MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK — ^ - > o ----■ m — - * -----------■ •««» - AJM MJJU m l^nMU HraW| «>09pMU m II w I MM VvCMUlM 3MV| VprCVC 3400 Ishaja rtna mM|« Im p»wnfcw «Mk dan *b ie.nl / Valja amtiio pr»]»— * epreel a> po paM 10 Dta, m tal UM / OgUai p« Manni / Oglaii •prajaaaa M ogteaal addaiah JM*a- « L|«Mjaal t MM IHa.1 ratal H. «1400 JUTRA Pakt med republiko Poljsko in Nemčijo POSLEDICE FRANCOSKE NEODLOČNOSTI IN NEJASNOSTI. Bilo je proti koncu lanskega leta, ko so evropsko javnost presenetile vesti, da so se pričela med Nemčijo in Poljsko pogajanja za sklenitev arbitražnega in nenapadalnega pakta. Pričakovali smo, da se bo že takrat odkrilo ozadje teh vesti, ki jim skoraj nismo mogli veirjeti, namesto tega je pa vse utihnilo in naposled zamrlo v trditvah, da takega pakta sploh ne bo. Resnica je Pa bila kljub temu drugačna: pogajanja nied Nemčijo in Poljsko so se tiho nada-'ievala in zaključila pretekli teden s podpisom pakta. Vest o tem podpisu je udarila v javnost kakor bomba, kar dokazuje že to, da ji posveča ves evropski %k nenavadno veliko pozornost, komentirajoč jo seveda primemo stališču, ga zavzema napram veliki mednarodni politiki. Prav ti komentarji so pa najbolj zanimivi in važni, ker nan. o d-^rivajo tisto ozadje, ki bi nam sicer ostalo prikrito. Republika Poljska, ki se mora zahvaliti za svoj nastanek in obstoj v sedanjem obsegu v prvi vrsti samo Franciji, ie hodila doslej v zumanji politiki zvesto oo poteh svoje velike prijateljice. Kljub temu so se pa pojavljali vsaj od časa do časa znaki, ki so dokazovali, da si hoče vendarle ohraniti v nekem oziru p ir o-*te roke. Tendence stare poljske politi-p6 izza časov nesvobodnih dni, ko so oljato videli svoje prijatelje in podpornike poleg v Francozih tudi zlasti še J, 11 a 1 i j a n i h, Madžarih in delu Nem c e v, posebno avstrijskih, tudi po osvobojenju niso popolnoma zamrle. Vendar, tako se vsaj zdi, niso bile edino odločilne za zadnji presenetljivi korak. Da je stopila Poljska na talko usodno samosvoja pota, kakor jih pomeni pakt z Nemčijo, je v veliki meri kriva Franclja sama. Od trenutka, ko je zmagala v Franciji pri volitvah v parlament levičarska struja, zlasti pa od dneva znane-Ra govora Eduarda Herriota v Tou-lousi na naslov Italije, v francoski zunanji politiki ni več trdne enotne linije. Pariz je neodločen in popustljiv celo v tekili vprašanjih, v katerih ne bi smel l»znati nobenih kompromisov. Zaradi tega ni prav nič čudnega, da je prevzel Parizu celo R i m iniciativo v mnogih zadevah, da o Londonu sploh ne govorimo! Vse to je Poljsko disgustiralo in ohladilo ne samo njeno absolutno zaupanje v Francijo, temveč tudi ljubezen in simpatije do nje. Prva grenka pilula ie bil pakt štirih velesil, katerega so na Poljskem sprejeli z dostibolj Grenkimi občutki kakor smo ga mi. Ko So se pa pozneje razvijali dogodki v veliki evropski mednarodni politiki tako, da bi bilo treba v Parizu zavzeti enkrat 7-'a vselej jasno in energično stališče. je mehki in popustljivi teoretični levičar P a li 1 - B o n c o u r ostal neodlo- čen. Njegovega napovedanega potovanja v Varšavo, Prago, Moskvo, Bukarešto, Sofijo in Beograd, ki bi ga bil moral nastopiti že prve dni tega meseca, ni bilo in ga ni, in vendar bi bilo potrebno, da bi se naposled vzpostavila tista fronta proti revizionistom, brez katere ni zadostne garancije za ohranitev statusa quo. Poljska je očitno č a k a 1 a na aktivnejšo politiko g. Paul-Boncourja in njegove vlade, pa zaman. In da se je spričo tega odločila iti svoja pota, ji niti ne moremo toliko zameriti. Hotela si je z arbitražnim in nenapadalnim paktom z Nemčijo zagotoviti varnost na zahodnih mejah, na tisti točki, ki je najmanj zavarovana, ker je po revindikadjah Nemčije stalno odprto vprašanje takozvanega »koridorja«, vsaj za dobo desetih let; za tako dolgo sta si namreč Berlin in Varšava obljubila mir. S te strani nam postane pristanek Poljske na sklenitev pogodbe razumljiv, ob-jasnitve pa potrebujejo nemški nameni. Na prvi pogled se zdi pač popolnoma nerazumljivo, kako je mogla vlada tistega Hitlerja, ki je vedno prisegal, da vzhodnih mej, mej napram Poljski, nikoli ne bo priznal, skleniti sedaj naenkrat z isto Poljsko arbitražni in nenapadalni pakt. Če pa pogledamo globlje, nam postane zadeva takoj popolnoma razumljiva. Sedanja Nemčija se ne more boriti na vseh frontah, zato rabi miru na eni, da vrže lahko vso svojo silo na drugo. Če bi bila sprejela ponudbo Francija, bi bila sklenila nenapadalni pakt ž njo in obrnila nato vso svojo aktivnost na vzhod, ker je pa ni sprejela, si je zagotovila začasni mir na vzhodu, da pade lahko z vso težo na zahod. Toda Poljska se kruto vara, če misli, da bo njeno prijateljstvo z Nemčijo večno in Če pričakuje, da bo sedaj konec nemških stremljenj po reviziji vzhodnih meja. Nemčija gotovo ni opustila svojih velikih stremljenj In njeno paktiranje s Poljsko je podobno paktiranju volka s kozo. V bistvu pomeni politiko gesla »Divide et impera!« ki se je tako dobro obnašalo avstrijskim Nemcem v stari dvojni monarhiji, dokler je leto 1918. ni kljub vsemu temu razgnalo na kose. Krivda, da je Poljska storila ta na vsak način vsaj prenagljeni korak, pada tako nanjo kakor na Francijo, vendar bolj na prvo ko na drugo, kajti sedanja francoska neodločna zunanja po-litika ne bo večna. Če padejo levičarske skupine, se bo pričela nova aktivnost, osnovana na jasni in brezkompromisni h a c i o n a 1 n i podlagi. Na to bi bila Poljska prav lahko počakala, saj se ji Kotovo ni tako zelo mudilo. Sicer pa bo razvoj že najbližje bodočnosti pokazal, £e misli Poljska res na drugo stran, ali pa je bil to le osamljen korak taktike? -r. Sestavljanje Daladierjeve vlade LEBRUN POVERIL MANDAT ZA SES TAVO NOVE VLADE DALADIERJU, KI GA JE SPREJEL. SIMPATIČEN SPREJEM TISKA. IMENA NOVIH MI-NISTOV. VLADA BO SE STAVLJENA ŠE DANES. PARIZ, 30. januarja. Daladier, ki je včeraj sprejel mandat, je moral svoja pogajanja s politiki prekiniti ob eni uri ponoči ter jih je nadaljeval danes dopoldan. PARIZ, 30. januarja. Daladier je naletel kot mandatar predsednika republike na zelo prijazen sprejem in odziv pri francoskem tisku nasproti precej nerazpoloženi zbornici. Listi na vsa usta hvalijo njegove moralične zmožnosti in vred note, predvsem pa njegovo čisto politično preteklost. Kot popolnoma verjetno se smatra, da bo Daladier sestavil novo vlado še danes. PARIZ, 30. januarja. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo nova francoska vlada sestavljena naslednje: ministrski predsednik in zunanji minister Daladier, finančni minister Pietri, pravosodni mini ster Frot, notranji minister Henry Roy, prosvetni minister Marquet ali de Jou-venel, vojni minister polkovnik Fabry, minister za zrakoplovstvo Pierre Cot, minister za delo Paganon, mornariški mi nister Chappedelaine, trgovinski minister Palmade, minister za kolonije Catala, minister za trgovsko mornarico Gui la Chambre in minister za socialno politiko Aurey. Starhemberg ponuja Hitlerju roko HEIMWEHROVCI SO PRIPRAVLJE NI POGAJATI SE Z NEMČIJO. NEVAREN POLOŽAJ DOLLFUSSA. DUNAJ, 30. jan. Kakor izgleda, grozi Doilfussovi vladi v bližnjih dneh ostra kriza. Pred9inočnjim je imel vo-j ditelj avstrijskih heimwehrovcev knez Starhemberg velik govor na vse voditelje nižjeavstrijskih heitnwehrov-: skih formacij, v katerem je med drugim dejal, da bi bil pripravljen resno se pogajati samo s Hitlerjem ali njegovim pooblaščencem glede skupnega nastopa, vendar pa samo pod dvema glavnima pogojema; prvič mora Hitler priznati, da zastopajo v Avstriji samo helmwehrovci fašistične ideje in da je zato narodno-sociallstična stranka nepotrebna, drugi pogoj pa je, da se Hitler pismeno zaveže, da ne bo skušal v beimwehrovsko vodstvo ni koli vriniti kake rajhovske Nemce, ker morajo voditi heimwehrovsko organizacijo samo Avstrijci in ne Prusi. Če bo Hitler pristal na ta dva temeljna pogoja, se bodo heimwehrovci takoj pričeli pogajati z njim o tem, v kak- Italija za AnschluB? RIM, 30. januarja. Rimski listi komentirajo v svojih včerajšnjih izdajah polj-sko-nemško nenapadalno pogodbo s stališča Italijanske politike in pravijo med drugim: »Predsednik vlade Mussolini je predlagal nedavno temeljito revizijo Mednarodnih odnošajev v korist Nemčije. če Je pakt štirih velesil danes prav za prav že skoraj popolnoma pozablieii, "a Poljska nikakor ni pozabila. Z novo flORoilbo je sedaj dosegla, da se bodo D0»nirll| odnošali gleda poljskega koridorja najmanj za 10 let in bo sedaj Nem-vse svoje sile lahko uporabila na- pram avstrijski meji. Nevarnost »An-schlussa«, ki je neizogiben, se je z ustvaritvijo sporazuma med Berlinom in Varšavo zelo povečala. Napočil ie zadnji odločilni trenutek, ko se mora tudi Rim definitivno opredeliti«. šnl obliki naj Avstrija podpira Nemčijo v zunanji politiki, dočim se Nemci v notranjo politiko Avstrije absolutno ne sinejo vmešavati. S tem stališčem kneza Starhemberga se je v nato sledečem govoru popolnoma strinjal tudi zvezni podkancelar in varnostni minister Fey. Dunajski tisk najznačilnejših stavkov iz Starhein-bergovega govora na priporočilo vlade ni objavil in le del avstrijskega tiska se medlo bavi z napovedjo krize Dollfussove vlade, ki je z ozirom na Starhembergov govor in novo nastali politični položaj neizbežen. Dr. Dolf-fussa bi pa bila pripravljena podpirati in okrepiti njegov položaj baje social-no-demokratska stranka, ki zahteva za to podporo reformo ustave, čeprav na stanovski podlagi, samo ustavnim potom. Enako stališče s socialističnimi delavci so zavzeli tudi avstrijski kmetje, kf so odločno proti vsak? diktaturi in oktroiranju. Poljsko navdušence za Nemtrfo TISK POVELIČUJE HITLERJA IN PRIPOROČA UVEDBO NARODNEGA SOCIALIZMA TUDI NA POLJS KEM. VARŠAVA, 30. jan. Poljski tisk še nadalje piše zelo ugodno in zadovoljno o poljsko-nemški nenapadalni pogodbi. Posebno zadovoljno so bili pisani uvodniki In zadevni članki v nedeljskih listih. Glavna vsebina teh člankov Izzveni v ugotavljanju, da je sedaj mir na vzhodu Evrope zagotovljen in zavarovan, to pa po drugi poti, kakor se je uporabljala doslej in ki bi očividno nikdar ne pripeljala do miru. Hitler je dal dobro zaušnico vsem onim, ki so ga klevetali, Češ, da hrepe ni samo po vojni. Ta zaušnica pa velja tudi za vse one države, ki nasto- SEJA FINANČNEGA ODBORA. BFOGRAD, 30. jan. Finančni odbot narodne skupščine bo imel sejo jutri dopoldne ob 9. uri.. ČEŠKA NORODNA BANKA. PRAGA, 30. januarja. Cesti dobiček češkoslovaške Narodne banke je znaša) I-ni 292 milijona kron in daje banka p 210 Kč dividende na delnico.* Posicdtce potresa v Mehiki MEXIC0 CITY, 30. januarja. Potres, ki Je obiskal vso srednjo in južno Mehiko, je zahteval tudi več človeških žrtev, dočim Je materialna škoda velikanska, j Prebivalstvo glavnega mesta, kakor tudi j ostali gosteje naseljenih krajev je takoj po prvih sunkih v paničnem strahu zbe-alo na ulice, kjer je bilo več ljudi v na-!a|) gneči poteptanih in nevarno ranjenih. Prebivalstvo prenočuje pod milini paio z vsakim korakom proti Nemčiji. Listi poudarjajo, da pomeni ta pogodba izhodišče za vedno globlje odno-šaje med Nemčijo in Poljsko na vseh črtah. V kratkem je že pričakovati celo vrsto manjših sporazumov in konvencij o sodelovanju na kulturnem polju. Nekateri listi pišejo v tem smislu, da bi bilo potrebno tudi na Poljskem vpeljati narodni socializem nemškega tipa, ker je doslej pokazal še najbolj-Iji in sprejemljivejši za severnjake, še uspehe. Italijanski fašizem je preveč romanski in preveč površen, dočim je nemški narodni socializem glob nebom. V bližini vulkana Popocatepetla se je tudi čutil močen potres, ki pa naj-brže izvira od padca meteorja, ker se je istočasno videla na nebu dolga žareča črta v smeri proti zemlji. MUŠANOV OBIŠČE G()MB0SA. BUDIMPEŠTA, 30. jan. Sofijski dopisnik Az tista jc izvedel, da bo prispel bolgarski ministrski predsednik Mušanov v najkrajšem Času v Budim-j pesto na obisk k ministrskemu predsed iniku Gombosu. ^»Večernik« Jntra V M a r i b o r u, dne 30. I. 193 Dnevne vesti Smrt uglednega profesorja. V tukajšnji bolnišnici je te dni umrl v starosti 83 let upokojeni profesor mariborske klasične gimnazije g. Nikolaj Žagar. Pokojnik je dolga leta poučeval na tukajšnji gimnaziji, bil je visoko naobražen bi sf je s svojo objektivnostjo pridobi velike simpatije piri dijaštvu in v javnosti. Bodi mu ohranjen lep in časten spomin! Diplomirana je bila te dni na pravni fakulteti zagirebške univerze gdč. Živa P e r m e v c, hčerka odvetnika dr. Ivana Fermevca v Ptuju. Iskreno čestitamo! Spremembe posesti. Posestnica Alojzija Frasova je prodala svojo hišo na Aleksandrovi cesti kolarskemu mojstru Francu Frasu za 35.000 Din. Posestnica Terezija Reismanova je prodala svojo hišo na Koroški cesti Katarini Mastnovi za 66.000 Din, kontrolor Albin Kosem iz Slovenjgradca je prodal svojo hišo v Rosinovi ulici Fricu Biermanu in Kurtu Franku za 190.000 Din. Zavrnjena pritožba bivšega poslanca Žebota in tovarišev proti odstopu Jugoslovanskega trga za pravoslavno cerkev. Kakor je znano je mestna občina mariborska odstopila brezplačno že lani prostor na Jugoslovanskem trgu, na katerem naj bi stala cerkev, ki jo namerava zgraditi mariborska pravoslavna cerkvena občina. Zadevni sklep mestnega občinskega sveta je potrdila tudi banska uprava. Proti temu pa so se pritožili bivši poslanec g. Žebot in nekateri drugi meščani na državni svet v Beogradu. V svoji pritožbi so med drugim navajali, da nimajo ničesar proti temu, če se zgradi v Mariboru pravoslavna cerkev, vendar pa ne morejo odobravati, da bi cerkev stala na Jugoslovanskem trgu. Pritožba je preromala vse instance in jo je končno državni svet v celoti zavrnil. S tem je postal torej sklep mestne občine, ki je odstopila prostor za pravoslavno cerkev na Jugoslovanskem trgu, v celoti pravomočen. Vlaganje prijav za pridobnino v letošnjem letu. Na številna vprašanja poja-snuje Zbornica za TOI v Ljubljani, da po informacijah iz Beograda vlaganje prijav za letošnje leto še ni določeno. Poziv za vlaganje teh prijav bodo davčne, uprave upravičene izdati šele, ko dobe od oddelka za davke potrebna navodila. Isto velja tudi za prijave o davku pa poslovni promet, ki jih je vlagati hkratu s prijavami za pridobnino. Odjavljanje avtomobilov. Lani ob koncu teta je bilo v naši banovini registriranih 1575 potniških avtomobilov, 633 tovornih in 935 motociklov, skupno torej 3143 motornih vozil. Pod plombo pa je bik) stavljenih koncem decembra lani 585 potniških in 74 tovornih ter 386 motociklov, skupno torej 1045 vozil. V celoti je bila plombirana tretjina vseh motornih vozil in bo država zaradi sedanje odjave vozil mnogo izgubila na dohodkih. Obsojen goljuf. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred mariborskim malim senatom nevarni pustolovec in slepar velikega kova J. R., ki je češki državljan, po poklicu pa knjigovodja in je svoj poklic zlorabil v sleparske namene. Prvotno je služboval, kot navaja to obtožnica, pri raznih jugoslovanskih tvrdkah. Kmalu pa se je naveličal poštenega dela. Podal se je v Ameriko in prepotoval tudi precejšen del Afrike. In zopet se je povrnil v Jugoslavijo, kjer si je kot človek svetovnega znanja pridobil zaupanje raznih trgovcev. Mimo vsega pa si je pomagal z lažnim predstavljanjem in ponarejanjem podpisov na važnih listinah raznih vplivnih oseb. Izdajal se je za velikega osebnega prijatelja raznih uglednih političnih voditeljev v naši državi in na Češkem. Nekateri mariborski trgovci in obrtniki so nasedli njegovim trditvam, da bo s pomočjo svojih zvez in znanstva dosegel marsikaj. Na podlagi tega je prejel kot nagrado okrog 60.000 Din. Nekemu mariborskemu obrtniku je obljubil, da mu bo izposloval koncesijo, drugemu bo potom svojega upliva znižal davke, tretjemu pa pomagal pri izvozu. Senat ga je spoznal za krivega v smislu obtožbe in ga obsodil na 18 mesecev težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Seja upravnega odbora mestne občine. Upravni odbor mestne občine mariborske bo imel drevi v mestni posvetovalnici svojo sejo, na kateri bo razpravljal o raznih občinskih zadevah. ČLANSTVU SOKOLA MATICE. Društveni blagajnik, ki posluje vsako sredo od 18. do 19. v društvenih prostorih v Narodnem domu, prosi vse Članstvo, na bi člmpreje poravnalo letno članarino« Občinska organizacija JNS za IV. okra ima v sredo, dne 31. t. m. ob 20. uri v pro štorih gostilne »Pri zlatem levu« na Vodnikovem trgu svoj " redni občni zbor. Udeležba članov obvezna. Odbor. Krajevna organizacija JNS »Zadravje« bo imela svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo 4. februarja v dvorani Zupanove gostilne pri Devici Mariji v Brezju. Sijajno uspel občni zbor JNS v Križevcih pri Ljutomeru. Dne 21. januarja je sklicala občini zbor JNS krajevna organizacija v Vučji vasi in Križevcih, na katerem sta se združili v novo .občinsko organizacijo JNS Križevci. Občni zbor je obiskalo lepo število članstva, ki je napolnilo Kosijevo dvorano. Obiskal ga je tudi narodni poslanec g. Jožko Zemljič. Iz poročil je bilo razvidno, da je organizacija zelo dobro delovala, kar so pokazale tudi občinske volitve. Nato se je izvolil nov odbor, ki je ves prežet z nacionalnim duhom in jamčijo vsa imena za pozitivno delo v 1. 1934. Učiteljsko društvo za okraj Maribor, desni breg bo zborovalo v soboto 10. ebruarja ob 9.30 v Narodnem domu v Mariboru. Zaupniški sestanek šoferjev mariborskega mestnega avtobusnega podjetjabo v sredo 31. t. m. ob 20. uri v gostilni "lorvat, Mlinska ulica 10. Sestanka naj se vsi uslužbenci zanesljivo udeleže. 3redsednik Radolič. Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini in v Košakih ima v nedeljo 4. ebr. ob 3410. uri v krčevinski šoli skupni etni občni zbor po novih pravilih društva Rdečega križa. Po izglasovanju raz rešnice obema odboroma v ločenih loka-ih se izvrši združitev v občinski odbOr K. Košaki, nato pa se izvoli novi od-xw. Vse člane vabita k sigurni udeležbi? oba dosedanja odbora. Pevska šola za otroke. Glasbena šola Nar. železn. društva »Drava« otvori meseca februarja svojo pevsko šolo za otroke, ki je zamišljena predvsem kot pripravljalni razred za instrumentalni pouk. V tej šoli se bo na podlagi strogo u-rejenega, metodiškega pouka na moderni podlagi, podala mladini potrebna, pod-aga, da se ji olajša prvi instrumentalni pouk, ki se drugače močno zavlačuje in otežkoči. Starši, ki nameravajo svoje otroke v prihodnjem šolskem letu, ali pa pozneje, vpisati na glasbeno šolo, naj jih sedaj pošljejo v pevsko šolo. Pa tudi oni učenci se sprejemajo, ki se hočejo učiti petja po notah, ker se bo šola pozneje razširila. Poučevalo se bo ob' petkih od 4.-5. popoldne v šolskih prostorih v Komenskega ul. 9. (Za interesente to-stran Drave se bo šolski prostor naznanil). Učnina znaša 10 Din na mesec. Prijave sprejema g. dr. Orbanič (Komenskega ul. 9). Vpisovanje se vrši istotam v petek, 2. febr. od 10.—11. Od 11.—12, je prva učna lekcija. H. DruzoviČ. f. »Noč smeha«. Kakor vsa leta, taiko bo tudi letošnja tradicionalna reduta ISSK Maribora 10. februarja višek mariborskega predpusta. Družabno življenje našega mesta si je pač težko predstavljati brez te redute, ki je znana tudi daleč naokrog. Letošnja reduta bo pod devizo »Noč smeha«. Aranžma je v rokah znanega domačega umetnika. Vabljeni vsi? Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. V II. tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken, ki ga priredi Slovensko trgovsko društvo v Mariboru, je poslednji rok prijave četrtek 1. februarja v gre mijalnih prostorih v Jurčičevi ul. 8, od 8.—12. in 14.—18. Ker je na razpolago samo še nekoliko mest in tečaja v doglednem času ne bomo ponovili, opozarjamo gg. trgovske nameščence, da se po-služijo te ugodne prilike in se pravočasno prijavijo. »Divji lovec« na sokolskem odru v Studencih. Dne 2. in 3. II. 1934 prirede studenški diletanti Finžgarjevo štiride-janko »Divji lovec«, ki je nedvomno najboljša naša kmečka igra. Po svoji krepki vsebini ter pestrosti dejanja vzdrži zanimanje občinstva do konca, a studenška uprizoritev obeta še nekaj posebnih presenečenj. V igri nastopa celotni an-sambl, preko 40 oseb, ter sokolski pevski zbor. Scenerija je popolnoma nova, delo br. Mlakarja. Začetek, predstav: v petek ob 19. Hri, v soboto pa ob 20. Cene so običajne. Prireditev pomladkarjev Jadranske straže. Pomladkarji vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol bodo priredili na Svečnico ob 15. Uri popoldne v veliki unionski dvorani dobrodelno akademijo z zelo pestrim sporedom. Cene so zelo nizke in je le še malo vstopnic na razpolago. Dobe se v pisarni »Jadranske straže« v Grem-č^evi ulici 26. Predpustno veselico priredi pevski zbor pekov v soboto 3. februarja v Gam-brinovi dvorani. Spored vsebuje petje, komične točke, ples in srčni srečolov. Začetek ob 20, uri. Vstopnina prosta. Prijatelji neprisiljene zabave .dobrodošli! Zaključni venček kulturnega društva »Triglav« bo dne 1. februarja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. ' V nedeljo 4. februarja sokolski družabni večer v gostilni Šunko, Zg. Radvanje. . Planinski ples. Ej, Mariborci — ne bom jaz molčal: Kje plesi so zdaj policijski,. trgovski, podoficirski, matični, lovski,, kaj —: jaz sem edini še tukaj ostal? Da! Jaz imam plesno prvenstvo: je v meni planinsko slovenstvo! Pre-vzvišeno mi je poslanstvo: Naprej po-horjanstvo! Naprej le za mano — v Unionsko dvorano! Iz »Nanosa«. Apeliramo na vse rodoljube v Mariboru, da se sigurno udeleže velike predpustne prireditve društva »Nanos«, ki bo v soboto 3. febr. ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma. Ker je izkupiček prireditve namenjen našim najbednejšim emigrantom, naj ne bo Primorca, ki ne bi s svojo prisotnostjo pripomogel k uspehu prireditve. Prisrčno vabljena so tudi ostala emigrantska in narodna društva! , Letošnji občni zbor Automobilskega kluba, sekcije Maribor, bo v nedeljo, dne 4. februarja ob 9. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«. Četrtek, dne 1. februarja velik Sven-galljev večer v »Veliki kavarni«. Naj-boljše najboljšega! Šobno streljanje. Prihodnje sobno streljanje Slovenskega lovskega društva bo jutri, v sredo ob 20. v Plzenskem dvoru v Tattenbachovi ulici. Lovci in prijafejji strelskega športa vabljeni! Radio Ljubljana. Spored za sredo 31. .t, nk Ob 12.15: violinski koncerti na ploščah. 12.45: poročila, 13: Instrumentalna operna glasba na ploščah, 18. komorna glasba., radio kvintet, 18.30 radio orkester. 19: predavanje o narodni vzgoji, 19.30: literarna ura (ob stoletnici Prešernovega sonetnega venca), 20: vokalni koppert Zlate Gjungjenac-Gavellove, ■20.30: yoka!ni koncert Ljubljanskega Zvona, 2130: Dolinškov Šramel kvartet, 2245: čas, poročila, plošče. Zopet slovenski film. Kakor že javlje-19, bo v sredo, 31. t. m. Cveto Švigelj v dpu Apojo zopet predvajal svoj najno-/ejši gorski film »Klic narave«. Švigelj H), ob tej priliki obrazložil posamezne >redele naše zemlje in nas končno privedel v začarano kraljestvo velikega Bogatina. Vsak planinec in smučar mora videti ta film. Grajski kino. Samo še do vključno tor-ca Greta Garbo in Clarke Gable v sijajnem filmu »Kraljica ljubezni« (Susane -enox-Helgin padec in slava). Naš pri-lodnji film: »Dovedi jih žive«, krasen velefilm iz malajske džungle. Kino Union. Danes zadnji dan »Maratonski tekač« z B. Helmovo, P. Hartmanom in V. de Kovo. Od jutri srede dalje prekrasen velefilm »Pesem o sreči« s slavnim tenorjem Ernestom Gro-iom v glavni vlogi. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroča naravna »Franz JosefOva« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. * Na oono REPERTOAR. Torek. 30. januarja ob • 20. uri »Okence" red B. Sreda, 31. januarja. Zaorto. Četrtek, 1. februarja- Zaprto. Petek. 2. februarja ob 15. uri »Študentje smo«. Poslednjič. Najnižje cene. Od Din 15.— navzdol. — Ob 20. uri; »Deseti brat«. Poslednjič. Najnižje cene. Od Din 15.— navzdol. Gostovanje tenorista Ivana Gorskega se zaradi nenadnih zaprek odloži na nekaj dni kesneje. Opereta »Študentje smo« še enkrat po najnižjih cenah. Ker je pri nedeljski predstavi te domače operete moralo mnogo ljudi oditi brez vstopnic, se je gledališka uprava odločila, da ponovi to uprizoritev nepreklicno poslednjič v sezoni v petek, 2. februarja ob 15. uri spet ob nainižiih cenah od Din 15.— navzdol. Pripominjamo, da je to letošnia najbolj zabavna operetna uprizoritev, kar je pokazala snet poslednja predstava, pri kateri se je občinstvo nasmejalo do solz. — Isti dan zvečer ponove uspeli odrski roman »Deseti brat« po istih cenah in poslednjič v sezoni.—Pri obeh predstavah se dobe sedeži že za 5. Din ter je nedvomno. da bosta obe predstavi snet izredno dobro obiskani, zato priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. »Štambulska roža«, izvrstna Fallova opereta, bo prihodnja operetna premiera. Delo se zaradi svoie sveže, orien« talno pobarvane muzike ter zaradi prav zabavne vsebine drži stalno na repertoarju gledališč. Fali je zlasti znan po svojih nedosegljivih valčkih, v katerih je za J. Štrausom največji mojster. — »Štambulsko rožo« pripravljata Herzog in Harastovič.- _____________ Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Jcsefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki ij>r »Fr—t vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z naj- v - \ »Frp Tnvo(U se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in 1 '1 cinah. Atentatorska družba pred sodiščem. Včeraj se je pričela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti štirim obtožencem, ki so lansko pomlad pomagali prenašati in nastavljati peklenske stroje v Beogradu. Kakor je znano, je ob takratni priliki eksplodiral v Oficir skem domu peklenski stroj, ki je usmrtil nosača Kresoviča. Dočirti bo glavni krivec Luborče Stankovič, ki je pobegnil, sojen in contumaciau, se ostali štirje sokrivci zagovarjajo osebno. Požar. V noči na preteklo nedeljo je izbruhnil v gospodarske« poslopju posestnika Franca Lešnika v Vrhdolu požar. Ker je bilo poslopje krito s slamo in polno sena in slame, se Je ogenj z bliskovito naglico razširil na ves objekt in ga upepeljil. Z največjo težavo so domači.: ki so že vsi spali, rešili sebe in živino. Gasilcem, ki so prihiteli na pomoč, so je posrečilo obvarovati stanovanjsko hišo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. domnevajo pa, da je bil podtaknjen. Škoda je precejšnja in je le deloma krita z zavar rovalnino. Dve nezgodi. Neštete so že žrtve, ki jih je letošnjo zimo zahtevala poledica. Tako so včeraj pripeljali v mariborsko bolnišnico zopet dve ponesrečenki. V Hudem kotu pri Dravogradu je padla na poledenih tleh 23-Ietna kamnosekova žena Ana Miheličeva in si zlomila levo roko. V Rošpohu pa je padla 53-letna posestnica Elizabeta Krrupleževa tako ; nesrečno, da si je zlomila desno roko j nad komoloem. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3,8 stopinje C pod ničlo: minimalna temperatura je znašala 4.2 sto pinje C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.5 stopinjah 743.1, reduciran na ničlo pa 741.6; relativna vlaga 94; od včeraj na danes je padlo 2.2 mm snega; vreme je oblačno; vremenska napoved pravi, da bo še marsikje snežilo, severovzhodni vetrovi, temperatura bo okoli ničte in ni gotovo ali bo manj oblačno. Nacionalni železničarji čuvarji sinje Adrije OBČNI ZBOR JADRANSKE STRAŽE ŽELEZNIČARJEV. RAZVESELJIV NAPREDEK IN USPEH. V nedeljo dopoldne je bil v Narodnem domu prvi redni občni zbor Jadranske straže železničarjev, ki ga je vodil predsednik višji železniški kontrolor gospod Prane Rožman. Udeležil pa se je občnega zbora tudi okr. glavar g. dr. Senekovič in zastopniki raznih mariborskih nacionalnih organizacij. V svojem poročilu je predsednik orisal delovanje menda najmlajše organizacije te vrste in utemeljeval razloge, ki so pri pravili železničarje do tega, da so si usta novili lastno podružnico Jadranske straže. Glavni namen je bil zasidrati v vrste naših železničarjev od najvišjih do najnižjih smisel za naše morje. Po naši lastni krivdi je kmalu po prevratu v našem mestu zaspalo narodno-obrambno delo. Iz te zaspanosti ga je v zadnjih letih zopet prebudilo naše nacionalno pre bivalstvo in po raznih društvih je zavel nov duh. Med prvimi, ki so zopet začeli z narodno-obrambnim delom, so bili prav naši zavedni železničarji, ki niso dela samo nadaljevali, ampak ga celo poživili. Močan porast članstva pri matični organizaciji je dal povod, da so si železničarji osnovali svojo podružnico. Svoje poročilo je predsednik končal s stražarskim po zdravom »čuvajmo naše morje!« in prijavil »Čuvajmo naš Maribor in našo severno mejo!« Prav tako izčrpno in obširno pa je bito tudi tajniško poročilo, ki ga je podal S. Budihna. Iz njega posnemamo le, da spadajo pod železničarsko organizacijo JS postaja Pesnica, Št lij, Maribor gl. kolodvor, Tezno, Hoče, Rače, Maribor koroški kolodvor, Bistrica in Fala. Razveseljivo je bilo tudi blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imela mlada organizacija v prvem letu svojega obstanka že nad 5 tisoč Din prometa Nato so pozdravili zbor še predsednik krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru g. dr. Rapotec, zastopnik oblastnega odbora g. Lavrenčič, spregovorili pa so še gg. Tušek, Jug in drugi, ki so vsi želeli mladi narodno-obrambni postojanki kar najlepših uspehov. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika višji železniški kontrolor g. Rožman. »Liga proti amerikanizaciji Angležev.« Angleški listi objavljajo v zadnjem času vedno pogostejše ogorčene pritožbe proti poameričanjanju angleške družbe ir* življenja. Amerika vpliva namreč vedno bolj na navade ter način življenja v Angliji. V restavracijah je videti le jedilne liste po newyorškem vzorcu in v najboljših angleških družbah, ki so poprej izredno pazile na čistost jezika, sedaj pristne ameriške besede in fraze niso nobena redkost. Da se napravi tej amerikanizaciji Angležev energičen konec, se je ustanovila posebna »Liga proti amerikanizaciji Angležev« z nalogo, da očisti jezik in običaje Angležev ameriškega vpliva. Oddana razpisana mesta pri mestnih podjetjih Na izredni seji je upravni odbor MP Ponovno razpravljal o oddaji razpisanih mest pri MP. Sklenil je končno podeliti mesto tajnika inž. Gustavu Zupaniču iz Stojnic pri Ptuju. Inž. Zupanič je priznan ^tokovnjak, ki si je pridobil veliko in Strokovno izobrazbo ter prakso po raznih velemestnih podjetjih v tujini. S svojo strokovno sposobnostjo bo nedvomno mnogo koristil mladi gospodarski ustanovi mestne občine mariborske. Za mesto u-pravnika je bilo vloženih več prošenj, vendar pa noben prošnik ni v celoti zadostil zahtevam razpisa. Radi tega je u-Pravni svet MP soglasno sklenil, da ne odda tega mesta nobenemu izmed proš-nikov, marveč je sklenil ponuditi ga dosedanjemu poslevodečemu podnačelniku ravnateljstva MP in občinskemu svetniku g. Franju Periču, ki za mesto upravnika ni konkuriral. Gospod Franjo Peric ie kot občinski svetnik s svojim strokov nim znanjem zelo resno in energično Posegel v gospodarsko življenje mestne občine mariborske in imel pri tem vsepovsod vidne uspehe. Že leta 1932. je bila sprožena v občinskem svetu zamisel reorganizirati celotno občinsko upravo. Konkreten in podroben načrt za reorganizacijo je izdelal g. Peri* strokovnjaško in po najmodernejši gospodarskih principih. Mestna podjetja bodo pod njegovim vodstvom prav gotovo lepo D—n.: Matura Jurija Koruze Konce »Veljal« je vzkliknil navdušeno stric. »Uspela bova! In kdo ve... Mogoče bi mi to prineslo dober postranski zaslužek: Istruktor za izpite; ena sama lekcija. brez slabosti in bolečin; uspeh zajamčen,« »Še eno bi ti svetoval stric,« ga je pre kinil nečak, »in sicer to, da bi šel še prej h kakemu brivcu, da ti pobarva in nalma-že lase, da bi ne bili tako sivi in štrleči. I'o bi profesorjem takoj padlo v oči. Iz-Sledati tnoraš ko kakšen dijak. »2e dobro, že dobro,« je odvrnil. »Tudi to napravim zate.« »Knjige ti prinesem jutri v •šolo,« mu je zaklical pri vratih .(urče ter odhitel ves srečen proti domu. Drugega dne se je že ob pol osmih iz-Drehaial kandidat Jurij Koiruza s sošolci procvitala in prinesla občinskemu gospo darstvu tisti dobiček, ki ga meščani u-pravičeno pričakujejo. Razpisano mesto strojnega inženjerja pa se na seji še ni oddalo in je zadeva odložena na poznejši čas, ko bodo reorganizirane tudi vse delavnice mestne občine mariborske. Občinski svetnik g. Peric podal ostavko na mandat. Ker je upravni odbor MP ponudil mesto upravnika občinskemu svetniku g. Franju Periču in ker je ta po nu-dbo sprejel, je podal ostavko na mandat občinskega svetnika v mestnem občinskem svetu mariborskem. Sokolstvo Občni zbor sokolskega društa v Prevaljah V gostilni br. Rožmana se je zbralo članstvo, da sliši obračun delovanja v minili poslovni dobi, v kateri je pokazalo društvo lep napredek in rizmah v širjenju sokolske misli na skrajjii meji naše domovine. Po uvodnih besedah br. stard-ste dr. Flisa, s pozdravom na članstvo in župnega delegata, je sledilo čitanje zvezine poslanice in nato poročila posameznih funkcionarjev. Na 18 sejah je upravni odbor razpravlja! o društvenih potrebah ter ukrepal o delu v društvu in njegovem razmahu. Ne Pri Va*em dnevnem delu se lahko prehlatSto . pod S. bc. 437 <* 10. L 193«. umorni in požrtvovalni načelnik br. Vidmar, je navadil članstvo z ostalimi voditelji predpisane vaje, ga vodil na župni zlet v Ljutomer, pokrajinski zlet v Ljubljano, k nastopom v Mežici, Guštanju in Ptuju. Nekateri Slani so se udeležili tudi župnega zle ta na Sušaku. Društvo je sodelovalo pri župnih lahko-atletskih tekmah v Mariboru in doseglo lepo mesto. 5840 članov, dece in naraščaja je telovadilo v 593 urah, kar je precejšne število za prevaljsko društvo, ki šteje sedaj 112 članov in članic nevštevši naraščaj in deco, kakor je poročala sestra tajnica Soršakova. Prosvetno delo je bilo nekoliko manj intenzivno, vendar pa se je tudi tu skušalo dati članom to, kar je ne-obhodno potrebno. Poleg dveh javnih predavanj je bilo mnogo nagovorov pred vrstami telovadečega društva, dece in naraščaja. 5 gledaliških predstav, 1 koncert in nekaj zabavnih prireditev. Društvena knjižnica ima 467 knjig, ki se jih članstvo marljivo poslužuje. Tekom leta se je povečala za 71 knjig. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo tekom leta Din 20.507.— prejemkov in Din 15.430 izdatkov, poleg tega pa misli društvo tudi že na postavitev svojega lastnega prepotrebnega doma in ima v ta namen že posebni fond, ki znaša približno Din 50.000. O prostoru, kjer naj bi dom stal je upravni odbor že vminilem letu mnogo razmišljal., Kon čno bo odločal o tem v primeru potrebe še izredni občni zbor, ki bo sklican tekom tega poslovnega leta. Po stvarni kritiki blagajniškega poslovanja je predlagal društveni preglednik računov br. dr. Senčar razrešnico br. blagajniku kakor tudi celokupnemu odboru. Pri nato sledečih volitvah so bili izvoljeni oz. predlagani v novo društveno upravo bratje: ta starosto dr. Flis, podstarosto Kaffou, načelnik br. Vidmar, podriač. br. Aberšek, nač. ses. Mastek, podnač. ses. Jezernik, prosvetar Štres, tajnica ses. Soršakova in drugi. Po končanih volitvah Je spregovoril še župni delegat ter pozival Članstvo k vztrajnemu sokolskemu delu v korist in prospeh sokolskega udejstvovanja, na kar je br. starosta zaključil dobro uspeli občni zbor ob 24. uri. Ptui Izsleden nevaren vlomilec in tat Sodne oblasti in orožniki zasledujejo že več ko eno leto Jožefa Kolariča iz Jiršov-cev, radi neštetih vlomov in tatvin. Zadnji vlom je bil izvršen pred kratkim pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., kjer so vlomilci odnesli trgovcu Mešku za 20.000 Din blaga. Tri člane tatinske tolpe so pred kratkim aretirali, le poglavarja ni bilo mogoče izslediti. Končno je pa prišel tudi Kolarič v roke pravice. Ptujski orožniki so ga zasačili namreč te dni, ko se je potikal po ptujski okolici. Pod dobrim varstvom so ga odgnali v sodne zapore v Maribor. Kmečko ljudstvo se bo oddahnilo, ko bo izvedelo za aretacijo. Aretiran je bil brezposelni pekovski pomočnik Henrik Arzenšek, pristojen v občino Šmarje pri Jelšah, ker je beračil po Ptuju pri trgovcih in se izdajal za trgovskega pomočnika. Na policiji pa so tudi ugotovili, da ga zasledujejo oblasti radi raznih deliktov. Romal je v zapo* okrajnega sodišča. V Kicarju sta se sprla dva fanta, in sicer F. ‘Schneeberger in Ivan Gomzi. Prepiru je sledil pretep, ki se je končal s tem, da je Schneeberger obležal s smrtonosnimi poškodbami. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Gomzi dejanje priznava, pravi pa, da je bil takrat silno vinjen. Nezgode na Bregu. Otilija Janežičeva, 151etna hčerka posestnikova, je bila pri sekati Hi drv tako nerodna, da si je odseka'" ? levi . 47 ’m nica Ana Kajnihova pa je padla na opolzkih tleh in si zlomila, levo nogo. Obe sta morali v ptujsko' bolnišnico. Kino. V mestnem gledališču sepredvMa v sredo 31. trn. in v četrtek 1. februl .a tl., vsakokrat ob 30. uri, film »Tabo«, v katerem igrajo samo Kitajci in mešanci. Kot dodatek Ufitt tednik. i-;- *nomin*a$te po šolskem hodniku ter čakal, da jih pokličejo v razred. Bil je pod vplivom stričeve volje. Pogled mu je bil sicer malo bolj moten ko po navadi, toda pri izpitu se je držal Čisto normalno. Stric-hipnoti-zer se je pmešal med ostale dijake ter vstopil skupno ž njimi v razred. Sedel je v zadnji klopi ter držal na kolenih knjige, ki naj bi jih pri vsakem vprašanju kar najhitreje obračal. Čakat je, da pride vrsta na nečaka. Jurče je bil med prvimi na vrsti. Komaj je profesor zaklical njegovo ime, mu je že stric s silno miselno voljo ukazal, naj sede pred izpraševalno komisijo. — Ubogal je; Izpraševalec je bil majhen, suh možiček živahnih kretenj jn je nosil naočnike, obrobljene z zlatom sumljive kakovosti. »Mhm,« je začel stiskajoč ustnice, »povejte mi, kaj je to absolutna teža?« Zdelo se je, da je kandidat izgubil dar govora, kajti njegove usnice se niso niti premaknile. Njegov stric je namreč šele iskal odgovor v knjigi za fiziko. »No? Odgovorite!« je silil profesotr. Tedajci je kandidat odprl usta ter rekel: »Tiho! Ne morem najti strani.« Bilo je točno tisto, kar je tisti hip mislil njegov stric. Profesor si je snel naočnike ter jih začel čistiti. Pri tem je pokazal dvoje malih, radovednih oči, sličnim krtovim, ki so se posmehljivo zazrle vanj. Moral si je gotovo misliti, da je nastalo nespora-zumljenje, kajti ponovil je vprašanje: »Odgovorite mi. kaj je to, absolutna teža?« Tačas je že našel stric pravo stran in Jurij Koruza je odgovarjal brez najmanj šega obotavljanja: »Absolutna teža je pritisk na vodoravno, mirujočo podlago, ali tčg na pritrjeno nit, ki ga povzroča tek) zaradi svoje težnosti.« »Dobro, dobro, mladenič,« ga je pohvalil profesor. Sam pri sebi pa je dvomil, če je ta človek sploh pri čisti pame- ti, kajti vedel se je popolnoma abnor-rnalo. »Kot vidim, znate zelo mnogo stvari, a se nekoliko mešate. Dam vam še eno zelo lahko vprašanje in če mi ga dobro odgovorite, sva odpravila: Kaj je paralelepiped?« Stric, zadovoljen po prvem uspehu.se je pravkar z vso vnemo pripravljal, da poišče v knjigi definicijo paralekpipeda. ko je zapazil, da se je barva, s katero je imel pobarvane lase, začela zaradi vročine v razredu opiti in mu je zlezla že vse doli po vratu. Njegov snežnobeli o-vratnik je dobil žalno barvo in tudi njegov ne sicer več novi, a še vedno blešče či frak, ki si ga je danes nalašč oblekel, je že bil ves zamazan. Istočasno je Jurij Koruza, na velikansko grozo profesorjev, definiral paralelepiped takole: »Je to najslabše kozmetično sredstvo, ki se prodaja sicer po 30 dinarjev, a ne velja niti groša ...« In potem? Mislite si sami... Denis Dlderot: Skrivnosti samostana Roman. 40 »Moram storiti tako, ker sem obljubila pri spovedi ter mimo tega Še prisegla. Hudo ini bo, ker bom izgubila vašo ljubezen. Če bi samo mogla ponoviti njegove besede! Pobožen in razumen človek je in ne vem kakšni interesi bi ga napotili, odvračati me od nevarnosti ki je ni? Morda vidi v najinem nedolžnem razmerju zarodek greha in misli, da je pri vas že dozorel ter se boji, dane preide na inene? Ne morem zatajiti občutka, ki sem ga često zaznala... zakaj sem vedno vznemirjena in zamišljena, kadar odhajam od vas? Odkod ta bol, ki jo že delj časa čutim? Najprej sem mislila, da je to telesna bolezen, ki sem jo dobila od vas, toda oče Lemoine misli drugače in pravi, da je to greh, ki vodi vas in mene v pogubo.« »Pater vidi strahove«, je dejala. »N! to prvič, da počenja take stvari. Dovelj je že, da se s kom spoprijateljim, pa takoj zavrti glavo. Tako je zaradi njega sirota Terezija skoraj znorela. S časom mi postaja to neumno, zato ga bom skušala odstraniti; vendar o tem drugič. Vi torej nočete v celico?« »Ne, prosim vas za dovoljenje, da smem tu prebedeti noč, ker se sicer jutri ne bi upala iti z ostalimi k obhajilu. In vi, draga mati, pojcfete tudi vi?« »Vsekakor.« »Torej vam oče Lemoine ni ničesar rekel? Tega ne razumem.« Ni bila v stanju odgovoriti mi. »Na spoved se gre zato, da se človek osvobodi greha, a ker vas ljubim, to ne more biti greh, samo da ljubezen, ki jo dolguje drugim redovnicam, samo vam izkazujem; toda ne morem drugače, teni več moram deliti nagrade po zaslugah. Naj mi Bog odpusti, ker jaz ne morem razumeti, kako mi more oče Lemoine v tako nedolžni stvari obljubljati večno pogubljenje. Imam najboljšo voljo napraviti vse srečne, a ene cenim bolj in jih bolj ljubim kakor druge, ker to zaslužijo. To je moj veliki zločin. Se vam res zdi tako velik?« »Ne, draga mati.« »Dobra potem molite še malo in potem pojdite spat.« Ponovila sem svojo prošnjo, da smem ostati. Predstojnica se je naposled udala pod pogojem, da sme to biti prvič in zad njič. Ko sem ostala sama, .sem premišljevala o njenih besed&h in prosila Boga, naj me razsvetli. Prišla sem do zaključka, da more biti tudi rnsd pripadniki istega spola v načinu izražanja njihovega prijateljstva nekaj nemoralnega in potem, da je oče Lemoine v svoji strogosti pretiraval, da je pa vendar dobro po- slušati njegove nasvete ter se izogibati Intimnostim s predstojnico. Ko so drugega dne prišle redovnice v cerkev, so me našle na mestu, kjer sem preživela, noč ter odšle z menoj in predstojnico skupaj k obh';'';:. Moje prepričanje, da ni toliko kriva kakor se ji očita, se je s tem okrepilo, vendar sem sklenila ostati pri svojem sklepu, posebno radi tega. ker je ona bolj želela mn-I jega prijateljstva kakor jaz njenega. Ne-| hote sem jo morala vedno v mislih primerjati s svojo prvo predstojnico in ugo- i tavljati, da je ne dosega r.iti po pobož-; ijosti, niti po vestnosti. Kmalu nato sta se dogodili dve važni stvari. Prvič sem dobila proces, ker je samostan Longchamp bil obsojen, da mo ra vrniti mojo doto, katero sem bila vložila pri vstopu, drugič pa je bil odstranjen še spovednik Lemoine. O drugem do godku me je obvestila predstojnica sama. Obiskovala sem jo samo v spremstvu in tudi ona ni nikoli sama prihajala k meni. Iskala me je sicer vedno, a jaz sem se je izogibala in sem bila radi tega večkrat opominjana. Nekai nenavadnega se je bilo moralo zgoditi v njeni duši. Ponoči je vstajala in begala po hodnikih in posebno rada se je sprehajala sem ter tja pred mo.io celico. Slišala sem, kako se je ustavljala pred mojimi vrati, kako je vzdihovala in tožila, tako, da me je bilo strah. Kadarkoli je mislila, da je nihče ne opazuje, naj je bilo to na sprehodu, v delavnici ali za časa odmora, je vedno našla priliko. da me je lahko po cele ure opazoval'!. Spremljala je vsak moj korak, zato se:n jo našla ob vsakem času na vsaki svoji poti. Nekega dne me je ustavila. Dolgo me je gledala brez besed, nato pa je ne-j nadoma ‘pokleknila, me objela in jokaje j rekla: »Strašna ženska, vzemi mi življenje, oe j me hočeš ubiti, toda ne izogibaj se nift ker brez tebe ne moreni živeti!« Ko sem jo videla tako, je vzbudila v | meni sočutje. Njene oči so bile brez bles* : ka. obraz upadel in bled, a mimo tega j je bila vendar moja predstojnica, pa jc j klečala tu pred menoj, zato sem ji dala' j roko, katero je poljubila. Dvignila 'sera jo in odvedla v njeno celico, ker bila je tako vznemirjena; da sama ni mogla hoditi. Tam me je prijela za roko. pa sem takoj razumela njeno prošnjo, ki si je je ni upala izgovoriti. vNe, draga mati«, sem odgovorila, »pri segla sem, in tako je bolj.:- zame in za vas. Ker me preveč ljubite, jemljete Bogu čuvstvovanje, ki mu ga dolgujete«. »In vi mi to očitate?« Namesto odgovora sem hotela izvleči roko iz njenih ter izjavila, da ne moreni pod nobenim pogojem več ostati v njeni celici. Te moje poslednje besede so imele popolnoma nasproten učinek od tistega, kar so zasledovale. Zbežala sem od nje, kolikor sem mogla naglo. Ko je videla, da jo zapuščam, je bolestno kriknila. Ta krik me je ranil globoko v dušo, da sem kaj lebala in nisem vedela, naj se vrnem ali iV Šport Motorne dirke s snrnčar|! Mariborski akademski sabljaški klub bo priredil tri cestne dirke. Med zimskošportnimi panogami so se v zadnjem času močno razvile motorne dirke s smučarji (motoskijtiring). Tako so imele motorne dirke s smučarji v Evropi, posebno pa dirke na Semmeringu v Avstriji, naravnost ogromen uspeh in so privabile več tisoč gledalcev. Tudi v Ma riboru je poskus, kot je pokazala zadnja dirka, prav lepo uspel in to kljub temu, da so bile snežne razmere zelo neugodne. Mariborski akademski smučarski klub se je odločil, da uvede to velezani-mivo športno panogo čimbolj med naše občinstvo in bo zaradi tega priredil skup no z Motoklubom Maribor prihodnji mesec tri cestne motorne dirke, in sicer na progi: Maribor—Kamnica in nazaj, Ptuj —Maribor, s ciljem v Mariboru in Maribor—Celje s ciljem ▼ Celju. Pri teh dirkah bodo startali naši najboljši dirkači, med njimi brata Čerič, Lotz, Vresnik itd. Pa tudi naši smučarji tekmovalci bodo zastopani z najboljšimi dirkalo! Dirke bodo ob nedeljah prihodnjega meseca. Točne termine bomo le objavili. Dirk« bodo imele propagandni značaj in jih namerava priredi Mariborski akadem ski sabljaški klub vsako leto. MASK :