Naši škofje govorijo. Kuzmcrc, ki vladajo v naši državi, so prisilile naše katoliške škofe, da s<> stopili pred javnost z ostro obsod1-." sedanje vladc in ajenega nasiopanja proti kaloliški kvi. Pretekli mesec- so bili jugoslovanski škoije zbrani skupnem posvetu v Zagrebu. Sklenili so poslati spo- nico kralju, min. predsodnikn in ministru verc. Ta- i spomenic, opominov in prošenj so škofje že več ^lali v Beograd. Pa vse te vloge.so ostale. kakor izjav- ljajo škofjc, skoraj vse broz uspeha in velika večina vr- hu tega tudi brez•vsakega odgovoia. Zato so se odločili, (o spomenico kralju in vladi izroeiti javnosti. Naj naš x iii evropska javoosl zve, kako naša vlada postopa s ka- toliško cerkvijo in s katoliškim delom prebivalstva \ državi. Odkrite, jasne in ostre besede naših škofov pa dajo kakor težki udarci na tiste, ki so krivi žalostnih razmer \- iraši državi. Obsodba političnih ra/.incr. «Ni naš posel«, tako govorijo škofje, «da bi se pečali s poliliko kot tako; toda kol očetjc in pastirji svojih katoliških vernikov ne moremo drugače, nego da damo duška težki boli svojega srca, ki jo čutimo, videči, kako se državna politika vodi tako. da se enokrvni bratje čim dalje bolj odtujujejo, ločijo in mrze, tako da se jez med njimi čimdalje bolj širi ter se vedno češče ponavljajo usodne besede o amputaciji (odsekanju), separaciji (od cepanju). Po tej kratki, pa temeljiti obsodbi državno-političnega načina, po katerem se vlada naša država, preidejo Škofje k svojemu pravemu predractu, za kojcga so najbolj pristojni, k cerkveno-političnim vprašanjem. Kako Si predstavljajo sedanji vlastodržci razinerje države do ičrkve. se kaže najbolj v šolskem področju. Razkristjanjenje šol. «Kultumi program kraljeve vlade«, tako pravi škofovska spomenica, «gre, kakor se zdi, naravnost za tem, da se krščanski značaj šolskega poduka naravnost uni - Kot primer navajajo škofje Banat, Bačko in Baran;_. kjer so se katoliške verske šole po vrsti zapirale, zgradbe odvzemale ter se celo zasebne zgradbe katoiiških redov uporabile za državne šole, siromašne redovnice pa iz njih izgnale; duhovščini se je vstop v šole popolnoma prepovedal. Škofje so večkrat odločno nastopili za to, da se te kiivice odpravijo. Storili so to osebno in s pismenimi vlogami, ki so jih maja 1921, septembra t92l in januarja 1922 poslali beograjski vladi. Na vse to so dobili edino rešitev ministrstva za prosvcto dne 18. oktobra 1921, kjer sc škofom odgovarja, da se jc vse izvršilo temeljem zakona o ljudskih šolah z dne 19. IV. 1914 kraljevine Srbije, ki se je razšifil tudi na Bačko, Banat in Baranjo. Srbijanski šolski zakon gotovo ni pri meren za nove kraje, v katerih so povse druge razmere. l.i tudi po tem zakonu so dovoljene zasebne šole. č. • Lie v Velikem Bečkereku so dejansko prosile za dovoljenje, da smejo za 14.000 katoličanov obdržati svojo šolo, ki jo vodijo ondi že 42 let, ter so izjavile, da so pri pravljene izpolniti vse pogoje, ki jih določi ininistrstvo. to prošnjo pa so dobile od ministra odgovor: «Minitvo prosvete ne smatra potrebnim, da izda dovoljenje za nadaljni obstoj tej katoliški šoli, ker je v Velikcm Bečkereku državna šola, a načelo ministrstva je, da ne flovoljuje ne verskih ne uarodnih šol.« Kljub tcmu je pa prav to ministrstvo v prav tem mestu dovolilo za 1200 židov versko židovsko šolo. Novi šolski zakon. Kar se dogaja v Bački, Banatu in Baranji, je pričakovati v celi državi. V načrtu ljudskošolskcga zakona, ki ga je izdclal prosvetni odbor, se proglaša kot vrhovno načelo, da je ves šolski pouk državen (čl. 2), da mora vse predmete in tudi veronauk predavati samo državno nčiteljstvo (čl. 51); knjige za veronauk odobruje minister za vere (čl. 53); zasebne šole se moreja snovati samo tam, kjer ni državne šole. Škotje so po svojih odposlanrih protestirali proti tem načelom. Odgovora niso dobili, pač pa se hoče ta načrt šolskega zakona predlužiti par lamentu. Zato škofje ponavljajo svoj opomin: Katuliškn eerkev in katoliški starši se ne morejo nikdar odreči svojim pravicam ter bodo morali v najodločnejši in na j ostrcjši boj za svobodo poduka. Ali nam je tak boj potreben in ali je za našo mlado državo korijten, o tem ni treba govoriti. Policijsko poscganje v nolranje cerkvcne zadevc. Škofje se na to pritožujejo, kaku neprijateljska roka državne oblasti posega ludi v samo uotranje življenje katoliške cerkve. To se vidi iz preganjanja Marijinih kongicgacij (družb), ki so čislo pastirska uredba katoliške cerkve, priznane in dovoljcne po celem svetu. Pokrajinska vlada v Bosni in Hercegovini je z naredbo z dne 17. januarja 1921 pod pretnjo izključenja prepovedala vsem učencem biti člani lake družbe. Pokrajinska vlada v Hrvatski in Slavoniji zahteva z naredbo dne 8. novembra 1921 popolno oblast nad družbami. Protest žkofov in relokupne katoliške javnosti do danes ni nič koristil, zato se pa dovoljujejo ne samo udruženja svobodne misli, marveč tudi zveza takih udruženj srcdnješolskih dijakov, kjer ni nikakega šolskega nadzorstva. Ministrstvo za prosvelo je dne 19. januarja 1920 odredi- 10, da se mora srednješolska mladina priključiti jugoslovanskemu Sokolu in se vzgajati v sokolski idcji, in to zopet brez šolskcga nadzorstva. Sokolska ideja je po pisanju sokolskih prvakov samih protikrščanska in p:» proticerkvena. Tudi proti temu so nastopili katolišlu škofje z vlogo in okrožnico .Toda brezuspešno. Od kntoliške cerkve odpadli duhovniki, ki dvigajo pravcati upor v katoliški cerkvi, so uživali na Hrvatskem čisto očito podporo pokrajinske vlade. Pokrajinska vlada v Zagrebu je na svojo roko bt^c vsakega sporazuma z du hovno oblastjo izdala naredbo o šolskih praznikih. Po tej naredbi se mora po vseh šolah, pa naj nc bo v njih niti enega' pravoslavnega učenca, obhajati več pravoslavnih praznikov, dočim se za katoliško mladino ukinja praznik njenega nebeškega zaščitnika. Poziv bogoslovcev v vojaško službo. Težko zadeva cerkev naredba ministia za vojsko in mornarico z dne 23. marca 1922 o vojni dolžnosti bog)slovcev in duhovnikov. Tudi tu gre za raztegnitev srbskega zakona na celo ozemlje kraljevine, ne da bi se bilo vprašalo, da-li je polilično razborito brez parlamcnt.i in zakona posegati v odnošaje, ki so doslej brez vsak<" škode za državo veljali v korist vseh veroizpovedi. Ako se pa pomisli, da se prav seda j dela po eni strani za razorožitev, za znižanje vojskc, za lako potrebni mir mc-.l narodi in po drugi strani vpošleva naravnosl obupno stanje in pomanjkanje chihovniStva, potem se mora tsi naredba kar najostrejc obsoditi. \"~ zagrebški nadškofiji 11. pr. je že nekoliko župnij brcz župnikov in kaplanov, torej brez vsakega duhovnika, da niti ne omenimo velikih župnij, na katerih se slarčck župnik muči brez pomornika. Lelos pa dovršita nauke dva bogoslovca, a še ta dva morata brez vsakc potrebe najprej v 12meseč- no vojaško službovanje, a duhovho pastirstvo jih tako krvavo potrebuje! Ako se ta naredba ne izpremeni, kaj porcko na to toliki verniki, ki ne nehajo prositi za duhovnike, pa zvedo — za to dejstvo? Gmotno stanje cerkve in duhovšČine. Nato razpravljajo škofje o gmotnem stanju katoliške cerkve in katoliškega duhovništva. Pritožujejo se zo per način, kako se izvaja agrarna reforma. Kolikokral so katoliški škofje, tako povdarja spomenica, pri kraIjevski vladi ustmeno in pismeno zahtevali leka proti krivici, ki se prizadeva katoliški cerkvi, nazadnje z obširno vlogo s skupne sejc škofove dne 6. maja 1921, št. 12. Ko niti na to ni bilo nikakega odgovora, a se je za gotovo zvedelo, da sc je pravoslavnemu patriarhu še v začetku septembra izdal odlok, s katerim se mu vrača daljsko velcposestvo ,se je obrnil predsednik ožjega odbora episkopata na ministrski svet z novo vlogo z dne 6. maja 1921. Niti na to vlogo še do danes nismo prejeli nobenega odgovora, zato smo pa čitali v »Hriščanskem životu«, listu skupščinskega tajnika dr. V. Janiča, kjer se z veseljem ugotavija, da se bodo pravoslavnim samostanom dne 1. oktobra vrnila z agrarno reformo odvzeta zemljišča. Ko se je zvedelo za proračunski načrl finančnega ministra za leto 1922, smo se vsi presenečeni vprašali, odkodi nekomu tolika smelost, da si lipa s tako očito in strašno krivico na dan? Za pravoslavne približno šestkrat toliko, kakor za katoličane. Vsi naši cerkveni prosvetni zavodi so prezadolženi, katoliška duhovščina sttada in trpi vsakoršno pomanjkanje — pa vendar tolika krivica v proračunu! Zdi se, da je nekomu v resniei do tega, da nas reši vsakega dvoma o bojazni, izrečenf v vlogi dne 26. januarja: «da se v nas ne ubije vera, da je v kraljevini SHS pravičnost in enakost za vse državljane in za vse ccrkve (veroizpovedi).« Nezdravo ozračje. Tako postopanjc nasproti katoliški ceikvi od zgoraj, nerazumcvanje katoliških naprav in življenja, iu vsled tega najncosnovanejše in najneumnejše ovadbe od zdolaj, potem pa napadi in sumničenja od strani —¦ vse to ustvarja ozračje, vsled katerega sc poraja jo v nekatoliškem delu naroda nemili pojavi sovraštva in mržnjc proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini. A vendar je samo katoliška cerkev in njena duhovščina rešila našo narodnost v vseh ogroženih kra jih, povsodi pa je najintenzivneje sodelovala zn kulturni in gospodarski napredek naroda. Tako govorijo naši školje. Slovenski in hrvatski n» rod je svojim škofom hvaležen za odkrite in pogumne besedc, s katerimi so obsodili neenakost in neenakopravnost, ki sedaj vlada v naši državi in njeni upravL Ali bodo tisti, ki vodijo usodo naše države, ob škofovskih besedah izpregledali, popravili storjene krivice ter ustvarili razmere, ki bodo zadovoljile vsa tri plemen* jugoslovnnskega naroda?