ravnateljstva te gimnazije. E, tudi ' tu velja : vse, kar je prav! In : malo manje je včasih — več! * Proslava petdesetletnega učiteljevanja. Odbor »ljubljanskega učiteljskega društva« je sklenil v svoji zadnji seji, da hoče petdesetletnico učiteljevanja g. nadučitelja in voditelja Frančiška Raktelja praznovati na slovesen način. V sredo, dne i M. U. Dr. Ant. Zahorsky » |>ri|M>r»K"a svojo jN>mo/* na porodih, al>ortih in vseh ženskih boleznih, kakor; ne-rednosti v peri jod i, krvavenje. I>eli tok, neredna lega maternice itd.. kak<»r »ploh v vseh slučajih l>oleztii. r Ordinuje uliea Carintfa štv. H. od * <»-11 In od 2-4. t Vdobiva se v vseto lekarnah, mirodilnicah. parfumerijah ^ in enakih prodajalnicah. Florijan Gupajerjev Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicab. parfumerijah in enakih prodajalnicah. I kemično suha voda $ Skrivnost kemičnega izpiranja za izpiranje Operater kurjih očes, T, p lomova n pf'»*ri;*l «t GiorHmi. iira »voj amhulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od g preilp. do H. pop ob nedel;ah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih oče* in zaraslih nohtov tudi v najbolj k» mplit-itanih «lu«'ajih na ponfben način in brez nikvkor^iub bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu "i kroni. nplavnira z* P°PrHVl.ian.ie vsakovrstnih stro-U C I d V 111 L d jev. niotoijev na plin in hrizjralnic v*>b vr-t. Kova-k a t* za obilen obisk: Ant. Pahor. Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica >* tte Fontane -t. 13. priporoča 3 krat na dan -vež hruli in velik izl>or sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-b»ga moke iz prvih r»gerskih mlinov. Trgovina z i/irotoi Ijenimi oblekami. O I " " Ponte della Fabbra rt. 2 vogal ul. Uđlcll-lll. Torrente Podružnica „Alla citta di Loudra- z najfinejšimi izdelki v uliei Posle nu~ve 3 Brune rjera hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik iz tor oblek za moške «>d gl. *> ;"»o do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru <*! gld 3 do S. zimske močne in podrite jope z ovratnikom ml astrahana od gld. 5 — 14. ravno take pod.-ite s kožubovino j»o gld 12. — Površne suknje v velikem izbora od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2 iS I — 4.:")0. tinej^c od gld. o — 9. Velik izbor oMek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld 2.H1 — lo. Haveloki za moške in dečke po naj"«žnh cenah. Hlače od mole&kina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici ua roko t Kormiru- ( rtane močne srajce za delavce gld. 1.30. Ve-l.ka zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročl>e na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v -lučaju |K)trel»e v 24 urah. V podružnici v ulici P< -te nuove -e zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter -e še posebno vdobiva vsake vrste oblek v rajnih risanicub in merah za moške in dečke. Odlikovan z dvrini zlatim i in hro-nastimi kolajnami < c < < < i C < < i < < < < < o°o o oo o°o o oo o°o o oo o oo o oo V mojem zavodu za kemično pranje na najmanj 10.000 volnenih, baržunasiih svilenih oblekah in onih iz Kaingarna natančno preskušano odpravi v eni minuti vse madeže vsled olja od bi-cikljev kakor tudi vse d r 11 ge o 1 j a, maščobe, petrolej kakor tudi maž od vosov, sosebno pa V vsaki madež brez drgnenja, brez pranja, brez ščetanja odpravi „GTJGI". madežev na oblekah! i lOiiOitOoOoOiiOiiOOOiiOKOUOilOi r Glavni zastop za Austro-OEersko: ^ Viljem Mocsari I Dunaj, I. ^ Nibeliuigen^asse št v. 11. > V Trstu ga prodaja : Ipacij loli, na tonem trp i. Cena steklenici 80 st. Razprodajalci vdobe primeren odbitek. N Lekarnarja A. Thierry-ja balzam s£ zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali G velikih steklenic, 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron ?»0 stot franko, razpošilja proti predplačilu: m A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" im v Pregradi, Rosrotee Slatina iRahitseh-Sa.-erbrun>. DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleisehmarkt 1. -- BUDAPEST.j Lekarnar I. pl. Toriik in I>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miltelbach. Ha drobno se vdobiva povsod. Axx*xxx>'xxxxxxxxxxxxxxxxxxx>00*e v to ntroko spadajoče blafro ter jamči za poštenu in soliclno po-strežlM*. One st:i I li e brez pouajanja. Kdor potrebuje žal uzi je, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za prodajalnice, naj se obrne naravnost na Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže g. Skrbić Ziurreb — Iliea 40 — Zagreb. Ceniki brezplačno in frauko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. Os. kr. priv. tvornica strojev, liriz^allile, eelail, cevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke CzbcIi pri Prostjevi 'MoravsUoj R. A. ^MEKAL-A mmw podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim ulje motorne vozove, a[ia-rate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori ..Vermorel" po 16 krou. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako posto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "Tgodni plačilni pogoji — Podružnica K. Spošfcova njena A. S MEK AL v Zagrebu X X X X X X X X H A M a napisom madjarskim, talijanskim i. t. d. Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati. Vladimir Gorsetić trgovac Požega, Hrvatska. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem veščakoni, častnikom postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo uovoiznaj-dene originalne genf- < ske 11 karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, -sestav glashiitte". Te ure imajo protimag-netične preciziski urni s troj so najtančneje regulirane in preskušen in daj amo za vsako uro .'»-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno iu krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goblinske kovine ter prekrit s 14-karat, zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vesčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja '200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v »I mescih 1(mhm> dodatnih naročb in okoli :><>oo pohvalnih pisem. (1ena uri za gospode ali dame le 11» kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam mos-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po o. — :">. — in S. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nszaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur ,.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 2;> stot., na dopisnice 10 stot. Remeljui v velikem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice-za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za„ stopnjice. U/T" Cene zmerne Viktor IKEiklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. Grand Hotel-Restaurant Obelisk O P Ć I N A ^^ Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. = Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. M-. Izvrstna kuhinja \j Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGUIŠĆE. - LAWN-TENNIS. - KROGUIŠČE. - BILIJARD. - TELOVADNE PRIPRAVE. -—----Telefon štr. 657. | E- 01) BEilEliali tu prazniilli v lerem vrEineiin vozne zveze od restavracije „Centrai Pilsen" na Općino. Naj zmernejše cene. Tofcno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naroČila prejemlje gospod BERRETTINI „J(ova restavradja Centrale pisen", (Irst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O 'O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. OOOOOOOOOOOOOOOO Novo tržasKo poelmo sofljetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje sije pred kratkim nabavilo nove in elegantne vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo iu ! praktično osobje ter vsprejema pogrebe kateregakoli razreda po lastni tarifi. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremljevanju pogrebov ua pokopališče. Anton Pečenko Ste li gluhi?? Vrtna ulica 10 - 4*0 Iti CA - Vrtna uliea 10. j priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in istarskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodili o