Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za e«lo lito predplaian 16 fld., za pol leta 8 rid.„ za četrt le* a 4 «14., it. j«d«a meiec 1 grld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za Ml« leto 12 rld.. «a pol leta 6 jld., za detrt leta 3 gid., ta jeden meneč 1 jid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »«prejema upravnlAtvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ullee It. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvzemSi nedelje in praimke, ob pol 6 ari pepoldne. &tev. 293. V Ljubljani, v ponedeljek 21. decembra 1896. Letni 1* XXIV. Državni zbor. Dunaj, 19. decembra. Dne 27. nov. 1895 so poslanci dr. Heine-mann, Marchet in tovariši predlagali, naj vlada prej ko mogoče predloži zbornici načrt zakona proti prodaji umetnega vina. Dne 15. junija t. 1. pa so poslanci dr. La-ginja,Spinčič in tovariši zahtevali od vlade, naj podpira vinorejo v Dalmaciji in na Primorskem s tem, da prepove sploh vsa umetna vina, kemično preišče vsa v Trst iz Italije vpeljana vina ter ostro kaznuje prestopke. Z ozirom na ta dva predloga odgovarja poljedelski minister grof Ledebur, da vsi zakoni proti umetnim vinom ne zadoščajo, na vsak način pa se mora dotični zakon z dne 21. jun. 1880 premeuiti. V to pa treba, da se izjavijo veščaki, zato namerja minister morda še to zimo sostaviti komisijo iz ve-ščakov in zastopnikov vlade. Vlada je vedno pripravljena, varovati koristi viuorejcev. Kemične preiskave italijanskih vin niso neugodne, vendar pa bode vlada dala priliko veščakom, da povedo svojo sodbo. Dalje odgovarja poljedelski minister na interpelacijo posl. Krumbholca in tovarišev glede zakona proti igri na borzi s poljskimi pridelki ter naglaša, da v tem oziru treba mnogo študij in opreznosti, da vlada ne stori napačnega koraka. Vprašanje se že proučava in nemški zakon z dne 22. junija 1896 utegne imeti dobra navodila, toda stvar še ni zrela. Vlada pa tega vprašanja ne izpusti izpred oči) ter bode ob svojem času zbornici predložila svoje nasvete. Zbornica prične nato razpravo o začasnem pobiranju davkov in davščin za mesec januvarij prihodnjega leta; oglašenih je 6 proti- in 4 zagovornikov. Posl. Pernerstorfer izjavi, da sedanji vladi ne dovoli niti vinarja. Govornik izprašuje vest zbornici, Češ, da prave opozicije več ni, Poljaki preprečijo vsako reformo, v Galiciji vladajo okr. glavarji kot satrapje ter zapirajo že sedaj agitatorje za prihodnje volitve. Vlada ne predloži potrebnih zakonov, stranke pa nimajo nobene inicijative. Prihodnja zbornica bode imela gotovo vsaj nekaj mož, ki bodo brez strahu kritikovali državno gospodarstvo. Posl. Schlesinger graja zlato veljavo, ki je na korist le milijonarjem, ter poživlja finančnega ministra, da vendar enkrat označi svoje stališče. Posl. S a m a n e k očita vladi, da ne pojasni svojega stališča glede češkega vprašanja. Posl. B i a n k i n i našteva nepravilnosti pri dalmatinskih volitvah. Poročevalec Szczepanowski odgovarja Per-nerstorferju, da je parlament brez moči in vpliva, ako vlada med strankami samo sovraštvo, ki le podira in ne zida. Temu živ dokaz je Pernerstorfer sam. Nato zbornica vsprejme provizorij v drugem in tretjem branju. Istotnko vsprejme zbornica poročila legitimacijskega odseka o raznih volitvah. Posl. dr. H a 11 w i c h poroča o premembi drž. vol. reda za Češko, ki obvelja ; istotako dotična pre-memba vol. reda za Galicijo. Zadnja točka dnevnega reda je zakon o prodaji živinske soli. Ko je govorilo več govornikov, vsprejme zbornica zakon v drugem in tretjem branju. Prihodnja seja dne 4. januvarija 1897. Slovenske težnje. (Govoril poslanec dr. Gregorec v državnem iboru dne 5. grudna 1896.) (Dalje.) Naj povem neki slučaj, ki se je pripetil zadnji čas in ki pojasnuje, kako se slovenski uradniki prezirajo. V malem mestu na Spodnje Štajerskem je bila razpisana služba poštnega upravitelja, za katero sta prosila dva poštna kontrolorja. Starejši in sposobnejši opravlja že dalj časa službo VIII. činovnega razreda in je torej mlaišemu nadrejen. Vendar so starejšega sposobnejšega kontrolorja prezrli, ker je bil Slovenec, ter podelili mesto mlajšemu, in to pri jednem in istem uradu. Taki slučaji se žal često dogajajo in narodnostni prepir le še poostrujejo. Takemu krivičnemu postopanju se pa pridruži še drugo, da namreč večina tujih uradnikov ni zmožna našega slovenskega jezika; nas ne razumejo, in mi istotako ne moremo občevati z njimi v svojem materinem jeziku. V resnici je le malo uradnikov vseh kategorij, tudi profesorjev, ki bi bili slovenskega jezika v besedi in pisavi povsem smožni, največ le v majhni meri, mnogi pa celo nič. Letos sem priredil več ljudskih shodov, kamor so prišli tudi vladni komisarji; k jednemu je prišel mlad grof, k drugemu star grof (Veselost), toda nobeden ni umel niti jedne slovenske besede. (Cujte !) Poznam sodnijskega uradnika, ki mora imeti v roki Janežičev slovar, da more umeti slovenske stranke. (Cujte ! Cujte I) Latinski pregovor veli: .Ignoti nulla cupido", to je: Cesar človek ne umeje, za to se ne briga. Tako je z našimi uradniki, ki slovenskega jezika ne umejejo ; ne brigajo se zanj, zaničujejo ga celo in sovražijo narod slovenski. Naj zopet sežem po vzgledih. Nedavno je kupil v najjužnejšem mestu na Štajerskem neki Sloveneo večjo hišo, v kateri je bila celih 12 let prej gostilna. Novi posestnik je hotel koncesijo prepisati na svoje ime, toda nemški okrajni glavar povsem slovenskega okraja mu je to koncesijo zabranil. (Cujte I) Nato vzame posestnik nekega najemnika, ki je že imel dovoljenje ter je prišel k okrajnemu glavarju, da bi mu dovoljenje prepisal na to hišo. LISTEK. Brodnik. Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Gl-ange; prevel Ivan Čestimir.) Prvi del. Valerija. VII. M i 1 o n. (Dalje.) Gospe 83 nato oddaljiti, držeč se za roko. Me-lanija se čestokrat ozre, meneč, da Milon morda vendar le pojde za njima. Toda le ta ju samo spremlja s hvaležnim pogledom in, ko ju več ne more videti, vzdihne: „Da vsaj vero, kje stanujeti!" „To ni baš tako težko, kajti Azelo in Melanijo poznajo vsi aventinski siromaki", reče neka mlada plebejka, ki je baš šla mimo in poprej videla gospe, ki ste se z Milonom pogovarjali.. „Ce je temu tako, potem ju lahko najdem", misli si Milon in stopi v bližnjo prodajalnico, da kupi kruha. Ko kupi nekaj kruha in sočivja, napoti se domov in mej potoma premišljuje, bi-li ne bilo prav, da Valerija odkrije svojo bedo tema gospema, ki bi jej gotovo pomagali. Mej tem ko je zvesti Milon hitel proti kapen-skim vratom, ga je Valerija nestrpljivo pričakovala, sedeč na pragu hiše. Revica se je bala, da je tudi ta zadnji prijatelj ne zapusti. Ko ga opazi že z da-leka, zazdi se jej njegovo nagubančeno lice uprav angelsko. Milon jej že od daleč smeječ se kaže hrano. Ko dojde domov, steče po stopnicah, kolikor hitro more, skuha malo sočivja, ga prinese svoji gospodinji in jej streže z največjim spoštovanjem. Milon ni bil tak, kakor oni nesramni najemniki, ki svoje gospodarje v nesreči zapuščajo; zanj je bila Valerija še vedno bogata gospa, katerej je kakor zvest psiček poljuboval roko, ki ga je že tolikokrat neusmiljeno udarila. Ko si Valerija nekoliko potolaži glad, pripoveduje jej Milon, kaj da je doživel, in ko vidi, da jo je ganila dobrota Azele in Melanije, svetuje jej, naj se zateče k usmiljenima gospema. „Nočem )u prositi usmiljenja", reče Valerija in jezno udari z nogo ob tla. „Zapodili l>i me, ko bi zvedeli, da ljubim glasbo, ples iu sijajna oblačila. Marcel mi je opisoval te stroge in nestrpljive žene, ki vsako nedolžno šalo smatrajo za velik greh." „Ce sta ti dve gospe kristijani, kakor je bila tudi tvoja mati, morata biti usmiljenega srca ; radi ti odpustita marsikatero mladeniško nepremišljenost", pripomni Milon. Valerija namrši obrvi, zmaje z glavo, kakor znajo nečimerni bogatini, in di : „Gospema bi ne mogla zatajiti svojega imena. Gotovo jima je znano, da je naša hiša na Celiju že v rokah upnikov; tolikega ponižanja pa ne bi mogla prenesti ; spravilo bi me v obup." „Kaj ei torej sklenila storiti?" vpraša Milon žalostno. „Spomnila sem se nečesa druzega, kar je pametneje." Milon jo začudeno pogleda. „Pripovedal si mi", nadaljuje Valerija, „da neki klijent išče za gospo Klemento Petronijo učiteljico za igranie na kitari. Ime le-te gospe mi je dobro znano. Stanujž v lastnej hiši na Eskvilinu. Ker me najbrže ne pozna, pojdem k njej pod imenom mlade Dalmatinke in jo poprosim, naj me vsprejme v službo." Ko Milon začuje to nepremišljeno namero, prebledi, sklene roki in vsklikne : o Okr. glavar pa mu je rekel doslovno : „Vi hočete torej postati slamnati mož temu slovenskemu krč-marju ? (Cujte! Cujte I) Dam Vam svojo besedo, da toliko časa, dokler bodem jaz vodil ta urad, ne bode tam gostilne. (Cujte! Cujte!) Vi pa za svojo osebo prepišete koncesijo lahko na vsako drugo hišo v mestu, lo na hišo tega slovenskega krčmarja ne". (Čujte! Cujte!) To se pravi z drugimi besedami: Nemški okr. glavar je uradoval tu pristransko in nepravično, je-dino iz sovraštva proti Slovencem. To je jeden slučaj med sto in tisoč drugimi. Z ozirom na to opozarjam na neštevilne interpelacije v tej visoki zbornici, v katerih smo se pritoževali o postopanju gotovih profesorjev, okr. glavarjev, sod-nijskih uradnikov itd., kakor n. pr. nedavno o beda-stočah okr. glavarja celovškega. Naj povem Se jeden slučaj, ki se je dogodil prav pred kratkim. Neki slovenski kmet je bil kot priča pozvan pred preiskovalnega sodnika nekje na Sp. Štajerskem. Mož je rekel slovenski: „Gospod, urnem nekoliko nemških besed, pa govoriti nemški — tega ne znam." Po obstoječi jezikovni vravnavi z dne 18. aprila 1882 je bil ta uradnik dolžan, za-slišati slovenskega kmeta slovenski, a on ga je s temi besedami ozmerjal: „Kaj, prišli ste sem, da bi tu ščuvali ? Vam bodem to že izbil iz glave 1" (Cujte ! Cujte!) Taki so naši uradniki. Ministerski predsednik se je opetovano izrazil, da je za trdno sklenil, preprečiti narodnostni prepir in napraviti jezikovni mir. Jaz pa rečem na to, da kaj tacega pri nas ne bode mogoče, njegovi najboljši nameni se bodo razbili na sedanjem urad-ništvu. — Tu se mora poseči vmes, in sicer visoko nad nižje uradnike. Kajti nižji uradnik se navadno ravna po svojem predpostavljenem (Pritrjevanje), in ako vidi, da temu niso sovražnosti proti Slovencem neprijetne, bode tudi on pomagal. Ako bi pa videl ravno nasprotno, bi se znal tudi brzdati, — toda tega manjka. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. decembra. Novi deželni glavarji. Z ozirom na kratek čas do zasedanja nekaterih deželnih zborov so se že izvršila imenovanja dotičnih deželnih glavarjev in njihovih namestnikov. Imenovani so po veliki večini isti možje, o katerih se je v tem oziru že poprej več ali manj pisalo. Dež. maršalom za Nižje-Avstrijsko je imenovan baron Gudenus, njegovim namestnikom dunajski župan Strobach; Moravska je dobila deželnega glavarja v osebi grofa Vetter-ja von der Lilie, njegov namestnik je pa opat Korcian; za Slezijo sta imenovana grof Larisch in kardinal dr. Kopp, za Štajersko pa grof Wurmbrand ter namestnik dr. Sernec. Grof Wurmbrand je bil imenovan glavarjem s posebnim lastnoročnim pismom, v katerem naglaša presvetli cesar posebne zasluge, katere si je stekel prejšnja leta na tem mestu. Da mož ni prijatelj Slovencev in pa odločno kotoliške „Noriš! Ne veš, kako trd je kruh sužnjev." „Nočem biti sužnja. Stanovala bom v sijajni palači, moje oči pa bodo gledale bogastvo, in ne več teh zidin, — te lisičje luknje." „Oj, koliko bolje je stanovati v lastnej koči, kakor pa v bogatej, tujej palači!" vzdihne Milon žalostno. Valerija se ne zmeni za njegove besede, ampak se sprehaja po sobi in mu reče odločno : „Jaz hočem tako ; vse tvoje besede so zastonj. Jutri odidem h Klemeuti Petroniji. Včasih me prideš obiskat. Služila bodem tako dolgo, dokler se ne vrne Marcel; tedaj pa zapustiva Rim in odideva v daljne kraje." Zadovoljna s svojim sklepom sprehaja se Valerija po sobi in si zida zlate gradove. Zadovoljna je bila, dasi ni imela več starega ponosa, odkar je živela že več mesecev siromašno in ubožno. Ko se uaveliča sprehajati se, sede, vzame v roko kitaro in zaigra poskočnico. Milon jo gleda, kakor gleda mati, ki kara hčer, katero ljubi nad vse. Da ne sluša glasu kitare, ki ga je bolel v srce, oddalji se in moli glasno : „Vsegamogočni Bog! Razsvetli pamet brezum-nej Valeriji; pošlji v njeno srce žarek svoje svete milosti, da ne pade v propad, ki se odpira pred njo!" (Dalje sledi.) ideje, pokazal je že večkrat v državnem zboru in drugih zastopih, posebno pa povodom razprave o dispozicijskem zakladu. Predsedstva za ostale novoizvoljene deželne zbore, namreč gorenje-avstrijski solnograški in koroški, bodo pa imenovana koncem januvarija. Politično delovanje rusinske duhovščine. Kakor na druge ljudske slojeve, tako hoče vplivati poljska žlahta tudi na ondotno nižjo duhovščino. Posebno strogo pa so nameravali postopati z rusinskimi duhovniki ter jim popolno zvezati roke na političnem polju v korist zatiranega naroda. Na nekem v to svrho prirejenem kongresu se jim je celo predložila resolucija, v kateri se izjavlja, da se duhovščina popolno strinja s temi zahtevami. Toda ta nakana jim je spodletela, kajti udeleženci so izjavili, da se nikakor ne strinjajo s predlagano resolucijo, in so jo takoj soglasno zavrgli, ob jednem pa pojasnili, da brez vednosti naroda ne smejo storiti nikakega koraka v svrho rešitve takega važnega vprašanja. To je moška beseda, kajti ako mora ljudstvo nositi težavno breme direktnih in indirektnih davkov, ima tudi pravico javno izreči svoje želje in svoje zastopnike prisiliti, da se ozirajo na nje. Italijanski klub. Minuli teden so se sošli k skupnemu posvetovanju vsi italijanski državnozbor-ski poslanci, toraj tudi oni, ki so nekdaj pripadali tridentinskemu klubu, kakor tudi oni, ki so po odstopu grofa Coroninija pripadali državnemu zboru kot divjaki. Razgovor se je vršil glede ustanovitve italijanskega kluba v bodočem našem državnem zboru. Vdeležniki so se splošno strinjali v tem, da je tak klub za složno postopanje v državnem zboru neobhodno potrebna osnova. Tem možem se je pa zdelo nujno potrebno, da se formalno zjediuijo že v sedanjem zasedanju, in so vsled tega vsprejeli sklep, da hočejo v narodnih vprašanjih tudi sedaj složno postopati. Ta korak so naznanili v javnosti že v petkovi seji budgetnega odseka, kajti kot glavni govornik vseh italijanskih poslancev je nastopil posl. Campi. Avstrijsko - bolgarska trgovinska pogodba bo kmalu sklenjena. Rešena so že vsa for-melna vprašanja in bolgarski zastopnik dr. Stanciev je že dobil pooblastilo, da sme podpisati pogodbo. Po splošnem mnenju je pričakovati konečne rešitve vseh vprašanj v teku današnjega dne, ko se vrši dotično poslednje posvetovanje. Takoj nato se poda dr. Stanciev v Sredec, da poroča knezu in minister-skemu predsedniku. Govori se tudi, da se izvrše pri tej priliki tudi neke spremembe v bolgarskem zastopstvu na dunajskem, petrograjskem in belograj-skem dvoru. Sedanji poslanik na Dunaju bo najbrže premeščen v Petrograd. Porotna sodišča na Ruskem. Takoj po nastopu sedanjega ruskega carja Nikolaja II. se je začela od neke strani velika borba proti porotnim sodiščem, ki se je posebno poostrila tedaj, ko je car imenoval posebno komisijo, ki je dobila nalog, pre-osnovati obstoječi pravni red. Na čelu nasprotnikov je stal tajni svetnik Pobeionoscev, dobro znani višji prokurator sv. sinode v Rusiji. Z besedo iu peresom je deloval ta mož na to, da bi dotična komisija zavrgla porotna sodišča, in njegovo glasilo „Moskov-skija Wjedomosti" je neprestano objavljalo članke, v katerih so se blatila in na ostudne načine denun-cirala porotna sodišča. Toda vkljub vsem naporom je sijajno pogorel. Pravosodni minister Murawjew in vodja komisije, tajni svetnik Tagancev, sta z raznimi dokazi o nujni potrebi porotnih sodišč dosegla popolno zmago nad Pobčdonoscem. Komisija je z veliko večino vsprejela stavljene nasvete in odobrila določbe glede porotništva. Mladoturki objavljajo te dni spomenico, katero so doposlali vsem evropskim poslanikom v Carjem gradu in v kateri je načrtan namen in smer njihovega postopanja. V prvi vrsti se naglaša, da ne vlada mej Mladoturki in Armenci dosedaj še ni-kako sporazumljenie, marveč obsojajo iz lastnih nagibov krivice, katere so morali trpeti v zadnjih dneh združeni Armenci. Vkljub temu se pa glasi v omenjeni spomenici, da Mladoturki najodločneje ugovarjajo preosnovam, kakoršne je dovolila turška vlada Armencem na ljubo, ter se celo zanikuje vsako armensko vprašanje. Po njihovem mnenju treba rešiti samo otomansko vprašanje in mir bo zagotovljen, ker bodo vsled tega vravnane tudi armenske zadeve. Konečno zahtevajo Mladoturki, da se zopet uveljavi pregledana in zboljšana ustava z leta 1876, ter osebno in politično pravo za vse prebivalstvo. S temi vrsticami so pokazali Mladoturčini, da jim je prav malo za trajen mir in zboljšanje splošnega stanja prebivalstva, marveč vodi jih pri tem samo sebičnost in gospodstvaželjnost. Anarhisti v Španiji. Minule dni se je za» vršila šest dnij trajajoča velika obravnava proti anarhistom v Barceloni. Vojno sodišče je izreklo svojo sodbo nad 87 zatoženci, vender se pa ne objavi po-preje, dokler je ne potrdi najvišje vojaško sodišče v Madridu in konečno vojni minister. Akoravno se je vršila cela obravnava strogo tajno in se niso dopustili k obravnavi nikaki poročevalci, vender vedo angleški listi poročati o približni meri določene kazni. Državni pravnik je baje predlagal smrtno kazen zi vse one, ki so se udeležili tajnega shoda anarhističnega kluba, na katerem so se osnovali načrti za znane napade z dinamitom, za ostalih 59 zato-žencev pa je predlagal dosmrtno prisilno delo. Mej prvimi se nahaja baje tudi neki mladi odvetnik in republikauec Coromenes, ki je po lastni izpovedi samo radi tega obiskaval tajne shode, da si je pridobil vednostij na socialističnem polju. Splošno se zatrjuje, da bo obglavljenih vsaj dvanajstero anarhistov, blizu 200 drugih oseb, ki se nahajajo sedaj v zaporu, bodo odposlali na afriško obrežje, morda v Pernaudo-Po. Gotovosti v tej zadevi torej nimamo nikake, dokler se obsodba uradno ne objavi, vender smemo verjeti, da kazen ne bode posebno majhna. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. decembra. (Dekadenca slovenskega slovstva.) „SI. Narod" št. 292 piše: „Zvon zbira okoli sebe še vedno edino prave in najboljše slovstvenike". A o prvem izmed teh edino pravih in najboljših slovstvenikov je pisal v št. 270 : „Kdor nima toliko fantazije, da bi znal iz življenja zajeto snov primerno obdelati, kdor popisuje živeče osebe tako, da se čutijo užaljene, da jih vsakdo spozna in da njegovo delo vzbuja občno indignacijo, tisti nima več pravice štetisvojedelo mej umotvore. (Govekarjeva) povest „V krvi" je obudila tako indignacijo." Sicer pa, pravi v št. 274. „SI. N." „smo se mi že letos po leti, ko se v povesti še niso popisovale osebe in dogodbe na rečeni način, ko se je bil jedva razvnel sedanji literarni boj, določno izrekli zoper naturalizem in tudi zoper povest „V krvi". — Jeli slovensko slovstvo tako globoko padlo, da moramo devati še vedno med edino prave in najboljše slovstvenike tiste, ki jih obsoja vse 8 „Slovenskim Narodom" vred, kali ? Sicer pa nam je prišlo na uho nekaj o neki povesti o „Krezu — Knezu", kar priča, da ni le palo slovensko slovstvo, ampak da propadajo tudi — književna društva ! (Delitev zimske obleke med ubožno mladino) se je včeraj, dne 20. t. m. slovesno vršila v telovadnici 1. mestne deške šole v Ljubljani. Lepe slav-nosti so se udeležili: visokorodni dež. predsednik baron Hein, mil. g. stolni prošt dr. L. Klofutar, ces. svetnik I. Murnik, župan Iv. Hribar, nadzornik Pr. Leveč, odbor gospej in gospodičin, ki so se trudile za prireditev slavnosti, iu mnogo odličnega občinstva. Otvoril je slavnost g. nadzornik Fr. Leveč, ki je v lepem govoru opominjal otroke k dejanski hvaležnosti, blage dobrotnike pa zahvaljeval za njih požrtvovalnost. Po tem nagovoru je bilo obdarovanih nad 200 otrok iz vseh ljubljanskih ljudskih šol z obleko, obuvalom in raznim pecivom. Mi), g. prošt dr. L. Klofutar je nato razložil otrokom, da se morajo zahvaliti najpoprej Bogu, ki je nagnil toliko src k usmiljenju, in potem moliti za dobrotnike. — Slednjič sta se zahvalila deček in deklica v imenu obdarovanih otrok. S tem se je končala lepa slavnost, ki ne ostane le otrokom v najlepšem spominu, ampak je tudi vesel dogodek za 200 ubožnejših rodbin, katerih deca so obdarovana. — Dobrodelno podjetje vodi g. ces. svetnik Ivan Murnik, ki s tem zelo pospešuje redno obiskovanje šole v zimskem času pri revnih otrocih in je postal prav po vzgledu rajne nepozabne dobrodelne gospe soproge poseben prijatelj ubožne šolske mladine v Ljubljani. (Iz Kresnic.) Nevarno obolel je veleč. g. Alojzij J erše, župnik kresniški. Priporoča se znancem in prijateljem v molitev. (Iz Novega Mesta.) Letos so imeli prašičerejci v novomeškem okraju veliko škode vsled kuge. Dne 10. t. m. s * sb zbrali pri okr. glavarstvu nekateri veščaki iz žužemberškega, trebanjskega in novomeškega sodnega okraja ter posvetovali, kako naj bi se povzdignila domača prašičja reja. Ker v ne- katerih krajih kupujejo za rejo le hrvaške prašiče, po katerih se uavaduo kuga zanese, nasvetovali so, naj se dovoli visoka nagrada vsakemu, ki ovadi tihotapca z okuženimi prašiči. V Novem Mestu naj se ustanovi državna postaja za prašičjo rejo, kjer naj se delaio poskušnje glede primernih plemen; vsako leto naj se prirejajo premovanja prašičev itd. Radovedni smo, ali so gg. veščaki tudi zahtevali pojasnila glede naslednjega dogodka: Neki Hrvat je prignal nad 100 prašičev, katere so vsled sum-Ijivosti kužne bolezni zaprli v hlevu neke znane tu-kajšuje krčme. Hrvat pa si je znal dobiti spričevalo, da so prašiči zdravi, ter je poprodal vse sivce. Toda malo pozneje so malone vsi ti prašiči na kugi poginili. In kdo je temu kriv? Proti takemu postopanju 80 brezvspešna vsa sredstva. (Iz Črnega Vrha) pri Idriji 19. grudna. Otroci bolehajo za škrlatinko. Umrlo jih je uže Črez 20. Šolskega poduka uže šest teduov ni. Zdravnika sicer hodita dva v Črni Vrh iz Idrije in iz Logatca. Otroka pa še baje nobenega ozdravila nista, ako ga stariši sami z vodo ne ozdravijo. Jeden sicer daja neka zdravila. Okrajni zdravnik iz Logatca pa samo sredi sobe stoječ vprašuje koliko jih je bolnih, koliko je vsak star, pove, da morajo sobo prebeliti in gre. Tako bi pač tudi občiuski sluga opravljal zdravniški posel! (Iz Planine pri Vipavi) dne 18. dec. Pritihotapila se je k nam huda otroška bolezen, davica, škrlatinka in ošpice, tako, da so po nekaterih hišah otroci zvrstoma bolni. Bolezen ne prizanaša tudi odraščenim. Prav hvaležni moramo biti si. c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki nam je priskrbelo zdatno zdravniško pomoč. (Občinska volitev.) Pri dopolnilni volitvi v Mirni peči sta bila Franc Žagar in Josip Starič izvoljena občinskima svetovalcema. (Šmartno pri Litiji — otok.) Vsled vednega deževja narasle so Reka, Črni potok in Kostrev-nišca tako, da so preplavile ceste, ki vodijo v Šmartno. Ljudje, ki so bili namenjeni k službi božji, morali so se vrniti. Tako smo letos že tretjič za nekaj časa ločeni od ostalega sveta. Skoda bode zopet občutna. Komaj smo pred kratkim travnike očistili proda, ki so ga nanesle pri zadnji povodnji vode, že imamo zopet novega; in ravno taka se nam g.idi s cestami. Ravno pretečene dni so bile posute in popravljene, danes jih imamo pa zopet razdejane. — Kdaj bo vender konec letošnjemu deževju ? (Iz Litije.) Po skoraj dveletni bolezni izdihnila je dne 17. t. m. svojo blago dušo Marija Jenko. Ranjka je bila po svoji trgovini in po svoji rado-darnosti daleč na okolu znana. Sijajni pogreb v soboto popoludne, kakoršnega že dolgo ni bilo v Litiji, nam je pričal o njeni priljubljenosti. O njeni smrti žalujejo njeni otroci in reveži. — Sveti ji večna luč. (Čudno vreme.) Vreme imamo v pričetku zime nenavadno gorko in južno, kažeče prav znamenja poletja. V soboto večer se je proti pol osmi uri jelo od vzhoda sem prav krepko in pogosto bliskati in grometi kakor poleti. Proti pol 9. uri pa je bliskanje prenehalo. — Iz Črnomlja se uam poroča, da se je ondi 7. dec. zjutraj zelo bliskalo in da je 14. dec. tudi grmelo. (Ogenj.) V soboto krog poluuoči je plat-zvona budil ljudi iz sladkega spanja. Gorela in popolnoma pogorela je žaga Pr. Stanonika, po domače Kalarja iz Sestranske Vasi. Zgorel je tudi 741etni samski Žagar Nace Oblak. Revež je želemo peč prehudo zakuril in zaspal; vnela so se smrekova drva in vsled dima se je mož zadušil in zgorel. Našli so posamezne dele. nekaj v pepelu, nekaj v vodi. (Novomeiko vojašnico) mislijo podreti ter na tem mestu zgraditi primerno poslopje za okrožno sodišče. (Železni most čez Krko) v Novem Mestu utegne se uresničiti. Dne 28. t. m. bode javna dražba za zidanje ob bregovih Krke za vsklicno ceno 63.000 gl. Na obeh bregovih Krke bode cestni erar moral odkupiti po dve hiši. (Razpisani nčiteljski službi.) Na dvorazredni ljudski šoli v Zagorju je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do 28. t. m. okr. šol. svetu v Postojiui. — Na jeduorazrednioi v Godo-viču je izpraznjeno mesto učitelja-vndje z dohodki IV. plač. razreda do 20. jan. 1897. Prošnje je do- poslati okr. šol. svetu v Logatcu. * * * (Narodna slovenska šola v Velikovcu.) Zanimanje za to šolo je vedno jako živahno prt naših, kakor pri nasprotnikih. Kako se le ti zanimajo po svojem z» slov. šolo, kažejo strupeni dopisi v liberalnih listih. V predzadnji številki zopet „Pr. St." prav lažnjivo obirajo šolo. Posebno pa liberalni učitelji še vedno strastno agitujejo zoper mo, in sicer iz sebičnih vzrokov. Zadnji „M r" piše o tem: Kakor čujemo, nasprotnri, zlasti učitelji še vedno huj-skajo in rogovilijo zoper našo udrodno šolo. Posebno pravijo ljudem, da pridejo v kazen, če otroke pošiljajo tja itd. Opozarjamo, da se naj uihče ne pusti begati po teh ljudeh I C. kr. dež. šolski svet je dovolil našo šolo in otroci jo torej smejo obiskovati. Učitelji jim tega ne smejo iu ne morejo braniti in naj še toliko žugajo s kaznijo. Zato, kmetje, ne dajte se zapeljati, ue verjemite huiskačem in le brez skrbi pošiljajte otroke v slovensko šolo. — Veliki vspehi naše šole so že sedaj vidni vsakemu, kdor hoče videti 1 — Zanimanje vnetih Slovencev pa spri-čuje vrsta darov, doslih v zadnjem času : Preč. g. o. Angelik Hribar, frančiškan in skladatelj v Ljubljani, poslal nam je več cerkvenih pesem, koji dar je jako dobro došel, ker od novega leta naprej bodo č. šolske sestre oskrbovale cerkveno petje v predmestni cerkvi sv. Ruperta. Blag. g. Janez Cehner, svečar v Velikovcu, podaril je za šolsko kapelico po 2 kg tehtajoči in z umetnimi cvetlicami ter s podobami sv. Cirila in Metoda krasno oklnčani sveči. G. J os. Zelen, dež. poslanec v Senožečah na Kranj skem, poslal je za šolsko knjižnico 50 zvezkov razne tvarine in č. g. Alojzij Hutter, provizor v Vovbrah, 60 zvezkov „Delo sv. Detinstva". Vsem gs. dobrot nikom izrekamo presrčno zahvalo. B)g plati! — Naj se dobrotniki velikovške šole spominjajo zlasti sedaj ob veselih božičnih praznikih ! (Samomor.) Iz Celovca, dne 20. dec.: Veliko senzacijo je napravil tu samomor jednega višjih urad nikov našega mesta. Sinoči se je ustrelil c. kr. gozdui svetovalec in deželni gozdui nadzornik Prane S u d a , vitev Pranc-Jožefovega reda, star 64 let. 2e več let je bolehal na bolezni v možganih, a do zadnjega izvrševal svojo službo. (Iz Celovca) dne 20. dec. Jutri, dne 21. dec. ob 8. uri zjutraj se začne zima. Tako vsaj pravi pred menoj ležeči koledar. Pa težko je verjeti. Sinoči je začel, dasi smo imeli prejšnje dni precej mraza, kapljati dež, kakor sredi poletja. Parkrat je tudi pošteno zabliskalo in zagrmelo, kakor julija ali avgusta meseca. Deževalo je vso minulo noč in celi dan in še sedaj v večer „pada kisa". * * * (Goriške novice.) Monsgr. dr. Mah nič bo po svečen v škofa, po poročilu časopisov 7. februvanja. — V Sempolaju je zadela kap Martina Kavčiča, doma iz Temnice. Bil je takoj mrlič. — V Kanalu je razpisana služba sodnijskega obhodnika z letno plačo 250 gld. Cas prositi za službo je do 12. jan. — Goriški deželni šolski svet je bil učiteljem prepovedal opravljati posel očinskega tajništva, zdaj pa je dal oblast določevati, ali sme biti uč:telj obč. tajnik, ali ne, okrajnim šolskim svetom. — V Gorici je snežilo v drugič dne 17. t. m. predpoldne. (Legar v Pnljn.) Tržaški „Mattino" poroča, da vedno bolj razsaja nalezljiva vročinska bolezen v Pulju. Mesto je zapuščeno, ulice prazne, vse zabave so prepovedane, shodov ni. Kdor more, ostavi mesto. Mrliče po noči brez slovesnosti pokopujejo. V mornarski bolnišnici leži 700 bolnikov, in te oskrbuje le 8 usmiljenih sester in 6 strežnikov. V vsaki hiši leže dva ali trije bolniki. (Iz Prage) 13. dec.: Proračun za Češko znaša za naslednje leto nič več kot 18,489.659 gl., a dohodki so proračunjeni samo na 1,369.856 gld. Kje se bode vzelo manjkajočih 17,179.803 gl. ? Nadejati se je novega dolga, ali pa višje deželne naklade. Oboje napolnjuje davkoplačevalce z veselim upanjem. — Osrednja šolska matica je vsprejela do zdaj v tem letu 175.699 gld., izdala 212.784 gld. Med dohodki je tudi všteta deželna podpora nad 12.000 gld. — Ravno pred tednom je umrl domoljub stare vrste g. Anton Pfleger Kopidlausky, zaslužni pisatelj, rojen I. 1812. V zvezi je bil s prvirtit češkimi pisatelji, Zahradn ckym, Knevkovskym, ki so tedaj mladega a nadarjenega pisatelja jako čislali. — Včeraj smo videli prvi električni voz na Križikovi železnici v Pragi. Proga se je podaljšala od £arlina do drž. kolodvora. — Pri včerajšni volitvi mestu pokojnega Pera, je bil izvoljen klobučar Weiss. Bili so trije kompromisni kandidatje volilcem predlagani ; po čemu je bil kompromis? — V zadnjem času ste se dogodili tukaj dve železnični nesreči: na drž kolodvoru in v Nuslih. Uinjeua sta bila jedeu popotnik in jedeu čuvaj. — Sub auspiciis imperatoris je bil na tukajšnem vseučilišču promoviran dr. Sorejs, sin zdravuikov. — Poljski goslar Zarski. znameniti popravi) alte gosl'j je umrl tukaj v bedi. Imel je spričevala od Oudf čsa in drugih umetnikov, ki so po-zuali njegovo veliko spretnost, a vzlic temu ga ni občinstvo podpiralo. Mnogega je podučil, kako postopati, da dobe navadne gosli dober glas, vender je trpel toliko pomanjkanje, da ni imel ne luči za svoje delo. Umrl je, da se ni vedelo kdaj. Plačilo hvaležnega sveta. — Češki delavci so dobili v svojem slovstvu nov biser, namreč Beblov spis „Die Frau" v prevodu. Renaua že imajo, zdaj so dobili „Ženo" , kmalu se bodo spolnile njih želje. — „Cesky List", časopis duhovstvu nasproten, piše o soc. demokraciji: „je zoper vsako vero, a hoče, da imajo njeni neumni nauki veljavo povsod. Ako bi zmagala demokracija, razsajal bi meč in ogenj huje kot nekdaj. V Boga ne smö nihče verovati, a za Adlerjein mora vsak slepo hoditi.* Tako sodi naprej. Besede v resen premislek. (Strašna povodenj) zadela je mesto Eskib (Ueskiib) na Balkanu. Vsled nepretrganega deževja so se stajale snežene kope bližnjih pogorij Suhe Gore, Sardaga in Salakovara in poplavile 9. t. m. Eskib z okolico. Nižje ležeči mestni oddelki, zlasti muhadžirski so bili precej pod vodo, tako da so si stanovniki komaj rešili življenje. Kmalu je prodrla voda še višje, in prebivalci precej visoko ležečih poslopij ruskega, srbskega in grškega kouzulata so morali bežati. Orijentalska železnica je redila okoli 2000 ljudij s tem, da jih je vsprejela v precej pozvane pomožne vlake. Zali Bog, da je mnogo ljudij deloma valovje požrlo, deloma pa pobilo kamenje rušečih se hiš. Računa se, da se je s približno 1000 hiš porušilo in da je 6000 ljudij brez strehe. Društva. ( Trg o v s k a i n obrtnišk a zbornica za Kraujsko) ima dne 22. dec. ob 2. uri po-poludue na magistratu odborovo sejo z nastopnim dnevnim redom : Poročilo o obrtn h pravicah kleparjev in kotlarjev. — Podelitev ustanov učencem na pletarskem oddelku tuka)šnje c. kr. obrtne strokovne šole. — Poročilo o obrtnih pravicah usnjarjev. — Poročilo o sejmski pristojtiinski tarifi za občino Zagorje ob Savi. — Poročilo za javno tehtnico v Radečah. — Podelitev jubilejskih ustanov za onemogle obrtnike. — Poročilo o pravilih obrtne zadruge v Tržiču in Črnomlju. — Poročilo o prošnji občine Blagovice za dovolitev semujev. — Poročilo o tečaju za risarske učitelje na c. kr. drž. obrtni šoli v Gradcu. Telegrami. Budimpešta, 21. decembra. Uradni list objavlja imenovanje veleposestnika Vasarhe-lyja in vpokojenega senatskega predsednika Ratha dosmrtnima članoma magnatske zbornice. Budimpešta, 21. decembra. V rešiškem rudniku pri Temesvaru se je pojavila 18. t. m. ob pol 7. uri zvečer grozna eksplozija. Ogenj je uničil malone vse priprave. Dosedaj so dovedli iz rudnika 125 delavcev, mej temi je 26 ubitih, 15 težko ranjenih in le 30 nepoškodovanih, Pogreša se še 54 rudarjev. Reševalna dela se marljivo nadaljujejo. Vzrok tej nesreči je dosedaj neznan. Belgrad, 21. decembra. Včeraj se je sošlo nad 4000 tu naseljenih Starosrbov in Makedoncev k skupnemu shodu, na katerem se je vsprejel šest točk obsezajoč ugovor Najbolje priporočena la preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Wien, I Bezirk proti imenovanju grškega metropolita za Eskib. Hamburg, 21. decembra. Včerajšni shod, katerega se je vdeležilo nad 2000 delavcev, ki so se vsi izrazili za nadaljno složno postopanje v splošni stavki. Rim. 21. decembra. Poslanska zbornica je odobrila brez debate pogodbo mej Italijo in Avstro - Ogersko z dne 25. junija 1896 glede brezplačnega oskrbovanja ubožnih bolnikov iz obestranskih provinoij. Rim, 21. dec. „Agencia Štefani" poroča iz Zeile 18. t. m.: Major Nerazzini je odpotoval danes zjutraj z 215 vjetniki v Masavo. Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav vspešno, — Cena steklenici 35 kr., 12 s teki. gld. 3-60. 123 (50-43) 3 o jai C c8 m rt ji co o Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam 119 lil iSl! 10 46 Umrli »o: 18. decembra. Apolonija Olep, kuharica, 62 let, Streliške ulice 6, ostarelost. — Jožef Tabernik, delavec, 14 let, Opekarska cesta 35, meningitis. 19. decembra. Olga Kregar, posestnikova hči, 6 let, Martinova cesta 31, peritonitis. — Luka Juvančič, gostač, 82 let, Radeekega cesta 11, ostarelost. Tujci. 17. decembra. Pri Slonu: Brunner, Soffer z Dunaja. — Haas iz Gradca. — Fleiss iz Smohorja. — Fischer, Greiner iz Budimpešte. — Struppi, Obersteiner, Giberti iz Trsta. — Schluga iz Gorenje Bele. - Sehneider iz Kočevske Reke. Pri Maliču: Cora iz Trsta. — Swoboda iz Tržiča. — Paschla, Glas, Sonnenschein, Schifler z Dunaj*. — Vellegriny iz Inomosta. Pri avstrijskem caru: Mal iz Moravč Pri Bavarskem dvoru : Maurer iz Beljaka. Pri IJoydu : Fajdiga iz Sodražic-e. — Sumer z Reke. Tržne cene v Ljubljani dne 19 decembra. gl.|kr. gl. kr. PSenica, m. st. . . 8 20 Špeh povojen, kgr. . 70 Rež, „ . . . 6 20 Surovo maslo, „ . 1 — Ječmen, „ . . . 5 50 Jajce, jedno . . . — 3* Oves, „ . . . 6 2U Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 80 Goveje meso, kgr. — 64f Proso, „ . . . 7 — Telečje „ „ . — 58 Koruza. ., . . . 5 40 Svinjsko „ „ . — 581 Krompir, „ . . <■> 20 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 4.9 Grah, „ . . . 12 — Golob..... — 16 Fižol..... lt — Seno, 100 kgr. . . 2 60 Maslo, kgr. . . — 98 Slama, 100 „. . 2 25 Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 — Speh svež, „ . . — 64 n mehka, 4 „ „ 5 — Meteorologiöno porodilo. g * a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo * "S . .2 S a J2_¿ a t» il) 9. zvečer 730-4 3-6 p. m. zah. dež 20 7. zjutraj 2. popol. 733 2 734 9 42 5-9 brezv. » dež n 22-6 10 9. zvečer 736 0 5-7 si. jzah. dež 21 7. zjutraj 2. popol. 7359 735 0 4-7 7-4 brezv. si. ssvzh. megla del. jasno 18-3 Srednja temperatura sobote —1-7°, za 3 7" nad normalom. Srednja temperatura nedelje 6-3°, za 7-4° nad normalom. Soboto zvečer od 7l',ih do 8'„ih bliskanje in grmenje. Zahvala. 813 1—1 Podpisani zahvaljujemo se tem potom vsem čast. gospodom prijateljem in znancem, ki so na kakoršen-koli način izrazili svoje sožalje na izgubi nam nepozabnega gospoda Ludovika Weber-ja c. kr. davkarj» zlasti prečast. duhovščini, gg. c. kr. uradnikom sod-nije in davkarije v Ložu, gg. uradnikom šneperške graščine, gg pevcem za ginljivo petje, slav. gasilnemu društvu ter vsem drugim, ki so se udeležili sprevoda k zadnjemu počitku. Stari Trg pri Ložu, dne 19. grudna 1896. Žalujoči ostali. /Tito?v- treznega in pridnega, v vseh oddelkih tukajšnjega gospodarstva popolnoma izvežbanega, zlasti še razumnega konje- in volo-rejca, slovensko govorečega, sprejme lastništvo neke večje kmetije na Kranjskem. Upiavništvo „Slovenca" povč, kam je pošiljati ponudbe s priloženimi spričali. 810 3—1 Ka prodaj »ta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, druüi 150 „ visok, velja „ 250"— pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 745 12—11 obeno božično darilo ni tako pripravno, kakor naši lesorezbarski izdelki, umetniško izgotovljeni, kakor: kasete sa llip in rokavloe. mize za ovet-lloe. omarioe za ključe, držala za brisače, mizice za kadllno orodje, lončki za tobak, _ _ stojala za pipe in smodke ter ona za fotografije, tintnikl, krožki s slikarijami itd., itd. Nadalje priporočam bogato zalogo galanterijskega in usnjenega blaga, dišav in mil, iger in igrač vsake vrste v blagohotno vpoStevanje. 809 (4—2) (t) Tonhalle. Fr, T 1. Na prodaj je za Ô000 glè. 796 8-5 v Vo Prešernove (SlonooeJ utice št. 9. ^¿aß/O-üzatrta o&Caciía ■za, epoipobe, decfle- in otaoHe. 3)omaca sw-ftnja (Scfilafyioc'fi) cytd. 3-— in vič>j& 15-— » 12'- >> » &ožu&cot sabo ■fuxvcfoû o¡laT>vio fa&o tudi •mičuc -vtoro&ti x> fi/ortjvellciji m dame, iafeot : jopica, únantele ti, fioiufias te pe-ferine, vba-fiovutnc p-iaice itd. Mustzcvaui ccnifii fzanfic in zastonj. 8U 4_2 D 11 n a j s k a borza. Dnč 21. deoembra. Skupni driami dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... Kemiki dr», bankovci sa 100 m. nem. dri. relj. 20 mark ............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld 35 kr. 101 60 . 123 35 . 100 80 . 122 35 , 99 15 , 930 371 25 . 119 95 „ 58 87", 11 76 . 9 53'/, 40 „ 6 I» 68 „ Dne 19. deoembra. 4* drtavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 143 gld. 50 kr b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 1?6 , — . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 188 „ 50 , 4 % zadoltnice Rudolfove želei. po 200 kron 98 . 60 , Tišine srečke 4%, 100 gld.......137 „ 20 , Dunavske vravnavne srečke 5% ... 129 . 50 . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 107 „ 60 „ Posojilo goriškega mesta.......112 , — , 4% kranjsko deželno posojilo..... 98 „ 85 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % 99 . 40 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 . — , južne železnice 3* . 173 . 60 . « , južne železnice 5% . 127 . — „ „ , dolenjskih železnic 4 % 99 „ 50 „ Kreditne srečke, Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gendis srečke, 40 gld..... Waldstcinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. T.boveijska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........^7 . 201 gld. 50 kr . 136 . 18 . 22 . 50 , . 70 . 71 . 60 22 , 65 . 156 _ . 3380 _ . 425 _ . 91 . 50 . 63 , 85 . 90 . 156 „ 37 . __Nakup in prodaja 1A vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd ftavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka Kalantns izvršitev naročil na borsl. Merijarnična delniška družba „M 15 BI C t ioliziile it. 10 Dunaj, liriahiltirstrassa 74 B 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnfh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visooog* lorestovanj» pri popolni varnosti jar naloženih t; I n v 11 i c,