Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v L|nb!Janl vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'60 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čttrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K
PMiamtiMi ilnllk« IV *.
Reklamacije so poštnine prose. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaerati: Enostopna pett -vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 80 vin. večkrat po dogovoru.
41. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 7. aprila 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopiae in rokopiae sa list: Uredništvo j Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiilj&tve naročila na liat, reklamacije, inaerate i. t. d.: UpravnUtTO •Rdečeča Prapora«, ljnbljana, Selenburgova ulica 6/U.
Državni zbor.
Dne 14. t. ta. se zopet snide državni zbor in predsednik Paltai namerava takoj na prvi seji na* znaniti dnevni red za pomladno zasedanje. Na prvo mesto bi imelo priti posojilo 182 milioaov, potem naj bi bilo prvo Citanje pragmatike za državne uradnike. Vrže se pa še pogajanja, da bi se pragmatika brez prvega čitanja odkazala odseku za državne uslužbence.	*
Misli se, da bo zasedanje tiajalo do 14. maja, le ob pravoslavni Veliki noči bodo kratke počitnice. Glavno delo bodo imeli odseki, v katerih se ima rediti proračun, nova davčna predloga, končna reforma opravilnika, italijanska univerza in socialno zavarovanje.
Pattaiev namen, spraviti posojilo kol prvo točko na dnevni red, je te povzročil vibar v Slovanski Ejoti. Zlasti četki agrarci so zadnji čas na« sprotovali takemu dnevnemu redu in so poslali Pattaiu brzojav, s katerim protestirajo, da postavi predsedniStvo po svoji Tolji posojilo na prvo mesto dnevnega reda. Zahtevali so, da se skliče seja klubskih načelnikov, ki naj bi sploh določila dnevni red.
Češki agrarci so zelo razburjeni, ker se predsednik ni oziral na njihovo zahtevo. Pridružile so se jim tudi druge skupine Slovanske Eaote. Danes je vsled tega že veliko vprašanje, če dobi vlada večino za nameravano posojilo. Kor je B enerth še pred Veliko nočjo izjavljal, da je posojilo nujno in neizogibno, bi morala vlada pač izvajati posledice, ako za tako važno zahtevo ne bi dobila večine. Seveda Bienerth bi znal tudi v tem slučaju reči, da se stvar ne tiče zaupaaja.
Balkanski socialisti.
Javili smo že, da so priredile socialnc-demo-kratične stranke balkanskih držav na velikonočno nedeljo po vseh balkaujkih glp nih mestih velike manifestacijike shode radi sedanj, politike domačih vlad in zunanjih držav. Najvažnejša sta bila shoda v Belemgradu in Si fiji. Demonstrativno je na prvem poročal bolgarski sodrug Varil Kolarov, na drugem pa srbski Dragiša Lapčev c.
Iz Kolarovega referata, kije naj‘prej opisal velike politične dogodke od anek*<je Bisne in Hercegovine do potovanja balkanskih vladarjev v Peterburg in Gtrigrad, citiramo sledeče:
•Balkanski vladarji vodijo tujo politiko kot prosti agenti osvojevaloih želj«. Rusija, strta na daljnem vzhodu, je nesposobna za boj na Balkanu. To je izkoristila Avstrija, pa je anektirala Bosno in Hercegovino; toda ta grižljaj še ni prekuhan. Treba ji je novih moči, da poseže dalje. Balkanski narodi so podobni ujeti živali, katero varuje dvoje zveri le zato, ker se ne moreta sporazumeti, kako bi jo raztrgali. Ti trgovci z živimi kožami pa ne vpoštevajo, da so na Balkanu živi narodi, ki žele samostalno življenje in ae marajo postati igračke osvojevalcav. Evropski kapitalizem je planil na Balkan kakor na kolonijo. Balkanska buržoazija je nesposobna za odpor. Da si zagotovi izkoriščanje svojfga proletariata, se pajdaši z militarizmom in monarhizmom. Militarizem izsesava ljuditvo in mu jemlje moč za kulturni razvoj. Radi njega se najemajo posojila in iz balkanskih dežel postajajo sami predmeti tuje' kapitalistične špekulacije. Vojska balkanskih državic služi za udušitev politične svobode svojega naroda. Dviga se šovinistično kričanje in ščuje se narod proti narodu. Militarizem, monarhi-zem in šovinizem na Balkanu so agenti tujega kapitalizma. Nasprotno se mora balkanski proletariat bojevati za narodno združitev. Voditi mora neizprosen boj proti tujim agentom: militarizmu, mo-narhizmu in balkanski buržoaziji. Proletar atu je
smoter, da se ustanovi na Balkanu federativna, demokratična republika, ki bo dovolj močna, da zastopi pot Rusiji in Avstriji, da iztrga Balkan evropskemu kapitalizmu iz krempljev. Mir pa doseže proletariat šele v socialistični družbi.* Potem je govoril še sodrug Tucovid, ki je predlagal resolucijo v zmislu referata. Enaka resolucija je bila predložena in sprejeta tudi v Sofiji.
Vztrajna klerikalna nadleinost
Neki župnik v Altstetten pri Curihu (Švici) nadleguje že dolgo ljudi po vseh straneh sveta z božičnimi, novoletnimi in podobnimi razglednicami, katerim dodaje beraška pisma. Tudi več siromašnih delavcev in delavk t naših krajih je že dobilo taka nadležna pisma. Te dni se je zopet oglasil s sledečo pisarijo:
Altstetten, 14. marca 1910.
Plemeniti moj dobrotniki Le prav izredna zadrega in potreba me sili, da ne ostajam mož beseda. Ne prihajam danes prvič k Vam. Imeli ste že enkrat prijazno do* broto, da ste pomagali naši novi misionski župniji v njeni revščini in dolžan sem Vam za to prisrčno «Bog poplačaj 1» Takrat je bil moj gotovi namen, le enkrat priti k Vam. Koncem zadnjega leta sem razpošiljal božične in novoletne karte v Avstrijo. Radi tega me je veri sovražno časopisje grobo napadalo, imenovalo me je sleparja in zakrivilo, da mi tissč in tisoč ljudi ničesar ni plačalo v prid naši cerkvi, mnogi pa so vendar obdržali karte ali pa so mi jih vrnili nefrankirane, tako da sem moral plačati strašno mnogo poštne kazni. Skoda, ki mi je s tem storjena, sega v tisočake. Izknšal sem si tedaj pomagati z nekaterimi oglasi v krščanskih listih, toda uspeh je bil majhen. Tako ne vem nič dru* sega, da pridem iz škode, kakor še enkrat naprositi tiste, ki so mi že enkrat pokazali svojo plemenito dobroto. Ša enkrat Vas prosim prav
PODUSTEK.
Socializem ln gospodarstvo.
Predavanje sodr. dr. H Tume 19. marca 1910 v Pulju.
Kakor je bilo krščanstvo v svojih prvih po-četkih skromno in je predstavljalo in izražalo predvsem eno misel: enakost človeka in ljubezen do bližnjega, tako je tudi socializem v svojih prvih početkih izražal odpor proti krivični porazdelitvi bogastva in uživanja. Kakor se je krščanska misel tekom stoletij razvijala, razširjala in razraščala, da je postala velik svetovni sistem mišljenja, tako raste, se razvija in poglablja tudi socializem in je danes postal največji miselni sistem poleg onega krščanstvp.
Socializem je kakor krščanstvo produkt dejan* skih socialnih razmer r gotpvi dobi človeštva. Nastati je moral socializem takrat, ko je jelo naraščati bogastvo v neizmernost in ko se je javila po drugi strani kot posledica nabiranja tega bogastva neizmerna beda delavca. Dobro pa se da zasledovati dvoje izvirov prvotnega socializma in ta dva sta na Francoskem in Angleškem. V prvi deželi je bila kraljeva moč vsemogočna ter se je opirala na fevdalce in cerkev kot sredstvo neomejene kraljeve moči, pa tudi neomejenega tlačenja ljudstva. Zato je rastlo kot naravna reakcija na Francoskem nasprotje ljudstva proti vladajočim stanovom, želja po odstranitvi absolutizma in strem* Ijenje po pridobitvi politične moči. Nasprotno je angleški kralj bil le predstavitelj volje avtonom-
nega plemstva in avtonomnih industrij alnih in trgovskih občin. Zasebna svoboda je bila ravno s tekmovanjem plemstva in svobodnih mest proti zlorabi kraljeve moči zajamčena. Zato ni mogla na Angleškem nastati ona burna reakcija proti vladajočim stanovom in stremljenje po nebrzdani svobodi, pač pa se je pokazalo na Angleškem tem večje .nasprotje med posestnikom velikega kapitala, t. j. velikimi fabrikami in trgovinami in delavstvu. Angleška je okoli 1800 postala prva industrielna država na zemlji, bogastvo se je jelo gromaditi v velikih industrielnih središčih, kjer se je obenem zbiralo na tisoče in tisoče fabričneg« delavstva, Zatiranje in izkoriščanje ljudstva se je torej na Angleškem pokazalo ne toliko v zlorabi absolutne vladne moči, kakor pa t zlorabi velikega kapitala. Vsled tega konstatiramo na Francoskem krvave revolucije delavstva za politično svobodo in moč in vidimo na Angleškem združevanje delavstva v samopomoči proti izkoriščanju kapitala.
Socializem, kakor se je sedaj razvil kot velik svetovni nauk na podlagi temeljnega dela Karla Marksa, se natn kaže kakor sinteza angleškega in francoskega socializma, kakor izvajanje iz takratnega položaja delavstva proti vladajočim razredom in kapitalom. Ko je socializem na Nemškem jel nastopati, je imel proti sebi prvega nasprotnika ne veliko industrije, kajti Nemčija je postala velika industrielna država šele zadnjih 20—30 let, ampak imel je proti sebi reakcionarni vladni sistem, kateri je dušil vsako najmanjše gibanje proti svobodi in samopomoči. Zaradi tega je tudi socializem na
Nemškem bil v prvem početku sličen francoskemu — revolucionaren. Nastop socialistov na Nemškem je bil v prvem početku precej anarhističen in v gospodarskem oziru komunističen, oboje posledica takratnih razmer. Ko je odnehal vladni pritisk, pa so se jele razvijati bnjno politične organizacije delavstva za dosego pravice svobodnega združenja in zborovanja, splošne volilne pravice, torej politične moči in zakonodajstvi. Vspored s političnimi organizacij srni so se snovale strokovne organizacije kot zgolj resistenčne organizacije s namenom, s štrajki manjšati moč kapitalizma. Bri pa, ko so si delavske organizacije priborile predpogoj vsaki močni politični organizaciji, t. j. pravico svobodnega združevanja, se je strokovna ločila od politične organizacije ter je prva zasledovala smiselno delo za pridobitev političnih pravic, strokovna organizacija pa je prevzela boj za zvišanje gospodarskega položaja delavstva in za omejitev delavnega časa. Kakor hitro so se jele razvijati strokovne organizacije, pa se je posebej pokazala potreba, združiti delavstvo tudi sa samostojno gospodarsko organizacijo in končno osnovati izobraževalne organizacije.
Danes priznava nemška socialno-demokiatična stranka kot predstaviteljica socializma v praktičnem življenju načelno organizacijo v navedeni četverni smeri. Jedro socialističnih organizacij so postale strokovne organizacije in naravno, ker le strokovni delavec v lastnem interesu iz zdravega egoizma more dosledno zastopati boj proti kapitalizmu, le delavstvo je načelni nasprotnik kapitalizma, sato
prisrčno za majhen dar na priloženem poštnem Čeku ali pa vsaj z nekaterimi nerabljenimi znam* katni. Za najmanjši znesek in če bilo le nekoliko vinarjev, Vam izrekam prisrčno zahvalo. Verjemite mi, ne bi Vas prosil še enkrat, če mi ne bi bili časopisi toliko škodovali.
Dovolite mi, da Vas opozorim še na poseben način, kako bi se naši župniji lahko prav izdatno pomagalo. Če mislite kdaj morda na nakup sv. letne maše za ljube pokojnike ali z drugim pobožnim namenom, bi Vam prav prijazno priporočal našo novo župnijo, kjer ni še skoraj nobenih takih ustanov. Dobro delo sv. maše je pač povsod enako veliko ampak pri nas, kjer ni cerkvenega zaklada, kjer se ne smejo pobirati davki in se morejo vsi troški za ceraev, službo božjo in duhovnike plačevati iz prostovoljnih darov plemenitih dobrotnikov, bi bila taka ustanova obenem odločna podpora cerkve, torej dvojno dobro delo.
Velecenjeni dobrotniki Naša tukajšaa cerkev je cerkev svetega križa. In če smo sedaj pred dnevi sv. križa, pošljite vendar, prosim, iz ljubezni do božanskega križonosca, še enkrat majhen dar tisti cerkvi in župniji, kateri so prizadeli naši sovražniki vere že tako težek križ in trpljenje v kratkih letih, odkar obstoja (od 1. 1900).
Vašo plemenitost naj Gospod poplača z obilnim velikonočnim blagoslovom.
Josef Gubser, župnik.
Opomba 1. Če bi dvakrat dobili mojo prošnjo, oprostite to kot pomoto. Tudi prej ni bil nikdar moj namen, poslati več kakor eno pošiljatev.
2. Pisma v Altstetten veljajo 25 vin., dopisnice 10 vin. Manjkajoče znamke se morajo dvojno plačati.
3. Pisma v Schaan L(iechtenstein) veljajo le 10 vin. Tja hodim od časa do časa ponje. Nujni dopisi se torej bolje pošiljajo v Altstetten;
P. S. Ker se mi je veliko število mojih kart enostavno vrnilo, bi jih imel drugo leto še enkrat porabiti, da pridem čimprej iz svoje škode. Pošiljam pa svoje karte le še tistim, ki mi izrecno dovoljujejo. Zato Vas prav lepo prosim: Če Vam smem potem še enkrat poslati osem kart, mi napišite ves naslov na ta list ln če poveste temu ali onemu sosedu, kako žalostno sem naletel in kako nujno potrebujemo, bo na Vašo prošnjo gotovo dovolil, da napišete tudi njegov naslov. Naberite mi, prosim, nekoliko takih dobrotnikov in potem porabite moj zavitek z natisnjenim naslovom (post.
je tudi le ono sposobno, v lastnem interesu pri. četi in izvesti boj proti kapitalizmu in izpreme-niti človeško družbo ? smislu socializma. Ravno strokovne organizacije so pa tudi predpogoj in podlaga konsumnih društev, t. j. onih gospodarskih podjetij, ki se načelno razlikujejo od dosedanje smeri gospodarstva in ki kažejo pot tudi v bodočnost.
Naravno je, da so ljudje enakih potreb in enakega zaslužka, kakor so strokovno organizirani delavci, morali priti do misli, zalagati potrebščine po svojih lastnih močeh. Predpogoj konsumnega društva je ravno isti sloj ljudi, enakih potreb ter zagotovljeno število odjemalcev. Edino konsumna društva pa tudi s gospodarskega stališča odgovarjajo principu socializma. Največja socialna krivica je med producenti delavci in koasumenti nede-lavti. Vse bogastvo izvira is dela, zbira se pa v rokah malega števila oseb, tako da so prvi producenti delavci omenjeni na minimum, drugim pa je odprto ne le vse razkošje, marveč celo perverzna raba in poleg konsuma blaga je omogočeno nepotrebno brezmejno nabiranje kapitala.
Sla zgled naj navedemo n. pr: hiša Rothschil-dove najbogatejše družine v Evropi ima 11 milijard premoženja ter ima toliko dohodkov is tega ogromnega kapitala, da dobiva vsako sekundo 14 K rente, in družina Rockefeller v Ameriki ima celo 20 milijard skopljenega kapitala, tako da ji gre po isti meri renta K 25 na sekundo. To nam posebno plastično kaže razliko v produkciji in kon* sumu. Delavska družina 10 oseb je presrečna, ako zasluži teden težkega dela K 26 za vse svoje potrebe, brano, stanovanje, obleko, izobrazbo in edlastek, tam pa se nataka sekundo za sekundo fetes prestanka leto za letom po K 25. Konec prih.
rest. Schaan). Ampak prosim Vas prav prijazno: Odgovorite mi kmalu, sicer se moja prošnja pozabi ali izgubi in jaz imam škodo od tega.
Gubser, župnik, Altstetten (Curih).
♦
Ko je nadležni župnik prvič razpošiljal podobne beraška pisma, nismo imeli prostora, da bi se bavili ž njimi. Danes naznanjamo vsem, ki ne vedo, kaj in kako, da nihče ni dolžan sprejemati njegove pošiljatve in jih plačevati. In zdi se nam tudi čisto nepotrebno. Če švicarski katoličani sami ne čutijo potrebe, vzdrževati Gubser-jevo cerkev, tedaj tudi našim delavcem in delavkam ni treba tega. Tako bi se lahko vsak pop izmislil, beračiti po vsem svetu in odkod naj bi ljudstvo jemalo denar?
Politični odsevi.
* Avitrijzko-zrbzko pogajanja za trgovinsko
pogodbo se je v pondeljek dopoldne začelo v Belemgradu. Delegata za Avstro-Ogrsko sta avstrijski poslanik grof Forgach in generalni konzul Ivanovič, za Srbijo pa državni svetnik dr. Paču in bivši trgovinski minister Draškovič,
* Srbski kralj Peter je došel v nedeljo dopoldne v Carigrad. Spremljala sta ga poleg drugih ministrski predsednik Pašičin minister za zunanje zadeve Milovanovič. Srbski podanik Nenadovi č ravnatelj vzhodnih železnic Gross in častni kavalirji so se mu bili peljali naproti. Na kolodvoru ga je pričakoval sultan Mohamed, prestolni naslednik, več ministrov, visokih dostojanstvenikov i. t. d. Zvečer je bil v sultanovi palači obiteljski obed.
* V Albaniji je nemirno. V Ipeku je razglašeno obsedno stanje. Džavid paša grozi, da bo dal bombardirati mesto, če Arnavti ne izroče orožja in ne ostanejo mirni. Iz Monastira so poslali tri bataljone v Ipek.
* Turška glada ne čuti popolnoma trdnih tal pod nogami. V zbornici je neki opozicionalni poslanec vložil interpelacijo, češ, da je bil neki uradnik nezakonito postavljen pred vojno sodišče in da ravna vojno sodišče nepostavno s časopisjem. Preden je začela zbornica razpravljati o tej interpelaciji, je podal veliki vezir izjavo, da ni nobenega povoda za to interpelacijo, ki ima le namen, omajati stališče vlade, ali pa jo strm ogla viti. • Veliki vezir je vprašal, če bo vlada imela zaupanje zbornice, dokler je srbski kralj v Carigradu, ako se razprava o interpelaciji hitro konča. Izdava velikega vezirja, ki se je razlagala za poizkus, dobiti zaupnico brez odgovora na posameznosti interpelacije, je osupnila zbornico. Na predlog voditelja mladoturkov se je sklenilo, od-goditi posvetovanje o interpelaciji do 9. t m. V tem času bo torej vlada uživala zaupanje zbornice.
Socialni pregled.
** Nabrežina. (Gibanje klošarjev in kamnolomcev.) Poročali smo že v «Rd. Praporu* o delavskem gibanju v Nabrežini in tudi o zmagi klošarjev v nekaterih delavnicah, če se ne motimo v šestih največjih. Vse kaže, da ne bomo dolgo čakali, pa pridejo tudi drugi mojstri do spoznanja ter se bodo mirnim potem pobotali z delavci in ugodili njihovim zahtevam. Med tem pa smo imeli, odnosno imamo še drugo gibanje, kije velike važnosti ne le za Nabrežino, temveč za ves Kras. To je gibanje kamnolomcev. Pred mesecem se je sklical za to stroko prvi shod, katerega so se udeležili vsi kamnolomci in sklenili, da se organizirajoč Nekaj časa pozneje se je sklical drugi shod, na katerem je poročal sodrug Marica ožaloitnih razmerah kamnolomcev in o potrebi dobre organizacije. Takoj po shodu se je organizirala velika večina teh delavcev. Izdelali so potem spomenico in jo predložili gospodarjem, ki so seveda ostali gluhi in niso hoteli ničesar vedeti o izboljšanju razmer. Pač pa so slovenski in italijanski gospodarji med tem nekaj kuhaU med seboj, kar je zelo zanimivo. Iskali so, na kakšen način bi bilo mogoče, vtepsti v Nabrežino krumir-sko N. D. O., da bi tako razdejali delavsko solidarnost in uničili gibanje. Dobili so par možicev, ki naj bi se imenovali «odbor N. D. 0.» Napravili so pojedino, preden so šli ustanavljat N. D. O., češ, toliko ne bo veljala, kolikor bi bilo treba zboljšati delavstvu plače. Famoznemu odboru so obljubili 600 kron, ako ustanovi N. D. O., ki naj bi delavcem obljubila, da povišajo gospodarji plače za 10 odstotkov, ampak — brez pogodbe. Toda delavci so takoj spoznali to lumparijo in so začeli še bolj goreče delati za svojo organizacijo in proti krumirjem. Ko so gospodarji spoznali, da ni pomagal ves njihov trud in vse plačane pojedine, jih je zabolela glava, ker so začeli premišljati. Kmalu se je prišel pogajat lastnik kamnoloma Gsva Romana, gosp. Wiidi, ki ima največ delavcev v Nabrežini, in je ugodil delavskemu odboru glede na vse, kar je zahtevala spomenica; le za plačo se je pogodilo 20 odstotkov zvišanja, namesto 30. Pogodbo je podpisal za dve leti. Drugi dan, v četrtek 81. marca se je sklical shod kamnolomcev, na katerem je sodrug Marica poročal o pogajanju in priporočil, naj
se sprejme pogodba, ki prinese delavcem razve n drugih priboljškov po 80 vin. do 1 krone na dan več plače. Predlog se je sprejel z velikim navdušenjem iu soglasno, ter se je'sklenilo, da se pri drugih gospodarjih ne dela, dokler ne podpišejo enake pogodbe. Na to je sodrug Petejan iz Gorice opisal pomen te zmage in razkrinkal hinavščino N. D. O. ter iatrigo gospodarjev. Z jedrnatimi besedami je priporočal delavcem, naj se trdno oklenejo svoje organizacije, ki jim bo branila, kar so pridobili ter jih vodila de atovih zmag. Obenem jim je priporočal pridno čitanje delavskega časopisja in zanimanje za politično organizacijo, da postanejo kamnolomci pionirji socialističnega gibanja po vsem Krasu. Krepki govor je bil sprejet z burnim aplavzom. Na to je predsednik zaključil shod, ki je pokazal, da se kamnolomci zavedajo, in obsodil narodnjakarsko sleparstvo. O daljajem gibanju bomo poročali. Sedaj pa, sodrugi, na delo!
Strokovni pregled.
Krojaško mezdno gibanje.
Stavka v Gradcu. Dne 1. aprila je potekla tarifna pogodba in dasi so pomočniki pravočasno predložili krojaški zadrugi nov tarif, se vendar ni dosegel sporazum do tega termina. Vzrok temu je bilo to, ker se mojstri sprva sploh niso hoteli pogajati in potem zavzeli taktiko, s katero bi se cela stvar zavlekla. Tik pred terminom so se sicer pogajali, a pokazalo se je, da nimajo resne volje. S tem je postala situacija zelo kritična in vse je kazalo, da bo treba izvajati zadnje konsekvence. Shod, ki se je vršil dne 31. marca t. L, in je bilo na njem 638 krojaških pomočnikov navzočih, je na to sklenil z vsemi glasovi proti trem, da se ima pričeti 1. aprila stavka. Ta sklep se je izvršil in drugi dan je stavkalo okolo 600 pomočnikov. Za prvi dan so nekatere firme podpisale novi tarif in se je pri nj’h pričelo zopet delati. Stavkokazov ni t Le pri kakem zakotnem •mojstru* se najde kak revček-krumirček, ki pa ne pride v poštev. Stavkujoči so zelo živahno razpoloženi in upajo na popolno zmago!
V Inomostu seje položaj precej poostril. Mojstri odklanjajo .dnevno delo* in tudi zahtevano zvišanje plače za 15 odstotkov. Pomočniki so pogajanja opustili, ker so bila brezuspešna. Pomočniški zbor je na to sklenil, da se ima 26. marca odpovedati delo. Odpovedni rok poteče 9. aprila L 1. in najbrže bo ta dan pričela stavka.
V Sol no gradu se pogajajo mojstri in pomočniki o novem tarifo in se bo dosegel popolen sporazum.
V Bocnu je stavka krojačev skoro neizogibna.
V Opatiji so pomočniki predložili mojstrom svoje zahteve 14. marca. Položaj je še nejasen.
V Sarajevu se je mezdno gibanje končalo z zmago delavcev.
V mezdnem gibanju stoje krojači v Beljaku, Kdflachu, Voitsbergu, G m u n d e a u , Bocnu in Ljubnu. Isto tako v Švici v Bernu, Baslu, Ghuru, Luzernu, Sankt Gallnu, Rorschachu, Winterthvru, Solothujmu in Montreuseu.
Nihče naj ne sprejme dela v takih krajih, kjer je mezdno gibanje!
Ljubljana. Pgmočniški zbor ljubljanske krojaške zadruge ima v nedeljo, dne 10. marca ob pol 10. dop. pri .Perlesu* svoj občni zbor.
Sodrngl zaupniki, ki so dobili koledarje v kolportaio, so naprošenl, da čiai-prej odračnnajo. Čas le, da skleneao knjige I
Domače vesti.
—	Pobožni «81miM» ponatisne s katoliškim veseljem vsako infamijo, če le meri proti socialni demokraciji. Tako je iztaknil nekje nesramno bajko, ki mu služi za nepošten napad na Bebla in seveda na socialno demokracijo sploh. Dotična notica ja šla po vsem kapitalističnem časopisju in pripoveduje, da je Bebel v svoji zadnji knjigi pravil, da nikdar ni bil dober delavec. Sornalistovska hudobija pa dodajo, da je Bebel postal socialni demokrat le uto, ker ni nič opravil s svojim rokodelstvom in da so socialni demobratje sploh umi slabi delavci. Kaj pa je na stvari resnice P — Na strani 21 kpjige *Iz mojega življenja* pravi Bibel: •Gotovo nisem tepec, vendar bi moral reči neresnico, ako bi hotel trditi, da um v strugarstvu postal umetnik. So tudi taki in moj mojster je bil med njimi. Jaz pa kljub vsemu trudu nikdar nisem prišel čez srednjo mero. Vendar pa sem tri leta pozneje, ko um napravil svoje delo za izkušnjo, dobil i(pričeralo prvega reda.* h teh besed ne more pravičen človek sklepati nič druzega, kakor da jo ostal Bebel še v svojih poznih letih skromen človek, ki e sebi rajši manj pove, kakor da bi u bahal Bebel je ne le na Nemškem, ampak po vsem svetu tako znan mož, da poznajo njegovo življenje vsi, ki u le količkaj zanimajo za velike pojave našega časa. In prav gotovo vedo naši klerikalci, da Bebel leta in leta ni mogel dobiti dola in je trpal naravnost bedo, ker ao ga drugi mojstri poznali u
socialnega demokrata, ki <drži z delavci*. Očitati 7 Beblu take reči, jo neodpustna hudobija, zakaj če trpi človek toliko za svoje prepričanje, kolikor je trpel Bebel, ki je bil stoindva dni v preiskovalnem zaporu in dve leti v trdnjavski ječi le zato, ker ni hotel zatajiti svojega ptepričanja, tedaj se lahko razume, da so mu izkazovali ob sedemdesetletnici največji politični nasprotniki iskreno spoštovanje, ne more se pa razumeti peklenska hudobnost naSih klerikalcev in njim enak h. Nekaj Beblovega duha imajo pač socialni demokratje sploh; ne bahajo se radi. Kljub temu je resnica, da so organizirani socialni demokratje navadno najboljši delavci. In to je umevno. Zakaj šušmarski možgani niso ne za dobro delo v tovarni, ne za spoznavanje velikih idej socializma.
— Radi amora na Begnnjščlci je bila v soboto, kakor smo že javili, glavna razprava pri ljubljanskem deželnem sodišču. Obtoženi Eisen-pass je bi obsojen radi pregreška proti varnosti življenja na 14 dni zapora. Zagovarjal se je, da ni meril na Rožiča, temveč da je hotel s strelom le preplašiti njega in njegovo družbo. Rožičevo smrt razlaga tako, da je padel čez skalo in se ubil vsled padca. Sadijšče je izreklo, da se ni moglo prepričati, da bi bil obtoženec ustrelil Rožiča, smatra pa za dognano, da je streljal za ljudmi, s čimer bi lahko povzročil nesrečo. — Vprašanje je bilo, kaj se je zgodilo r Rožičevo glavo. Znano je, da se je telo našlo brez glave. To se je razlagalo na trojen način: Mogoče bi bilr, da.je Emen-pass odrezal glavo, kar bi bilo verjetno, če je bil v glavi strel; mogoče, da so zveri odgrizle glavo in jo požrle; končno bi bilo mogoče, da je vrat pregnil in se odkotalila glava, ki so jo morda potem našle in odnesle roparske ptice. Prič, ki bi bile mogle določno povedati, kako se je 7godilo, ni bilo. Obsoditi Eisenpassa kot morilca torej res ni kazalo. V tem oziru je vsako očitanje neumestno. Enako neumestno je tudi, ča se očita zagovorniku, da je porabil vsa sredstva, ki so mogla poslužiti obrambi njegovega klienta; to je zagovornikova dolžnost in če ne bi ravnal tako, bi jo bil zanemaril. Ali proces in sodba porajata vse druge misli, katerih se ni moči ubraniti. Zastopnik obtožbe je ravnal izredno objektivno; zbiral ni le materiala, ki bi mogel obremeniti obtoženca, ampak je sam navajal tudi, kar ga razbremenjuje. la sodba je bila mila, zelo mila. Temu nikakor ne ugovarjamo. Veselilo bi nas, če bi juBtica sploh spoznala, da ni njena naloga, nadomestiti nekdanje furije in erinije ter monopolizirati maščevanje, ampak če bi se postavila na modernejše stališče. Tega pa žal ne opažamo v drugih slučajih. Utajiti se ne da, da je šlo v sobotnem procesu za človeško življenje; spominjamo se pa na razne slučaje, ko je šlo za razbito šipo, za malo «bunko* vsled razvnetih strasti, pa je javni tožitelj imel na svoji paleti samo črno barvo za obtoženca in s&dišče je obsojalo na dolgomesečno ječo. Ne blagost, ampak nedoslednost razburja, zlasti če se še kaže, da je nedoslednost tendenčna. Enakost pred zakonom ima biti temelj ustavnemu življenju, ki je tudi podlaga toodobni justici. Te enakosti pa ne opažamo in zato se ta justica ne sme čuditi, da ji ljudstvo ne zaupa.
— V goriikl deželni zbor kandidira ob dopolnilni volitvi iz kmečkih občin na Krasu zopet dr. Gustav Gregorin za liberalno stranko.
— Ii Pulja nam poročajo, da je med častniki 87 .'pešpolka več takih, ki nimajo nobenega pojma, kaj je olika in kako ima predpostavljeni ravnati z vojaki. Dotične gospode, katerih za danes še nočemo imenovati z imenom, bi opozorili na sledeče: Ako mislijo, da je junaško, znašati se nad vojaki in jih zmerjati, celo sirovo zmerjati, tedaj se kruto motijo in obžalovati je, da se niso v vojaških šolah naučili kaj boljšega. Tako ravnanje je pred vsem krivično, naj se posmatra s kateregakoli stališča, tudi z zgolj formalnega; vsaj »Dienstregle-ment 1. TeiU bi morali toliko poznati gospodje, ki nosijo zlati portepe. Pa tudi ne kava lirsko je. Mladi gospod, ki psuje vojaka, mora vedeti, da se vojak ne more branili. Zmerjati vojaka pomeni ravno toliko, kolikor zmerjati damo. Med oficirji je navada, da se pozovejo na dvoboj, če so se razžalili. Vojak ne more storiti tega, če torej častnik ve, da vojak ne more dobiti zadovoljščine za brutalnost, pa izrablja to nezmožnost sebi v prid, ravna strahopetno. Gospodje naj bi pomislili še to: Oni, ki morajo danes slušati v imenu discipline in aubordinacije, bodo odložili vojaško obleko in pojdejo delat, kakor so delali, preden so jo oblekli. Od svojega dela bodo dajali državi sredstva, s katerimi plačuje gospodom gaže, stanarino
i.	t. d. Kadar zahtevajo gospodje višjo gažo, je ne zahtevajo od nekakšne imaginarne države, ampak od teh ljudi, katere danes psujejo. In nazadnje so gospodje militaristi. Militarizem upravičuje svoj obstanek tudi s trditvijo, da vzgaja ljudstvo. Ge je to res, tedaj diskreditirajo gospodje militarizem do skrajnosti s tako «vzgojo». Pričakujemo torej resno, da prenehajo povodi večnim pritožbam.
— Socialistične image. Pred mesecem so bile občinske volitve v Šempolaju, kjer so socialisti zmagali skoro v vseh razredih z veliko večino. Liberalci so vložili rekurz proti volitvam, ki ao jih — sami vodili. — Pred tednom so bile občinske volitve v Brst o vici na Krasu. Socialisti •o zmagali s štirimi kandidati v tretjem raz-
redu. Sedaj se pripravljamo na volitve v Štandrežu, Podgori, Mirnu in Nabrežini, ki tudi ne bodo brez uspeha za nas.
— Nesramnoit puljske kamore presega že vse meje. Kakor nam pišejo iz Pulja, je ondotna klerikalno-liberalna svojat italijanske narodnosti zgolj iz političnega maščevanja odslovila iz občinske službe najprej sodruga Bona, potem pa še sodr. Faragana, le zato, ker sta socialista. Sodruga nista dala občinski gospodi nobenega povoda, po službeni pragmatiki sta imela pravico do službe, a moderni farizeji so zavijali jasne določbe tako dolgo, da je ravna cesta postala kriva steza. O tem nezaslišanem političnem maščevanju in o praktikah kamore povemo prihodnjič več.
— Papirnica na Vrjn pri Medvodah je, kakor smo že zadnjič kratko javili, v pondeljek, 4. t. in. zgorela. Kako je požar nastal, ni dognano, le sluti se, da ga je zakrivila malomarnost. Sicer se poroča o ognju še sledeče: Goreti je začelo v zgornjih prostorih, ogenj se je čudovito hitro razširil na vsa tovarniška poslopja in jih je vsa uničil. Pogorele niso samo strehe, tudi zidovje je uničeno. Plamen se je videl daleč naokoli, doli do Št. Vida in ker je pihal veter, je bila nevarnost velika. Ljubljansko gasilno društvo je bilo od vodstva papirnice tele foni fino obveščeno o nastalem požaru. Načelnik g. Stricel je dal takoj s strelom na Gradu naznaniti požar in društvo se je kaj s parno brizgalno in vozom za moštvo odpeljalo v Medvode. Tam so že gasila društva iz Pirnič, Sore in Viž-marjev. Tovarna je bila vsa v ognju. Ljubljansko gasilno društvo se je s parno brizgalno postavilo k tovarniškim poslopjem na drugi strani Save, napeljalo štiri cevi ia ostalo v rezervi, zakaj z one strani, kjer so gorela velika tovarniška poslopja, v katerih se izdeluje papir, je nosil tudi veter ogromno mnogo tlečih in gorečih kosov papirja čez Savo proti tam stoječim poslopjem. Ljubljanski gasilci so bili tako dve uri na straži. Ko je ponehal veter, se je ljubljanska parna brizgalna pridružila drugim brizgalnam, delujočim že od zjutraj. Akcijo vseh združenih društev je spretno vodil g. načelnik Stricel. Delovalo se je s šestimi cevmi in združenemu naporu vseh gasilcev se je v teku štirih ur posrečilo udušiti ogenj toliko, da je bila odstranjena vsaka nevarnost. Poškodovanih je bilo pri tem požaru več oseb. Ob pol 3. ponoči se je namreč udrla streha; spodaj je bilo več oseb, ki so bile ranjene. Na srečo ni nobene posebne težke poškodbe. Poškodovane osebe je obvezal telegra* fično na pomoč poklicani zdravnik dr. Schuster. Štoda je večja, nego se je zdelo prvi čas in se ceni na več kakor dva miliona. Dvesto delavcev je brez dela. Tovarna je zavarovana in škoda ji bo gotovo povrnjena. Kdo vrne škodo delavcem, je drugo vprašanje.
— Penke vaje <Via]emnoiU». bodo od petka dalje v salonu hotela <Iliiija>.
Iz stranke.
o Za prvi majnik. Ker je letos prvi roajnik v nedeljo, bo delavstvo praznovanje tega dne zelo olajšano in zato je pričakovati, da stori zavedno slovensko delavstvu vse za dostojno proslavo svojega praznika. Uvrševalni odbor pričakuje, da začno sodrugi povsod brez odlašanja s pripravami. Naravno je pa, da provzroči prvi majnik letos strankini organizaciji tudi več dela in brige. Imševalni odbor prosi torej vse krajne, oz. Okrajne organizacije, naj mu najkrasneje do 15. t. m. naznanijo, kako mislijo praznovati prvi majnik. Oglasijo naj se tudi vse tiste organizacije, ki bodo potrebovale poročevalce za shod, da se more izvrševalni odbor pravočasno sporazumeti s prizadetimi deželnimi organizacijami. Krajem, ki se ne oglasijo pravočasno, bi se sicer lahko zgodilo, da bi na dan 1. majnika ostali brez poročevalca. Izvrševalni odbor bo pravočasno priposlal organizacijam resolucijo, ki se bo letos na shodih dne 1. majnika priporočala delavstvu. Sodrngi, agitirajte, da bo proslava Vašega praznika res dostojna 1
o Prvi majnik ni Goriiktm. Organizacije, zaupnike in sodruge na Goriškem upozarjamo že sedaj na prvi majnik, ki ga namerava deželna organizacija praznovati kar najslovesneje. Spored se objavi pravočasno.
o lanpnike in kolporterje po Oorlkkem opominjamo, naj čimprej obračunajo žepne koledarje in «Rdeči Prapor*, ker ni lepo, če se odlaša od meseca do meseca. Vsak naj izpolni svojo dolžnost.
o Ma|ikl ipla izide že sredi aprila. Potrebno je, da organizacije in zaupniki že sedaj naznanijo, koliko izvodov naroče, da bo mogoče določiti naklado. Po vsebini bo spis izredno bogat, veljal bo pa le 24 vin. izvod, kar bo razpečanje zelo olajšalo. Organizacije in zaupniki, ki vzamejo večje število, dobe primeren popust. Naročbe je nasloviti na-ravnost na »Upravništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ul. št. 6.» Zadostuje dopisnica, na kateri pa mora biti označeno natančno število naročenih isvodov ter natlov, kam naj se spisi vpo-lijejo. Obračun se mora izvršiti najpozneje do 15. maja. Sodrug*, agitirajte, da bo šlo kolikor največ majskega spisa med delavstvo 1
o Krame majske inake i slovenskim besedilom založi letos izvrševalni t«ibor, ki vabi vse organizacije in zaupnike, da sporoče po dopisnici najpozneje do 15. aprila, koliko jih nameravajo vteti in seveda tudi razpečati; preostali znaki se
ne bodo jemali nazaj pod nobenim pogojem. Cena posameznemu izvodu je 20 vin., pri večjem odjemu pa se dovoli 20 do 40 odstotkov popusta. Na naročbe po 15. aprilu se bo moglo ozirati le, če bo .še kaj zaloge. Na željo se pošlje vzorec, naročilu pa je priložiti poštno znamko za 20 vin. Naročbe z natančno označbo števila naročenih kosov ter naslova je poslati edinole na naslov: Ivan Kocmur, Gosposka ulica št. 12. Prvega maja naj ne bo nobenega sodruga ia sodruginje brez majskega znaka I
Zadnje vesti.
Gibanje nemških zidarjev. Berlin, 6. aprila. Zvezni zbor zidarjev in stavb, pomožnih delavcev je po obširni debati soglasno sklenil: «Zidarji in pomožni delavci odklanjajo vzorno podgodbo zveze nemških delodajalcev in sklepajo, nastopiti boj za dosego zahtevane tarifne pogodbe*. Delodajalci so žugali, da izključijo 270.000 stavbinskih delavcev, če se ne sprejma njihova pogodba. Zdaj *e mora pokazati, če imajo dovolj poguma za tak korak.
Is angleškega parlamenta. London, 6. aprila. Zbornica je s 357 glasovi proti 251 odklonila dodatek konservativcev k resolucijam o reformi gosposke zbornice. Predlog vlade, da se zbornica ustanovi kot komisija za obdelavanje resolucij, se je sprejel.
Poloiaj t Albaniji. Solun, 6. aprila. Ar-nautsko pleme Ha sij seje uprlo, zasedlo vse dvore in kule, ter se pripravlja na vojaško obrambo. Med četami in Araauti že vihra boj, v katerem nastopa tudi topništvo. Iz Soluna in Monastira je odšlo še šest bataljonov v Gornjo Albanijo. V Prištini se ima razglasiti obsedno stanje.
Solun, 6. aprila. Prištinski Arnavti so sklenili, da ne plačajo več davkov. Sef ki paša ima nalog, z vso odločnostjo nastopati proti vstašem.
Vojna v jnini Ameriki. London, 6. aprila. Peruanska vlada žuga ekvadorski, da jo napade z vojno silo, če ne dobi zadoščenja za nedeljski napad na psraamko poslanstvo v Kvitu.
Slavka irancoskih mornarjev. Marseille, 6. aprila. Vpisani mornarji so sklenili, nadaljevati stavko, dokler se ne izpuste aretirani mornarji s parnika «Moulouya».
TouIon, 6. aprila. Tukajšni vpisani mornarji so razglasili stavko.
Pariz, 6. aprila. Vlada hoče porabiti v o j n e ladje za pošto ia za prevoz potnikov.
Menelik. P ari z, 6. aprila. Iz Adis Abebe se poroča, da se je Menelikovo zdravje zboljšalo. Na drugi strani se pa trdi, da je cesar že mesec dni mrtev, a da se zatajuje njegova smrt.
Krlsa na Francoskem. Pariz, 6. aprila. Vojni minister Brun je demisioniral radi napadov v zbornici, kjer se mu je očitalo, da premalo skrbi za zrakoplovstTo.
Gospodarski pregled.
Delavska hranilnioa in poso|ilnloa na Goriškem pozivlje svoje člane, naj se zglede osebno ali pismeno v pisarni ter naj naznanijo, ali mislijo plačevati svoje obroke osebno s knjižico ali s poštnim čekom, da bo odbor vedel, kako ima urediti stvar. Vsak član naj to stori prej ko mogoče. Hranilnica posluje vsak dan od 9. do 12. dopoldne in-od 3. do 6. popoldne.	Odbor.
Shodi.
Renče. Na velikonočno nedeljo je bil pri nas dobro obiskan shod zidarjev, na katerem je poročal sodrug Petejan iz Gorice o stavki v Wmterthuru v Švici in o njenih vzrokih. Pojasnil je, kako nesramno goljufajo naše zidarje tisti agenti, ki iščejo po Goriškem zidarjev za Švico, pa onljubujejo vse mogoče, le da bi nalovili stavkokazov. Opisal je položaj, v katerega prihajajo taki atavkokazi, med katerimi jih je tudi nekaj iz Renč, ki se niso sramovali, izdati svoje tovariše in osramotiti vse goriške zidarje. Nadalje je govoril o pomenu strokovne organizacije za udarja, posebno renške, ki so skoraj vsi raztreseni po svetn. Razpravljal je še o domačih razmerah na Goriškem in o potrebi izobrazbe za delavce. Za njim je govorilo le več zidarjev, ki so se strinjali s govornikom in obsojali stavkokaze, ki so tU v Švico. Priporočali so tovarišem, naj se vpišejo v strokovno organizacijo tam, kjer delajo, tiste, ki ostanejo doma, so pa pozivali, naj se potrudijo, da se tudi na Goriškem ustanovi močna zidarska organizacija. V sklepčnem govoru je sodrug Petejan naglašal potrebo močnega delavskega časopisja. Na to je predsednik zaključil zanimivi shod.
Listnica uredništva.
Capitain, Pulj: Da. Prosim, naznanite vsak slučaj, če je treba, vsakega posebej- Ako ne bo remedure doma, se bo poskrbela na višjem mestu. Verjamemo, da se takih ki-maradov ni lahko veseliti.
Listnica npravništva.
I. Oejak, Cleveland O.t Svoto in pismo prejeli. Naročilo izvršimo v teku tega tedna. Pozdravi
Darila.
Tiskovnemu skladu !je darovala organizacija tr2a*kih težakov 36 kron. Upa hvala
stajama Vmocardo in Milanom je šla procesija preko železniške proge. V tem času je prišel vlak in daval znak«?, da se ogne ljudstvo s proge. Ker pa so bili vsi znaki in opomini zastonj, je stroje* vodja pognal vlak in je razdalil sprevod na dva dela. Ogorčena množica je na to napadla vlak, ga hotela zažgati in linčati osobje. Orožu štvo je moralo posredovati in potem je mogel vlak odriniti.
t Carnogle io {e spokoril. Milijardar Andrev (Jarncgie je govoril v Los Angelos (Kalifornija) zelo plamteče in prepričevalno, da so trusti zelo škodljiva iznajdba za narodno gospodarstvo. Tudi proti borzi in špekulantom se je obrnil. Zatrjeval je, da skoro pride čas, ko nihče ne bo več smatral članov fondne borze za trgovce. V bližnji bodočnosti se baje ne bo več vprašalo, koliko kdo zasluži, ampak kako si pridobi, kar ima. A če bi prišli Garnegiju ■ tem vprašanjem, bi ga pač spravili v največjo zadrego.
Posteljno vlago
Svarilo
se odstrani takoj. Starost in spt>l se morata na znaniti. Pojasnila brezplačno.
pred »r ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžival
Fran Pohl
konjski mesar v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4.
prodaja konjfko meao po sladeSih oonah
meso za golaš......................kg	po	K	—*75
»	, pečenke........................„	.	—-8(
.	. zrezek.............................—-8(
plučna pečenka......................„	„	„	1-
prekajeno meso........................  .	.	1 —
salami.......................................  1*2(
klobase kos po........................  ,	,	—-2(
Llnbliana mestni trg
naaprati rotovža.
Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 80
Ne bil bi bolan!
Znano po najnižjih cenah
se dobijo krasni	10—	6
Ljudska kakovost	liter	K	2*40.
Kabinetna kakovost	.	„	4-80,
Naslov za naročila; »FLORIAN**, Ljubljana.
mP/
»Lf/ n v
v na j večji uberi, samo v modnem salonu
ji Uivod-jtfozetič
v tjubljani, Stari trg štev. 21.
Klobuki se sprejemajo v popravilo.
Postavno varovano.
lit? M Pnrl
Našim somišljenikom priporočamo:
tfirija in ?raxin kremo
asm čevlje.
Ciril in pelodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko vtrli Metoda
ter Polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvomica kemičnih izdelkov
Golob & Volt, Llnbl]ana. 62-12
Ali si ie kupil ravnokar ialilo, zelo po trebno brošurioo:
Dobi se v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju in v
nekaterih knjigotrtnicoh v Ljubljani (L. Schvventner in Narodna knjigarna), v Gorici (A. GabrSfelc), v Trstu (Gorenjec in v Krškem (Umek). Stane samo 30 v, po pošti 40 vin
Kavarna
»Union«1 v Trsta
ulica Oasorma in Torre Blanca
se priporoča.
Vabilo
reg. zadruge z omejenim jamstvom ki bo
dne 24. aprila 1910 ob 3. nrl popoldne v prostorih g. Jožefa Tonon, gostilničarja v Dobravljah štev. 76.
Dnevni reci *
1. Potrjenje računa za upravno dobo 1908/09.
2. Volitev načelstva.
3. Volitev nadzorstvo.
4. Sklepanje o prostoru za zadružno klet.
5. Razni predlogi.
Prvi kranjski pogrebni zavod
fr. dobbrlbt
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev lO.
Uatanovlien lata lOSS.	26-	1	Taiefon	itav.	07.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujojo se tudi pogrebov n tičofie stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovin.kolesne krsta lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom in brez napisa.
Velikansko Izbor
Prešernova ulica štev. 9
6—6	priporočata	v	največji	izberi	po najnižjih cenah
obleke sa gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode ln ■■ r-rn dečke, Šakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. ..........
priporoča tvrdka
Nalnlžje, stalne cene!
vozijo sedaj le po dortiaftl avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Bio de Janeiro
83R
s najnovejSimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveii kruh, posteljo, kopelj i. U d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljub^ana, Kolodvorska »uoa ae
Raznoterosti.
t Procesija na železnici. V Italiji med po-
AKo Ut ti$te, pošljite naročnino!
Izdajatelj ia »dfovtrai nrednik Fr«* Karli,
Tiska Iv. Pr, kaiapret v Kranju.