I i 1 ! GRADISOV VESTNIK Leto XVIII — 222 Ljubljana, oktober 1976 . GLASILO GRADISA Delavski svet je razpravljal 40 LETNICA STAVK TEKSTILNIH IN GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Po nekoliko daljšem presledku, kot običajno, je imel delavski svet podjetja svojo 3. redno sejo dne 7. septembra. Na dnevnem redu je bila kot osrednja točka sprejemanje srednjeročnega programa razvoja delovne organizacije GRADIS za obdobje od 1978 do 1980. leta, to je plan delovne organizacije. Skladno z določili zakona o temeljih sistema družbenega planiranja, ki je bil objavljen v zveznem uradnem listu št. 6 od februarja 1978, pripravlja in sprejema vsaka temeljna organizacija združenega dela samostojno svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija. Elemente za sestavo omenjenega samoupravnega sporazuma in sporazuma o osnovah plana delovne organizacije so naši delavci v vseh TOZD že sprejeli. Na tej podlagi je bil izdelan plan delovne organizacije — srednjeročni program razvoja Gradisa za razdobje .1976—1980. Osnutek tega plana je sestavila strokovna služba. Obravnaval ga je odbor za načrtovanje in notranjo delitev dne 19. avgusta. K osnutku je dal odbor določena dopolnila in vse skupaj predložil delavcem v TOZD oz. njihovim delavskim svetom, da plan sprejmejo. Delavski svet podjetja sprejema hamreč plane delovne organizacije Potem, ko so jih sprejele temeljne organizacije v sestavi te delovne organizacije. Razprava osnutka plana, ki ga je Predložil odbor za načrtovanje, je trajala do 3. septembra in do katerega roka so opravile razprave na njihovih delavskih svetih vse TOZD razen ene, ki pa je plan razpravljala na svoji komisiji ter pripravila dopolnitve svojega plana temeljne organizacije. Številne pripombe na osnutek plana delovne organizacije, ki so jih sporočila temeljne organizacije, kažejo na zelo veliko planiranje in voljo za stvarno sodelovanje naših temeljnih organizacij pri oblikovanju ciljev razvoja, ki se jih smatra za skupne ter pri postavljanju nalog za dosego teh ciljev. Čeprav so nekateri pomisleki, ki jih dajejo posamezne TOZD na določene postavke v planu, argumentirani, so pa bile iste postavke že navedene v elementih za sestavo sporazuma o osnovah plana delovne organizacije, vendar več ali manj le ?pisno. Potrebno bo sedaj najti poti ih sprejeti ukrepe, da se bodo predvidevanja po osnutku plana tudi Uresničevala v tem planskem obdobju Planiranje v delovni organizaciji je razvejano in mora vključevati planiranje tistih skupin delovnih in razvojnih interesov ter naiog, zaradi katerih so se deiavci v temeijnin organizacijah povezali v delovne organizacije. V tem širšem de.ovnem okolju, to je v delovni organizaciji planirajo delavci v temeljnih organizacijah skupne naložne, delitev dela, razvoj kadrov in raziskovalno delo, nastopanje na domačem in tujih tržiščih, planirajo graditev objektov za družbeni standard in rekreacijo delavcev ter določajo temelje skupne razvojne politike v okviru delovne organizacije in drugih skupnostih ter organizacij. Dejanski pristop k dejanskemu urejanju navedenih vprašanj, katera obsega osnutek plana delovne organizacije — srednjeročni program razvoja Gradisa za obdobje 1976 do 1980, je pokazal, da se principi samoupravljanja pri nas vse bolj uveljavljajo in da pridobiva delavec v TOZD dejansko v ustavi napisane pravice o neposrednem odločanju o vseh zadevah tako v pridobivanju in delitvi ustvarjenega dohodka in rezultatov svojega dela. Pripombe na osnutek programa razvoja se nanašajo vrednostno prikazane posamezne obveznosti v pridobivanju dohodka, kar je bilo v elementih za sestavo samoupravnega sporazuma o osnovah plana Gradisa — tj. delovne organizacije — le opisano z besedami, brez številčnega prikaza. Tako je v sporazumu o osnovah plana delovne organizacije za obdobje 1976-80, na kateri podlagi je bil tudi izdelan osnutek plana, o katerem sedaj govorimo, navedeno med drugim, da se podpisniki sporazuma (beri delavci v TOZD) obvezujejo, da bodo; .. . »proučevali tržišče in proizvajali to, kar tržišče oziroma družba potrebuje: povečanje angažiranosti na tujih tržiščih«, Ko je v osnutku programa razvoja 1976-80 ta obveznost sedaj ovrednotena se predvideva, da naj se po- veča število delavcev v tujini, na okroglo icu zaposlenih (seuaj 120). Celotnega uohoctka naj bi bilo v tujini v primerjavi z letom 1975 v letu 1980 za 7,75-K.rat več m je na ta način predvidena povprečna letna stopnja rasti celotnega obdobja. To se tudi ne ujema s predvidevanji, ki so biia postavljena v elementih za sestavo sporazuma o osnovan tega piana, in od katerih osnutek piana ne more odstopati. Tudi glede porasta celotnega dohodka, ostanka dohodka tei glede zagotovitve obratnim sreds.ev, kattor to predvideva osnutek plana, TOZD niso . dale končnega soglasja, ker smatrajo, da m zagotovila za tolikšno rast, ker niso predvideni ukrepi, ki bi potrdili realnost takega predvidevanja. Veliko je bilo razpravljano na seji deiavSriega sveta o rekreaciji delavcev na sploh m o predvideni izgradnji počitniških domov. Zelju je, da Di se moralo urediti glede letovanja delavcev tako, da bi jih bilo omogočeno, da bi si na dopustu — predvsem ob morju — lahko tudi sami pripravljali hrano, kar bi pocenilo letovanje. Ugotavljali so namreč, da je sedanji način, ki ga imamo v naših počitniških domovih, kjer se nudi vsakemu kompletne penzione (stanovanje in hrana), predrag za tiste z nižjimi dohodki oziroma s številnejšimi družinami. Delavski svet je v tej zvezi naročil strokovni službi, da poišče ustrezne lokacije ob morju za primerno letovanje naših delavcev. Še so bile naštevane pripombe na osnutek plana in dana razna priporočila sestavljavcem in predlagateljem določenih rešitev, vendar jih delavski svet ni mogel temeljiteje razpravljati. Uskladiti vsa mišljenja in predloge delavski svet na tej seji ni mogel, zato je odstopil od sprejema programa razvoja delovne organizacije Gradis za razdobje 1976-80. Naročil je, da naj strokovna služba zbere in uredi vse pripombe in priporočila ter naj uskladi osnutek z že sprejetimi elementi za sestavo samoupravnega sporazuma o osnovah plana Gradisa kot delovne organizacije in tudi že sklenjenega omenjenega sporazuma. Nato naj odbor za načrtovanje in notranjo delitev uskladi med seboj še vedno različna predvidevanja v planu glede na pripombe, pl so jih sporočile temeljne organizacije. Tako izdelan osnutek programa razvoja naj se predloži ponovno delavskemu svetu v začetku oktobra t. L, da ga bo sprejel. ■...ise*E™hiia Proizvodni del tekmovanja si je z zanimanjem ogledal tudi Ivan Maček-Matija Približno 40.000 ljudi se je zbralo na proslavi 49-Ietnice velikih stavk gradbenih in tekstilnih delavcev V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel pravilnik o financiranju, ki je splošni akt, veljaven za vse TOZD in ureja vprašanja, kj zadevajo zavarovanje plačil dolžniško-upniških razmerij. Imenoval je posebno komisijo za koordinacijo in usklajevanje pri sestavljanju samoupravnih sporazumov o sistemizaciji delovnih mest in o določanju obračunskih osnov za delitev osebnih dohodkov. Omenjene sporazume sprejemajo delavci v TOZD neposredno, s pismenimi iz- javami. Potrebno je pa medsebojno usklajevanje bodisi zahtev za posamezna delovna mesta, ki se pojavljajo v več TOZD, bodisi obračunskih osnov za delitev osebnih dohodkov za takšna delovna mesta. Imenovana komisija bo samo usklajevala določena odstopanja v navedenem smislu, ki bi se pojavila v osnutkih samoupravnih sporazumov, ki jih pripravljajo v TOZD. Kot prva naloga na novo imenovane komisije pa naj bi bila po (nadaljevanje na 2. strani) iradls za Posočje Poleg že sprejetih obvez na potresnem področju, so delavci Gradisa zbrali 1,105.597,80 dinarjev. Posamezne TOZD so prispevale: din TOZD GE Celje 137.419,20 TOZD GE Gradnje Ptuj 45.511,35 TOZD GE Jesenice 133.458,00 TOZD GE Koper 31.080,«0 TOZD GE Ljubljana 90.000,00 TOZD GE Ljubljana okolica 76.974,05 TOZD GE Maribor 136.083,55 TOZD GE Nizke gradnje Maribor 67.482,60 TOZD GE Ravne na Koroškem 68.663,20 TOZD KO Ljubljana 40.169,85 TOZD LIO Škofja Loka v materialu + 4.800,00 TOZD OGP Ljubljana 56.000,«0 TOZD KO Maribor -7.163,15 TOZD SPO Ljubljana 13.563,10 TOZD Biro za projekt. Ljubljana 9.815,90 TOZD Biro za projekt. Maribor načrti Skupne službe 49.670,70 Skupaj 1,105.579,80 Akcija za pomoč Posočju teče tudi v osnovnih organizacijah sindikata. Tako so se v nekaterih OOS odločili, da ne bodo šli na vsakoletni izlet, ampak bodo ta sredstva raje namenili za pomoč prebivalcem na Posočju (npr. OOS GE Ljubljana, OOS Skupne službe itd.). Brez odgovornosti ni samoupravljanja Iz osnutka zakona o združenem delu Odgovornost je ena od najvažnejših funkcij samoupravljanja. To je vsekakor razlog, da je odgovornost za opravljanje samoupravnih funkcij posvečeno eno celo poglavje osnutka zakona o združenem delu in da se takoj v prvih členih poglavja precizira, da je delavec osebno odgovoren za zavestno opravljanje samoupravnih funkcij. O pomembnosti odgovornosti govori tudi podatek, da osnutek »zahteva«, da se s statutom utrdijo dolžnosti in odgovornosti delavca, kakor tudi postopek za utrditev odgovornosti članov delavskega sveta, članov izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa, oziroma predsednika in članov kolegijskega poslovodnega organa, članov samoupravne delavske kontrole. V osnutku zakona o združenem delu se poudarja, da so delegati v delavskem svetu osnovnih organizacij za svoje delo osebno odgovorni delavcem osnovne organizacije Delegati v delavskem svetu delovne organizacije, oziroma sestavljene organizacije, za svoje delo odgovarjajo delavcem in delavskemu svetu osnovne organizacije, v kateri so izbrani za delegate. Iz te vrste odgovornosti sledijo tudi pravice delavcev, da odpokličejo svojega delegata iz delavskega sveta osnovne in vsake druge organizacije združenega dela. To se npr. zgodi takrat, ko delegat v delavskem svetu ne ukrepa po utrjenih smernicah in napotkih ali tudi v drugih določenih primerih. Seveda je potrebno za odpoklic upoštevati obvezno proceduro, ki je določena v osnutku zakona o združenem delu. Delavski svet je posebej obvezan, da ne sprejema odločitve izven okvira svojega pooblastila, kakor tudi ne odločitve, ki so proti opozorilu poslovodnega organa, izvršilnega organa, organa , samoupravne delavske konlrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa inšpekcije in ' drugih pristojnih organov, predvsem taki at, ko se s temi odločitvami naredi škodo organizaciji združenega dela. Če to delavski svet vseeno naredi, je poslovodni organ dolžan, da ustavi izvršitev take odločitve in da začne postopek pred sodiščem združenega dela. Odgovornost članov izvršilnega organa je utrjena tako, da so oni za svoje delo odgovorni delavskemu svetu, ki jih je izbral, pa tudi delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Odgovornost članov izvršnega organa se posebno kaže v pravočasni in pravilni odločitvi ter v njihovi izvršitvi. Nič manjša : odgovornost tega organa ni niti v izvrševanju odločitev delavskega sveta in odločitev, ki so jih delavci prinesli z osebnim izjavljanjem. Odgovornost članov izvršilnega organa se poudarja tudi takrat, ko je vprašanje rednega, pravočasnega, resničnega in popolnega obveščanja delavskega sveta in delavcev, kakor tudi takrat, kadar gre za (z njihovimi odločitvami) povzročeno škodo. Iz take odgovornosti sledi odlok o osnutku zakona, ki daje možnost delavcem oziroma delavskemu svetu, da razreši dolžnosti izvršilni organ ali njegove posamezne člane. Poudarja se, da člani izvršilnega organa nosijo tudi materialno odgovornost za škodo, ki * je nastala z napačno odločitvijo. Individualni poslovodni organ, oziroma predsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Kot člani izvršilnega organa so tudi oni materialno odgovorni za škodo, ki jo povzroči njihovo delo ali njihove odločitve. ZA DRUŽBENI DOGOVOR IN POLITIČNA ODGOVORNOST Osnutek zakona o združenem delu poudarja, da se pod samoupravnimi splošnimi akti razumejo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, s katerimi se na splošni način urejujejo družbenoekonomski in samoupravni odnosi, kakor tudi drugi samoupravni akti, s katerimi se na splošni način urejujejo odnosi v organizaciji združenega dela, oziroma v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti. Precizirano je, da so udeleženci v družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju enakopravni in da se družbeni dogovori in samoupravni sporazumi sklepajo svobodno in ob skupni soglasnosti. Obvezno pa morajo biti v soglasju z ustavo, zakonom in moralnimi normami socialistične samoupravne družbe. Osnutek zakonu o združenem delu precizira, da se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbeno-ekonomskih in drugih družbenih odnosov, še posebno odnosi v si-stemu planiranja osnov za merila utrjevanja politike cen, razdelitve dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno potrošnjo delavcev, obnašanje v mednarodni menjavi, politiki zaposlovanja ' doma in v inozemstvu, zaščite in napredku človekove sredine. Z družbenimi dogovori se urejujejo tudi drugi odnosi širšega skupnega interesa ali splošnega družbenega interesa. Kdo vse lahko sklene družbeni dogovor? Na to vprašanje osnutek zakona daje zelo konkreten odgovor. Družbeni dogovor, pravi osnutek, sklepajo zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in organi družbenopolitičnih skupnosti. Družbeni dogovor v imenu udeleženca dogovarjanja sklepajo njihovi pooblaščeni organi. Če je udeleženec dogovora organizacija združenega dela, potem bo pooblaščeni organ lahko sklenil dogovor šele potem, ko ga sprejme večina delavcev vsake osnovne organizacije v sestavu organizacije združenega dela, katera sklepa družbeni dogovor. Z enimi odlokom osnutka zakona o združenem delu je predvideno, da družbeni dogovori ostanejo stalno »odprti« in da mu naknadno lahko pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovem sklepanju. Opozarja se, da družbeni dogovor obvezuje vse udeležence, ki so ga sklenili ali tiste, ki so mu naknadno pristopili, da ukrenejo j vse potrebno za spreva,janje dogovora v delo. Poleg tega je njihova I dolžnost, da dajo iniciative za samoupravno sporazumevanje v skladu s sklenjenim družbenim dogovorom. Osnutek pravi, da je vsak udeleženec dogovora družbenopoli- i ticno odgovoren za neizpolnjevanje obvez nakazanih v dogovoru. Družbeni dogovor preneha veljati tistega dne, kot to določijo njegovi sopodpisniki, vendar osnutek zakona o združenem delu predvideva tudi možnost, da lahko vsak sopodpisnik kadarkoli \ odpove svoje »članstvo« v družbenem dogovoru. Seveda, izjema je, če se v družbenem dogovoru z enim odlokom skupno predvidi obveza in potrdi čas, v katerem se dogovor ne j more »odpovedati«. V »normalnih« pogojih je predviden rok od-povedi 6 mesecev, odpoved pa se mora vročiti vsem sopodpisnikom j družbenega dogovora. Nekatera dejstva in naloge smdikata v uresničevanju načrta razvoja do leta 1980 Družbeni plan Jugoslavije za oo-aooje lavo—ititiO pomeni začeten resničnega spruvajetnja ustavmn načet v pian.su o družbenem piamra-i«ju, euanopravnega usnaijevauja interesov rntu socialističnimi rep učilnami in avtonomnimi puntaj mami grede sKupiini ciljev in smeri razvoja ter popeine uveljavitve socian-snemn samoupravnih odnosov. vendar, anuvnost nosačev planiranja se ne nonCuje samo z dajanjem priporno m premogov, spteje-inanjem p*aiiuv i vZu, inesinm, su-iiioupiavmu interesom m druzueno-pohuenm skupnosti. Ta aktivnost se kot kontinuirano planiranje nadaljuje m predstavlja neprekinjen proces. V preteklem obdooju smo ustvarili take rezultate v gospodarskem in tiruzoenem razvoju ter v ceioim pre-oorazbi aruzDenm oanosov, aa nam bo to omogočim v naslednjem oo-etobju se m tre j si razvoj, tirez ozira na vso zamotanost s trnki mamin in tirugiu ptooiemov, ki smo jih prinesi! iz preauocmega oodoDja, nam doseženi celotni vazvoj, naravni poboji, kadrovska osnova, stevnnost delavskega razreua m razvitost njegove suuivtuic, nivo življenjskega standarda m lazvoj samoupravnih odnosov omogočajo, ua bomo v naslednjem oodoDju dosegli hitrejši razvoj proizvodnih sil in samoupravnih socialističnih odnosov. Samo v preteklem petietju, je Jugoslavija ne gieue na zem težke notranje in zunanje probleme, s katemni se je soocua mriza niounaiou-run ekonumskm odnosov, zam .zvoz zaradi recesije, inflacija in 1ie.11.aou-nost, zaostritev nasprotij v razvoju, nacionalizem in liberalizem, prenapeta delitev narodnega donouka itd.), uspela ustvariti povprečno stopnjo rasti več kot 6 "/o, ki jo je uvrstila v najožji krog dežel z najbolj dinamičnim gospodarskim razvojem. Naš samoupravni sistem je v takšnih kompliciranih pogojih pokazal vso svojo sposobnost, življenjskost in ogromno prednost v reševanju razvojnih nalog v primerjavi z drugimi družbenoekonomskimi sistemi. V preteklih petih leti se je družbeni proizvod povečal za 36 e/e, industrijska proizvodnja za 48 Vo, in kmetijska za okoli 15 Vo. Vrednost osnovnih sredstev v industriji, računana po stalnih cenah, se je povečala za 30 Vo. V preteklih petih letih je bilo uvoženo za 5,6 milijarde dolarjev opreme. Število zaposlenih se je povečalo od 3,850.000 v letu 1970 na 4.758.000 v letu 1975 ali za 23 'Vo. V preteklem petietju je bilo odprtih 900.000 novih delovnih mest, pri tem pa moramo upoštevati še 560.000 novih delavcev zaradi zamenjave tistih, ki so odhajali iz delovnega staža, tako da je v tem obdobju v družbeni sektor vključeno 1,5 milijona novih delavcev. Od tega je približno 700.000 mladih strokovnih kadrov. To je toliko bolj pomembno, če primerjamo, da je samo v 1974. in 1975. letu v kapitalističnem svetu zaradi krize in recesije ostalo brez dela več kot 17 milijonov delavcev. V tem obdobju je popravljena tudi starostna struktura osnovnih sredstev. Več kot 50 Vo skupnih osnovnih sredstev ni starejše od pet let. kar govori o tempu širjenja in povečevanja tehnično-tehnološke osnove združenega dela. V istem razdobju so občutno razširjeni tudi naši ekonomski odnosi z zunanjim svetom. Sedaj se blizu 25 “/o od skupne vrednosti družbenega proizvoda realizira v mednarodni izmenjavi. Obnovili smo zunanjo likvidnost dežele in povečali devizne rezerve v zelo kompliciranih in zaostrenih pogojih zaradi inflacije in recesije v svetu. Prvič je prišlo do nadpovprečnega razvoja nezadostno razvitih republik in pokrajin, kar je izraz uresničevanja politike enakopravnosti in solidarnosti v razvoju vseh narodov in narodnosti. Jugoslavija je v preteklem obdobju uspela zavarovati pristojen skupni porast standarda po povprečni stopnji 6 'Vo. V stanovanjski izgradnji v proizvodnji in koriščenju trajnih potrošnih dobrin je prišlo do velikih sprememb. Zgrajenih je približno 700.000 stanovanj, razširjen je krog otrok z organiziranim družbenim varstvom, izboljšana je prehrana, povečano je število otrok in mladine v šolah in na fakultetah, razširjena je materialna baza zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Naš gospodarski in družbeni razvoj v preteklosti so spremljali in ka- rakterizirali, razumljivo, tudi mnogi komplicirani problemi, od katerih reševanja, posebno nekaterih, izhaja tudi predloženi plan. To se, kot je znano, nanaša na materialne razlike v proizvodnji in potrošnji, nastale na starih osnovah razvoja, ki še naprej proizvajajo nestabilnost, upočasnjen porast produktivnosti in porast ek-stenzivnosti v gospodarjenju na škodo kvalitetnih elementov, zatem ekstenziven in neracionalen razvoj družbenih dejavnosti, deficit v potrošnji in plačilni bilanci, prenapeto razdelitev nacionalnega dohodka, slabosti v nagrajevanju itd. Ti in drugi problemi so rezultat tudi nekih objektivnih protislovij v našem razvoju, ki se pojavljajo na višjem nivoju razvoja proizvodnih sil, katerih reševanje zahteva ne samo daljši čas. ampak tudi popolnoma drugačne osnove, modele in mehanizem v sistemu družbene reprodukcije, ki jih je treba nujno pregledati. izhajajoč iz ustave in njene ustvarjalne uporabe v sistemskih zakonih ter doslednega ustvarjanja v vsakodnevni družbeni praksi. Z bolj doslednim uresničevanjem ciljev in nalog, postavljenih v planu ob hitrejšem razvoju samoupravljanja na principih ustave in na teh osnovah skladnega razvoja, se omogoča, da v naslednjem desetletnem obdobju od sedanjih 1000 dosežemo 2000 dolarjev na prebivalca. V naslednjem petietju moramo ustvariti skupno povprečno stopnjo gospodarske rasti 7 % in letne povprečne stopnje rasti industrijske proizvodnje 8 °/o. kmetijske 4 Vo, zaposlenosti 3,5 Vo (okoli 880.000 novih delovnih mest v petih letih), produktivnost t izvoza 14 Vo, uvoza 10 Vo osebnega in realnega standarda 3,5 'V«, porasta družbenega standarda 7 %>. Stanovanjska izgradnja in razvoj bi rasla po povprečni letni stopnji 8 Vo (v naslednjih 5 letih naj bi se zgradilo okoli 820.000 novih stanovanj). Te stopnje kažejo, da se opredeljujemo za zelo dinamičen razvoj, toda tudi za velike obveze. Odgovornosti in naloge so toliko večje, ker moramo v tem obdobju reševati tudi neke zelo komplicirane probleme, ki jih prinašamo še iz preteklega obdobja. NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. sklepu te seje- delavskega sveta, da pomaga TOZD pri spremembi sedanje metode analitične ocene delavca, ki so jo vse TOZD enako sprejele s svojimi samoupravnimi sporazumi o osnovah in merilih delitve osebnih dohodkov, ker se še vedno po tej metodi vnaprej odbijajo točke od obračunske osnove delavcu, ki ne dosega ustrezne izobrazbe ali strokovne prakse, ne da bi se poprej ugotovilo dejansko manjše doseganje učinkov zaradi omenjenega dejstva. To je namreč nasproti načelu nagraievania no delu. ki ie zapisano v naši ustavi in zakonih kot osnovno načelo. Postopek za spremembo morajo začeti v temeljnih organizacijah in ga izpeljati po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je sedaj v veljavi. Novi zakon o združenem delu ima glede postopka skoraj povsem enaka določila, ki bodo stopila v veljavo, ko bo zakon sprejet. Kot predlog je delavski svet obravnaval osnutek spremenjenega pravilnika o oblikovanju cen. Zaradi nekaterih priporočil za dopolnitev ali spremembo osnutka, je delavski svet. odložil razoravn n nred-lOgu na nasietimo sejo, KO Do lzoe-lano dokončno besedilo. S samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v GIP Gradis je bilo že v letu 1973 sklenjeno združevanje sredstev TOZD za določene namene in tudi koncentracija sredstev na enem žiro računu pri istočasni uvedbi »interne banke« zaradi preprečevanja odtujevanja in ne-evidentiranega prilivanja sredstev posameznih TOZD. Po zakonu o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, ki je izšel letos aprila, je možno v takšnih primerih zbirno ugotavljati povprečno vrednost zalog v TOZD za določanje ravni potrebnih obratnih sredstev. S tem se tudi lahko zbirno zagotavljajo potrebna obratna sredstva iz lastnih virov za trajna obratna sredstva, kar doslej ni bilo mogoče in je morala to zagotavljati izključno vsaka TOZD za sebe. kadar je nastopilo investiranje za objekte ali opremo. Na podlagi že sklenjenega določila v samoupravnem sporazumu 0 združitvi TOZD v GIP GRADIS z dne 17. maja 1973 je sprejel delavski svet sklep o zbirnem zagotavljanju potrebnih obratnih sredstev-To bo omogočilo veliko lažji razvoj posamezne TOZD. saj je bilo prej to marsikateri skoraj onemogočeno. V isti zvezi je odobril delavski svet blagovne kredite podjetju »Intertrade« iz Liubljane in Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Slovenj Gradec, s katerima so naše TOZD v poslovnih stikih. Končno je delavski svet podjetja pozval vse TOZD. da morajo glede na prednise določiti osnove za delitev osebnih dohodkov v bruto znesku in ne tako da bi pribijali pri' spevke posamezniku na njegovo osnovo. ki je v neto znesku. Prispevki se odvajajo od njegovega osebnega dohodka samoupravnim interesnim skupnostim po stalnem bivališču delavca Hkrati je n«ir>orosil. da se naj upoštevajo predlogi konference OO sindikata v zvezi enotnih vrednosti bruto točke. Z. R- Hotel Pečina — Bernardin v polnem razmahu gradbenih del dne 30. 7. 1976 na koti 38.00 do 43.00. Gradbišče je obiskal predsednik delavskega sveta podjetja tovariš Janžekovič, z zanimanjem si je ogledal delovni proces,* predvsem so ga zanimali vsi problemi ob izgradnji tako velikega objekta! Problematiko gradbišča mu je razložil glavni delovodja Vinko Veit, kar na gradbišču. Nato je imel predsednik delavskega sveta podjetja delovni sestanek z vsemi zaposlenimi. Delavci so se ob posnetku nahajali na kosilu 1 $ 1 Eno leto skopnega dela in uspehov Minilo je leto dni ali točno rečeno 6. VII. 1975, se je Gradbeno Podjetje Gradnje Ptuj priključilo Gradisu. Danes kot najmlajša TOZD uspešno deluje v celotni organizaciji združenega dela GIP GRADISA. Po letu dni skupno prehojene poti smo želeli analizirati stanje, zadovoljstvo in uspehe TOZD ter ugotoviti mnenje ljudi in razlike pred priključitvijo ter ugotoviti ali je bil s to integracijo storjen korak dalje. Razgovarjali smo z nekaterimi delavci TOZD Gradnje Ptuj. Iz teh kratkih razgovorov in mnenj smo ugotovili, da smo na ravni poti. 2e s tem, so uvodoma dejali, da srno kot TOZD član Gradisa, ki je Pojem kvalitete, renomeja in pomemben član družbeno političnih akcij v republiki in državi, smo si v našem okolišu pridobili dodaten ugled, saj naši kupci ne gledajo v uas prejšnje obrtniško podjetje temneč vidijo v nas celoten Gradis — slovenski gradbeni gigant. Mišljenja smo, da je naš prispevek kljub temu, da. smo , mala delovna °rganizacija, velik. Ugled, oziroma Gradisov renome smo vklesali v razne objekte kot so npr, Železniška ha-*5= vodohrani!, mehanične, delavnice. Dorriava. Prav'posebej pa v stanovanjski izgradnji, saj bo stanovanjsko naselje v Volkmajerjevi ulici ponos has vseh ne samo Gradenj arn-Pak celotnega Gradisa. Mili=a Peharda ?e takoj pri priključitvi so začeli Trwe^neje sodelovati z Gradisovimi fr Predvsem pa smo največ n-h 8 Pri reorganizaciji skup- !n služb. Kot prvo smo prešli na avtomatsko obdelavo osebnih dohod- kov, materialnega knjigovodstva, nato saldakontov in s 1. 7. 1976 tudi ostalih knjigovodskih evidenc. Nadalje smo v začetku leta 1976 organizirali dve povsem novi službi, nabavni oddelek in APS. V nadaljnjem konceptu razvoja imajo v planu reorganizirati — pridobiti nove delovne prostore za mizarje. V ta namen smo že kupdi zemljišče, katero bo tudi služilo za premestitev železokrivske lope in skladišče materiala. V planu imamo tudi ureditev rekreacijskih prostorov za mali nogomet in balinanje. Kje je bilo po vašem mnenju največ sodelovanja? Največ sodelovanja je bilo pri finančnih vprašanjih, tu mislimo na elektronsko obdelavo podatkov, potem pri interni zakonodaji in tehničnem sodelovanju. Veliko pridobitev vidimo pri poslovanju interne banke, prav posebej podpiramo idejo o združitvi internih bank Gradisa, Primorje Ajdovščine in S'oveni-jacest v enotno združeno banko GAST. Kot smo že omenili združeno banko GAST v Gradnjah Ptuj dajemo vso podporo, da bi prišlo do že predvidene združitve Gradisa Primorja in Slovenija cest. v enoten SOZD — GAST. TOZD Gradnje Ptuj ima svoja sredstva naložena pri KB Maribor, Te dni potekajo priprave, da bi poslovanje s sredstvi prenesli v začetku leta 1977 v interno banko. S tem bi postali enakopraven član interne banke. Nadalje vidimo pri poslovanju interne banke pridobitev, v tem, da interna banka rešuje poslovanje z kupci in dobavitelji. Nadalje obstoja najtesnejše sodelovanje pri nabavni službi in analitsko planski službi, ki nam. nesebično pomaga pri naših začetnih težavah. Ne bi bili radi krivični do ostalih služb KSS, ROS, AGP, ki nam pomagajo in sodelujejo v vseh vprašanjih. Prioritetno nalogo v TOZD Gradnje smo si zadali predvsem pri spro-vajanju Zakona o združenem delu. Naloga nas vseh je, da samoupravljanje zaživi v taki meri, da se bodo delavci v resnici zavedali svojih pravic in dolžnosti. Glede na situacijo si bomo prizadevali, da bodo pobudniki vseh akcij člani sindikata ne pa člani OOZK, kot je bila navada to do sedaj. Nadalje moramo za člane raznih komisij in organov izvoliti delavce, ki bodo voljni delati. Rezultati kažejo, da ste gospodarjenje postavili v prvi plan, kako ste se torej vključili v Gradisov sistem planiranja? Dosedanji rezultati planiranja nam pokažejo posamezna odstopanja od zastavljenih planov. Predvsem moramo realno oceniti dohodek s katerim je vezan ves nadaljni potek delitve dohodka, da bi se pozneje pri analizah izognili rebalansom plana z vsemi posledicami. Planiranje kot takšno je pri TOZD Gradnje Ptuj v povojih, vendar smo vsi zainteresirani, da ta zvrst dejavnosti zaživi v obliki kot to zahteva osnutek zakona o združenem delu. Realne možnosti glede uresničitve kratkoročnih in srednjeročnih programov temeljijo predvsem iz programov in sugestij pri planirani izgradnji raznih večjih objektov v Ptujski občini. Vzporedno z dobljenimi deli nam je zagotovljen tudi dohodek, ki nam zagotavlja nemoteno izpolnjevanje planskih nalog. Jasno je, da je konkurenca na tržišču huda, vendar ob upoštevanju elementov, ki jih zahteva tržišče se nam ni treba bati, da ne bi dobili del za katera smo zainteresirani. Vsa planska predvidevanja temeljijo na uresničitvi programa stabilizacije: znižanje materialnih stroškov in režije, povečanje produktivnosti, povečati likvidnost in zmanjšati zaloge materialov, razvoj samoupravnih odnosov in razvojna usmeritev. S temi nalogami stabilizacijskega programa smo zajeli glavne naloge, ki pa jih samo še io-polnjujemo, da uresničimo cilje akcijskega programa in s tem doprme-semo skupni politiki ekonomskega razvoja in čimboljšemu gospodarjenju. Trenutno se srečujemo z naslednjimi perečimi vprašanji: Likvidnost delovnih enot, doseganje plana, kadri, medsebojni odnosi, organizacija ... Da bomo dosegli čimboljše rešitve odprtih vprašanj je potrebna večja zainteresiranost posameznikov. V delavcih je potrebno vzbuditi spoznanje, da so ustvarjeni rezultati in za njimi naš dohodek, delo nas vseh, da delamo zase za boljši jutri. Ali se je aktivnost povečala tudi na ostalih področjih in sploh lahko na-štejete nekaj konkretnih rezultatov? Politična aktivnost se odraža predvsem pri akcijah katerih v prvi polovici leta 1976 ni manjkalo. Naj Železniške delavnice za popravila voz omenimo, da smo v TOZD Gradnje med prvimi v občini organizirali med delavci javno razpravo o zakonu o združenem delu, nadalje smo v TOZD Gradnje Ptuj prvi organizirali protestno zborovanje glede na dogodke na Koroškem za kar priznanja v dnevnem časopisju ne izostajajo. Ne smemo pozabiti, da je to vse v okviru skupnih interesov v Gradisu, da je Gradnje Ptuj v Gradisovem imenu prisotna na vseh področjih v ptujski občini. V času, ko smo se združili z Gradisom so bili doseženi naslednji rezultati: Število zaposlenih se je dvignilo od 205 v letu 1975 na 216 v letu 1976 ali 5,36 °/o, izostanki z dela so se znižali za 13,1 %, dohodek se je dvignil za 16 °/o, osebni dohodki so porasli za 30 Vo, realizacija se je povečala za 9 %>. V investicijski politiki poteka akcija pri nakupu gramoznice v Markovcih. Dosedanji uporabnik Slovenijaceste bi nam po dovr-šitvi SD 2 po zelo ugodnih pogojih odstopili dosedanje naprave, zemljišče pa bi odkupili od lastnikov. Namen te gramoznice bi bil za ptujsko občino posebnega pomena, saj bi ob gramoznici postavili separacijo in betonarno, ki bi pokrivali s proizvodnjo celotno ptujsko občino. S tem planom se SO Ptuj strinja in smo že v ta namen dobili lokacijsko dovoljenje. Centralna gramoznica z ostalimi objekti bi nam v obliki kot smo planirali pomenila veliko pridobitev. saj smo bili na gramoz kakor tudi na beton vezani na druge dobavitelje. Pred integracijo je bila pri Gradnjah aktivna samo strelska sekcija, ki praznuje letos 20. jubilejno leto obstoja. Po priključitvi h Gradisu so zaživele pri has še ostale športne panoge. Kegljači trenirajo enkrat tedensko po dve uri, dočim se z namiznim tenisom ukvarjajo delavci skoraj vsak dan. Velik interes imamo za mali nogomet, za razvoj katerega pa še zaenkrat ne obstojajo pogoji. Z nakupom zemljišča pa bo po vsej verjetnosti zaživel tudi te vrste šport. Mnogo je še uspehov, pa tudi problemov, o katerih je tekla beseda, vseskozi celoten razgovor pa se je kot rdeča nit vlekla — potreba po še večjem sodelovanju in gospodarjenju v okviru novih dohodkovnih odnosov. Veseli smo. da so delavci zadovoljni, kajti tudi to je eden izmed faktorjev borbe za večjo produktivnost. Vsaka informacija G pomembnosti informiranja na nasnji stopnji razvoja samouprav-Janja najbrž ni potrebno izgubljati av veliko besed, o tem je bilo na-ipjan°. ze mnogo. Vsakomur je ver-n tn° jasno, da ustrezna in predvsem Pavočasna informacija predstavlja novni pogoj za uspešno uveljavljale načel uspešnega gospodarjenja Predvsem vključevanje prav vsa-- ? delavca v odločanje o vseh po-vah™ "imanj- pomembnih zade- „Jam kjer na teh področjih dose-iem zadovoljive rezultate, breziz-šg n.° *° Pr‘Pisujejo oblikam obve-jeanim ki so seveda nujno prilago- specifičnost vsake TOZD ali ZD. Najbrž ne gre primerjati ka°i?-nos^ *n oblik obveščanja npr. cp«aega zavoda ali institucije, pa Tn°v,rncentriranega obrata z npr. nr; t v §radbeništvu, če imamo čira tem v.mislih samo njeno dislo-Dn nast’ ki že sama po sebi zahteva posebne prijeme v iskanju najbolj reznih oblik obveščanja, am pa kjer obstoječe oblike daven mani ugodne rezultate, to se-in f* neradi pripisujejo obveščanju so JlXlas,°.vztrajajo na oblikah, ki kra, 1 . rečeno preživele in mnogo-zaht nis°,niti v skladu z osnovnimi rnnr,evami obveščanja Posledice so v konfliktne situacije z dir:?11' Predvsem neprijetnimi posle-mnnmv To dokazujejo tudi izsledki zirir5'? aaaiiz, ki so bile narejene v skem'".Udobjih tako v jugoslovan-orn ' . • si°venskem prostoru, ki fliktr?a^° ^ot fdavr|i vzrok za kon-la?r,e s'tuac'ie (celo prekinitve deda k ? morda delitev OD kot bi mor- T®SS!amtak prav NE' obvpčv.SGVPcl® najbolj zanima kakšno Gradis?,n-6 imamo v svoji hiši: v Uvodni ln njenih TOZD. Ko smo merial?8 “menili nevzdržnost pri-nja v in možnosti obvešča- smo n,-;r?Z 'Čnih organizacijah dela, P11 tem imeli v mislih tudi dej- stvo, da te ugotovitve veljajo tudi za Gradis in njegove TOZD, Absurdno bi bilo pričakovati oblikovanje obveščanja po določenem vzorcu ali »receptu«. Navsezadnje to sploh ni nujnost, še manj zahteva; oblika obveščanja, kakršnakoli že je, mora vsebovati vse tiste elemente, ki zagotavljajo maksimalno obveščenost, takšno, ki zagotavlja najboljše rezultate. Kar zadeva OZD kot celoto, bi lahko oblike, obveščanja ocenili nekako takole. Edini in najbolj razširjen informator, ki ga dobi vsak gradiso-vec, je časopis mesečnik Gradisov vestnik. Čeprav mu mnogi očitajo neugledno zunanjost, kar pa za problem, o katerem govorimo, sploh ni pomembno, je Gradisov vestnik vendarle vselej pomenil in pomeni važen vir informacij za veliko večino delavcev. Redno objavlja vsa najpomembnejša dogajanja na nivoju OZD in TOZD objavlja sklepe organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij. analize strokovnih služb, periodične obračune, delovne dosežke; če omenimo le najpomembnejše. Žal pa tudi Gradisov vestnik pesti usoda vseh mesečnikov, ko zaradi dolgega časovnega razmaka med dvema številkama, mnoge pomembne informacije izgube precej aktualnosti; čeprav je treba pripomniti, da kot glasilo ne prevzema nase breme edinega informatorja in ima prav tako še drugačno vlogo. Delno poizkuša izpolniti ta časovni presledek drugi pismeni informator, Gradisova obvestila, ki izhajajo vsakih štirinajst dni in se tiskajo v nakladi 900 izvodov in ga redno prejemajo vsi organizatorji proizvodnje, poleg njih pa še vsi vodilni funkcionarji vseh samoupravnih organov v OZD in TOZD. Žal ni podatkov, v kolikšni meri se teh obvestil v resnici poslužujemo, lahko pa rečemo, da prav gotovo pomenijo po svoji vsebini pomemben prispevek obveščenosti o dogajanjih v Gradisu in predstavljajo tudi v Sloveniji v tej zvrsti posebnost. Delavcem, katerim so namenjena, nudijo široko paleto podatkov, saj v njih najdemo vsa pomembna področja gospodarjenja obogatena z analizami in komentarji posameznih strokovnih služb. Ker je v zadnjem času prisoten močan poudarek tem obvestilom. je pričakovati še izboljšanje kvalitete. Posebno kategorijo predstavljajo nadalje obvestila oziroma poročila strokovnih služb na nivoju OZD, ki se pošiljajo odgovarjajočim službam v TOZD s funkcijo obveščanja oziroma z namenom dobiti povratno informacijo. Med ustne oblike obveščanja na tej ravni omenimo le nekatere, ki imajo v Gradisu že tradicijo in dajejo zadovoljive rezultate. To so predvsem stalni sestanki strogo strokovnega značaja po posameznih strokovnih področjih in jih sklicujejo posamezne službe v delovni skupnosti skupnih služb, seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Posebno slednje ob pomembnih razpravah organizirajo razširjene seje političnega aktiva Gradisa, vodstvenega kadra in predsednikov samoupravnih organov iz TOZD. Izredno pomembno vlogo v sistemu obveščanja imajo vsakoletni seminarji v organizaciji Centra za izobraževanje, ki so namenjeni usposabljanju strokovnih kadrov in članom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Za razvoj samoupravljanja v Gradisu, katerega dinamičen razvoj zahteva stalno prilagajanje družbenim procesom, so taki seminarji nedvomno koristna naložba v lastne kadre. Za primer naj navedemo izredno uspel junijski dvodnevni seminar za organizatorje vodenja javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, kjer so preko stotim predstavnikom iz vseh TOZD-ov, razlagali določila osnutka domači strokovnjaki! Po mnenju udeležencev je bil to eden najuspešnejših seminarjev, kar jih je bilo v Gradisu kdaj koli organiziranih, posebej če upoštevamo zahtevno tematiko, irj je bil razlagalcem osnutka zakona v TOZD v neprecenljivo pomoč. Veliko ali največ zaslug za uspešno opravljeno javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu v Gradisu gre prav gotovo temu seminarju. Obveščanje v TOZD pa ima razumljivo nekoliko drugačne značilnosti. prilagojene pač organizacijski obliki TOZD. Temu so prilagojene tudi oblike obveščanja. Praksa na tem področju nam v zadnjem času kaže razveseljiv podatek. Menja se odnos med pisano informacijo (objavljanje informacij preko oglasnih desk) in ustnim informiranjem (sestanki delovnih skupin, zbori delovnih ljudi, sindikalnih skupin) v korist slednje oblike. To je nedvomno pomemben in kakovosten premik, ki je tudi v skladu z zakonskimi' in ustavnimi hotenji/približati vsgko informacijo prav vsem delavcem na najbolj direkten način in adekvatno tej zahtevi omogočiti kvalitetno, samoupravno odločanje vsakega delavca. Najbrž je, odveč naglaševati. da se stopnja informiranosti delavcev meri prav po kvaliteti sprejetih odločitev in sklepov. V želji, da bi z obveščanjem v TOZD sledili gornjup intencijam, smo izvolili v vzseh TOZD odbore za informacije. Ponekod so ti odbori že zaživeli in njihovo delo že daje prve spodbudne rezultate. Zal pa v nekaterih TOZD-ih temu ni tako. Razen izvolitve odbora ni bilo storjenega še ničesar, čeprav je v preteklih mesecih bilo obilo javnih razprav (osnutek zakona o združenem delu: analiza samoupravnih odnosov; sprejemi srednjeročnih planov TOZD in OZD občin in republike m sprejemi samoupravnih sporazumov nekaterih interesnih skupnosti), kjer bi prav ti odbori morali odigrati va- žno vlogo. Prav tako je bil v Gradisu sprejel pravilnik o informiranju, ki podrobno opredeljuje naloge s področja obveščanja in je odborom za informacije pri njihovem začetnem delu v veliko pomoč. V najkrajšem času bomo tudi volili v vsaki TOZD informatorja. Tudi vloga informatorja je jasno opredeljena in pri izbiri osebe za to funkcijo moramo vztrajati pri opredelitvi, da naj bo to oseba z široko razgledanostjo, ki bo svoje znanje znala prenašati na druge. Vse to dokazuje, kako velik poudarek daje razvoj samoupravljanja prav obveščanju delavcev. Pomembnost obveščanja je upošteval, tudi osnutek zakona ,o združenem delu, ki v posebnem poglavju, jasno opredeljuje obveščanje delavcev kot: — pravico delavcev — in kot dolžnost organov samoupravljanja. Osnutek zakona nadalje navaja, o katerih zadevah morajo organi opravljanja obveščati, delavce in kakšno naj bo to obveščanje. Obveščanje mora biti po vsebini in obliki dostopno vsem delavcem, hkrati pa redno, pravočasno, resnično in popolno. Seznanjen pa mora biti vsak delavec. Za kršitev dolžnosti s področja obveščanja je predvidena tudi materialna odgovornost Po vsem tem je jasno, da za izpolnjevanje naštetih obveznosti s področja obveščanja nujno potrebujemo organizirane oblike obveščanja in predvsem sposobne kadre, ki bodo kos tej zahtevni1 nalogi Za zagotovitev teh pogojev pa smo odgovorni prav vsi. posebej pa tisti, ki so dolžni informacijo.' ponuditi. Ce bomo upoštevali vse našteto in imeli vselej pred očmi pomembnost obveščanja, lahko upravičeno računamo na še večje uspehe na tem področju, kar bo prav gotovo imelo ugoden vpliv tudi na uspešnost gospodarjenja v Gradisu. MARJAN HERNEC I Borili so se za boljš bodočnost Iz spominov gradbincev na čas velikih Mnogi med njimi so v teh letih odšli na pol. s katere ni več vrnitve, tiste pa, ki so še ostali, ne srečujemo tam, kamor hitimo vsak dan: na delo, na zabavo, naše domove. Preveč so prenesli na svojih plečih, preveliko je bilo njihovo trpljenje in preveč svojih moči so pustili v borbah, da bi jih danes lahko še srečali na delovnih mestih in da bi skupaj z njimi nadaljevali tisto, kar so oni v svoji mladosti začeli. Ne srečujemo jih več ob stroju, na gradbiščih, z lopato v rokah; in kakor se nam oni umikajo izpred oči v njihove domove, v zaslužen pokoj, tako mi počasi pozabljamo, kje se je rojevala ta naša svoboda, kdaj so se naši ljudje z uporom začeli boriti za boljše življenje in pravične odnose. Pozabljamo, kako so prav ti ljudje trohneli in umirali v zaporih starojugoslovanskih oblasti, koliko trpljenja so morali prestati, da so izbojevali pravičen red, ki ga danes uživamo. Marsikdo ni zdržal in danes se njihovih grobov spomnijo le še svojci ali pa tudi teh ni več. Kadar se peščica njegovih tovarišev ozira na prehojeno pot, se spomnijo tudi njih, ki so pustili življenja v zaporih, na barikadah; enemu je že ušlo iz snomina ime, drugemu priimek in nehote vzdihnejo: »Le kdo se bo flas čez nekaj let?« Srečanja so se udeležili tudi funkcionarji sindikata, med njimi tudi Cedo Ma«o!e, sekretar zveznega odbora SCO in Jovo Nikinovič, predsednik Pa ljudje le nismo čisto otopeli in pozabili. Vsak dan smo priča novim borbam za pravice v svetu, za tak red. ki bo človeku zopet povrnil dostojanstvo in zbrisal sledove krivičnih besed ■ -Jaz sem gospodar, ti moj suženj 1- Na njihovi strani smo in bodrimo jih: »Vzdržite, ne ozirajte se na omahljivce, spoštujte žrtve, vendar v borbi pozabite na njih. saj borba ne bo trajala večno'- V mislih jim pripovedujemo o naši borbi, ki se ni začela šele takrat, ko so Nemci zasedli našo zemljo, ampak že veliko nrej Včasih kar pozabljamo. da se leta TM.d ni končala samo naša narodnoosvobodilna vojna, ampak tudi revolucija, ki je svoie korenine pognala že nekaj let prej Prav teh prvih začetkov organiziranega gibanja se vsako leto spominjamo ob dnevu gradbincev. Letos je minilo že 40 l«*t odkar so naši ljudje, ne glede na poklic, starost ali prepričanje skupaj nastopili proti svoiim delodajalcem, katerih izkoriščanje je doseglo vrhunec. Takra: so pozabili na besede mašnikov. da ie bog ustvaril ene bogate, druge revne in da tako mora biti. Trpljenje je bilo preveliko, da bi še naprej poslušali lizune in kvazi-demokrate, ki so delavce prepričevali, da bodo že oni poskrbeli za to, da bo lastnik tovarne primaknil kakšen dinar k borni plači garačev. Nikomur niso več verjeli, zaupali so samo v svoje moči Tistikrat je komunistična partija dokazala, da resnično stoji ob strani delavcev, organizirala je jezo množic v gibanje, ki je imelo daljnosežne posledice. Veliko več vreden kot nekaj dinarjev k plači je bil političen uspeh stavkovnega gibanja v tistih letih. Delavci so postali samozavestnejši, ves čas stavk so nastopali vsi organizirano in enotno, disciplinirano in vztrajno. Imetje tovarn so varovali kot svoje, vsi so se združili v boje za pravice, izvirajoče iz dela. Njihovo pravično borbo so podprli tudi kmetje in mali obrtniki, kar ie pomenilo resničen usneh. Težko si je predstavljati, kako težka je bila odločitev navadnega delavca za stavko. Vedel je. da v tistem času ne bo denarja, ne bo kruha za njegove otroke in da na koncu najbrž tudi dela ne bo dobil več. Pa kljub temu niso oklevali. Pred 40 leti se je na današnji dan gradbincev udeležilo splošne stavke gradbincev več kot 5000 delavcev 1 Ko danes brskamo po starih papirjih, naletimo tu in tam tudi na imena pogumnih delavcev iz tistih časov, Nekaterih ni več med nami, drugi so še Najbolj pravično je, da jih pustimo, da o tistih težkih časih sami spregovorijo. Tako bi povedali, če bi sedeli med nami: Lojze Založnik: »Leta 1936 je vodstvo gradbenega sindikata prevzela komunistična partija in t.o je nam članom prineslo novega elana za delo. Bil sem zaupnik zveze gradbenih delavcev in pri pripravi štrajkov je bilo treba predvsem zbrati ljudi in jih pripraviti do tega. da so razumeli, zakaj stavkajo. Bil sem vesel, ko sem videl, da delavci verjamejo v prizadevanje komunistične partije in da ji bodo povsod sledili. To mi je bila velika nagrada za moje agitatorsko delo. Kasneje smo ustanovili akcijske odbore, jih utrjevali in ob začetku vojne spreminjali v organizacije osvobodilne fronte v podjetjih.« Anton Stemberger iz Ilirske Bistrice: »Svoje mlado življenje sem začel z delom na žagi in kot gozdni delavec. Delo je bilo trdo, zaslužka malo in hitro so se mi odprle oči o »lepem« svetu. Tako sem se kmalu pridružil napredno mislečim delavcem in prišlo je končno tudi do štrajkov. Tam sem sprva sodeloval pri nabiralnih akcijah za delavce, nato pa sem sodeloval pri nadzorni patrulji proti stavkokazom. Te so pripeljali od drugod, da bi nas z njimi nadomestili na delovnih mestih, vendar nismo pustili.« Karl Štrumelj iz Ljubljane: »Leta 1936 sem delal v kamnolomu Preserje kot delavec in kovač. Ko se je osnovala Zveza gradbenih delavcev, smo tudi mi ustanovili svojo podružnico. Bil sem tajnik te podružnice in taka podružnica je bila potrebna, saj delavci nismo bili organizirani do takrat tako, da bi lahko karkoli ukrepali. Ko so se začela strokovna gibanja. je ravno ustanovitev te podružnice precej pripomogla, da smo tu organizirali štrajk. V štrajku so me žan d ar ji aretirali in nato sem bil zaprt. Vendar se je stavka kljub 'e-mu nadaljevala in razširila še na ostale kamnolome. Za nas je to pomenilo že velik uspeh in bilo nam je v spodbudo za delo vnaprej, čeprav so nam grozile aretacije.« Josip Pečenko iz Sežane: »Z delavskim gibanjem in predvsem z delavčevimi problemi sem se srečal v Trstu kmalu po prvi svetovni vojni. Tam sem bil sprejet tudi v komunistično partijo. Razumljivo, da takrat novega gibanja oblasti niso trpele in so nas preganjali. Tako sem se 1923. leta umaknil v Ljubljano in postal sem jugoslovanski državljan. Enkrat sem se v Trst. še vrnil in nekaj let tam tudi aktivno deloval, vendar so me izgnali nazaj v Jugoslavijo. Sicer pa tudi tukaj ni manjkalo težav Nekateri stari tovariši so se sedaj srečali prvič po vojni Skoraj vsi še živeči revolucionarji so prišli na srečanje in seveda na slavnostno proslavo Stari dogodki so v pogovorih zopet oživeli Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK« Na obrazih so začrtane gube, ki govore o dolgi in težko prehojeni poti in borbe. . Bil sem zaupnik zveze gradbenih delavcev in prizadeval sem si, da bi čim manj ljudi ostalo zunaj stavkovnega gibanja Takrat nam je bil vsak. človek potreben.« Ivan Mozetič iz Gorice: »Ko smo se začeli pripravljati na stavko gradbenih delavcev, sem delal pri »Stavbni družbi«; Najprej sem bil agitator in moja skrb je bila. da preskrbim množično udeležbo, nato pa sem postal tajnik strokovnega odbora za ljubljansko področje. Vsa ta aktivnost me je pripeljala na črno listo, ki je takrat obstajala in to je pomenilo, da nisem nikjer dobil dela. ne v Ljubljani, ne v Mariboru. Tako sem postal aktivist mariborskih sindikatov in malo kasneje me je tako deln pripeljalo v zapor. V zaporu sem se znašel še nekajkrat tudi po tem in končno so me izgnali. Odšel sem v Beograd na centralni odbor sindikatov, pa mi niso mogli pomagati. Do Češke, kamor sem hotel priti, sem moral tudi preko zaporov, končno pa sem le prišel v Prago. Tam sem prav tako aktivno sodeloval v akcijah partije in zato so me oblasti poslale na prisilno delo v Nemčijo. Iz zapora v zapor, iz ene akcije v drugo in tako sem prestal tudi drugo svetovno vojno, po njej pa me je tovariš Leskovšek povabil. naj pridem živet domov.« Med našimi revolucionarji se je znašel tudi Franc Prhne, ki je bil že leta 1934 zaradi izredne smelosti in revolucionarnih dejanj sprejet v Partijo. Ze isto leto je sodeloval pri štrajku. ki je izbruhnil pri gradnji kanalov v Šiški, Ko je bila v Ljub-ljan partijska konferenca, je na kolodvoru sprejel tovariša Tita in ga nastanil v svojem stanovanju, saj so partijski »vrhovi« vedeli, da bo tam na varnem pred izdajo. Leta 1936 je nato sodeloval pri agitaciji za zvezo gradbenih delavcev in nabiral nove člane, skrbel pa je, da je bilo pri množičnh akcijah čim več udeležencev. Če bi bili prisotni v tistih časih. bi Prhneta prav gotovo lahko videli na čelu tistih, ki so prebijali policijski kordon ali pa razbijali kakšno fašistično zborovanje. Tudi mladi so v tistih hudih časih čutili krivice, ki so se kazale do delovnega človeka na vsakem koraku. Mogoče še z večjo zagnanostjo in drznostjo kot ostali so sprejeli ooj za delavčeve pravice za svoj boj in z ramo ob rami s starejšimi tovariši so iskali s pestjo pravico. Tak je bil tudi Edvin Kolesa, ki je zaradi svoje aktivnosti v vseh akcijah mladine m kasneje komunistične partije prišel na črno listo in to je pomenilo — biti brez kruha. Vendar vse to ni vzelo poguma ne njemu ne drugim. Ko so zasedali tovarne, so si dvigovali moralo tudi z malimi kulturnimi prireditvami kar v tovarniških halah. Sami so jih pripravljali in duša teh malih kulturnih dogodkov je bil Anton Anžur. Sodeloval je v vseh štrajkih tistega časa, ki jih je vodila Zveza gradbenih delavcev. Prav je, da med tistimi, ki so se bojevali za boljši jutrišnji dan, pokažemo tudi dva Gradisovca. to sta Marko Zapušek in Jože Japelj. Za-pušek je že od vsega začetka aktivno delal v Zvezi gradbenih delavcev in še prej v drugih naprednih organizacijah. Pri podjetju Smi!ousky je organiziral vse zaposlene v zvezo, istega dne pa je ob velikem štrajku tudi v tem podjetju organiziral stavko. Bil je aktiven zaupnik sindikata gradbenikov vse do razpusta 1940. Jože Japelj je pa bil no poklicu delovodja, vendar je kljub svojemu položaju toleriral delo na gradbišču. kjer ie bil zaposlen in celo pomagal zaupnikom sindikata. Izven gradbišča ie sodeloval v vseh akcijah, ki jih je organizirala partija ali sindikat. Sodeloval je tudi pri snovanju kmečko delavske zveze. £'e in še bi lahko pripovedovali o naših ljudeh, ki so se naveličali trpeti izkoriščanje in ponižanje, pa so se uprli. In ta upor ni bil namenjen za to, da bi dobili boljše plače, v njem je bilo veliko več. V veliki stavki leta 1936 so naši ljudje spoznali, da se v njihovem imenu pogovarja za strankarskimi mizami marsikdo, z delavci in za delavce pa se bori le partija. To je bilo močno spoznaje, ki je privedlo do tega. da so delavci sledili vsem ostalim akcijam. ki jih je Partija že pripravila. In v času. ko so se pri nas formirale prve partizanske čete in so mnogi »domoljubi« še in še premišljevali. na katero stran se naj obrnejo in se na koncu tudi odločili — za napačno. so naši prekaljeni borci za delavčeve pravire bili zopet v prvih vrstah za obrambo domovine. V času. ko je fašizem pri nas že rovaril, so ustanavljali odbore osvobodilne fronte, ki so prerasli iz prejšnjih akcijskih odborov v močne celice, kjer so se zbirali prvi borci proti fašizmu. Ko so se letos zbrali stari tovariši, katerih prijateljstvo je bilo prekaljeno že v tridesetih letih našega stoletja, veselja ni bilo ne kraja ne konca. Nekateri se niso videli že trideset let in treba se je bilo seveda pogovoriti o mnogočem Skupaj so preživeli dan, poln spominov in končno tudi zavesti, da ves tisti njihov boj za boljši jutri ni bil zastonj. Ta boljši je že tu po zaslugi in žrtvah tistih, ki smo jih na malem slavju starih revolucionarjev srečali in onih njim podobnih katerih mnogim ne vemo niti imena, vendar spomin nanje ne bo zbledel. N. M. Še veliko prijetnih dni Dne 20^ 8. 1976 smo se ob prijetnem kramljanju poslovili od tovariša Jožeta Žgajnerja, ki je bil dolgoletni sodelavec v našem obratu. Tovariš Žgajner je prišel k nam 4. 2 1957 z željo da bi delal v svojem poklicu varilca. Od tega dne je šlo skozi njegove roke nemalo delovne opreme strojev in naprav, katerim je z vedno kvalitetnim zvarom pomagal dajali končno obliko in kvaliteto izdelka Vsa leta, ko je delal med nami je bil eden tistih, ki so se zavedali svojih nalog tudi takrat, ko so proizvodne zadolžitve terjale od nas dodaten napor. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je moral tovariš Žgajner sprejeti pred nedavnim drugo delovno mesi o Zal je prometna nesreča terjala, da tudi teh nalog ni mogel več opravljati. Dne 14. 8, 1976 je bil invalidsko upokojen v . K° zapušča naš kolektiv, v kateiem je delal polnih 19 let. mu želimo dosti prijetnih in veselih let življenja — za njegov trud pa se enkrat iskrena hvala, L. B, Ob 25-letnicl kegljaškega kluba Gradis Po osvoboditvi leta 1945 je bila primarna naloga gradbeništva, da obnovi porušeno domovino. Tisti, ki smo bili že pred vojno športniki in bili po vojni zaposleni v gradbeništvu, nikakor nismo mogli pomisliti na to, da bi se ukvarjali s športom. Pravzaprav ni bilo prostega časa, delali smo v podjetju, doma, na terenu, ob nedeljah na prostovoljnih akcijah, skratka neprekinjeno garanje na neštevilnih nalogah, ki jim ni bilo videti kraja. Življenjski standard v letih 1945 do 1950 ni omogočal, da bi naše življenjske moči razdajali še pri športnem udejstvovanju. Šele po letu 1950, po začetku delavskega samoupravljanja in potem, ko se je začel dvigati življenjski standard, je postajalo vse bolj občutno dejstvo, da se moramo gradbeniki oddahniti od naporov in nabrati svežih moči za jutrišnji dan. V tem obdobju so začeli v tovarnah in drugih gospodarskih organizacijah obnavljati športne aktive, v katerih so gojili šport v rekreacijski obliki. V času od 1950 dalje se prične v začetni obliki pojavljati delavski šport. • Športno društvo Gradis Na spodbudo takratnega glavnega direktorja podjetja Gradis tovariša Cirila Mravlja je bil formiran iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva Gradis. V marcu 1950 je bila sklicana ustanovna skupščina, na kateri so bili prisotni 103 delegati iz vseh Gradisovih gradbišč. V imenu iniciativnega odbora je podal poročilo tovariš Lado Macorati. V iniciativnem odboru so bili še tovariši Dragan Raič, Andrej Škraba, Drago Mandeljc, Anton Martinšek, Dora Klemenčič, Ljuba Tome, Bernarda Smrajc, Francka Erjavec, Herman Slamič in Tone Razpotnik. V glavnem sami bivši aktivni športniki. Že na ustanovnem občnem zboru so bila potrjena tudi pravila društva, ki so uvajala : Erjavec Francka -športnik leta i i Francka Erjavec — slovenski j športnik št. 1 v letu 1955' Francka , Erjavec ima še nekaj lučajev, pa i je že prekosila vse svoje nasprotnice. Štejemo 400, 404, 409 in še 6 lučajev. Gledalci, ki jih je bilo ! blizu dva tisoč, vstajajo s svojih i sedežev in se zgrinjajo okoli steze št. 6. Lahek zalet, odmerjen lučaj, s i in že krogla podere 7 kegljev. V i naslednjem lučaju še ostala dva. *e štiri lučaje, rezultat je že 418. Grobna tišina ... Lep lučaj in na križu ostanejo še 3 keglji, še dva, nato eden in Francka članica i Gradiča iz Ljubljane je postala svetovna prvakinja v kegljanju , na asfaltnih stezah. Rezultat 432 kegljev je !e za 4 keglje slabši od svetovnega rekorda. Navdušeni gledalci ponesejo Francko na ra- i menih pred poslopje, v katerem je še pred nekaj trenutki prinesla , Jugoslaviji največji uspeh na_ j Štinrtnpm nnlin predvsem: program, naloge in organiziranost društva. S členom 3 sprejetih pravil je bilo določeno: »Društvo združuje aktive, ki se ustanovijo na sedežih gradbišč GIF GRADIS IMM. Ti aktivi so avtonomne enote, in delujejo preko sekcij, ki jih ustanovijo enako kot društvo.« Ob ustanovitvi društva je bilo organiziranih 14 sekcij. Izvoljeni so bili tudi predsedniki sekcij. V upravnem odboru društva pa so bili izvoljeni: kot prvi predsednik pokojni ing. Živko Žumer, bivši tehnični direktor podjetja in trije podpredsedniki: ing. Hugo Keržan, Herman Slamič in pokojni ing. Boris Pipan. Delegati posameznih gradišč Gradisa so imeli nalogo, da prenesejo zaključke ustanovne skupščine na enote, ki so jih zastopali s posebno nalogo, da organizirajo aktive športnega društva s pomočjo sindikalnih organizacij. Že takrat pa smo imeli tudi v Ljubljani referenta za rekreacijo, ki pa je bil pozneje ob nedelavnosti aktivov izven Ljubljane, ukinjen. • Športne igre Gradisa in športne igre gradbincev S pomočjo sindikalnih organizacij, ob podpori športnega društva Gradis, razumevanja vodstev gradbišč in ob materialni podpori delavskega sveta podjetja in delavskih svetov gradbenih enot, se je dejansko razmahnilo športno rekreacijsko udejstvovanje predvsem v žariščih ljubljanskega aktiva, gradbišč Str-nišča pri Ptuju (Kidričevo), HC Moste, HC Medvode, Jesenicah in Ravnah (takrat Guštanj). Prvič je športno društvo Gradis skupaj s sindikalnim odborom podjetja organiziralo preizkus lastnih moči 1. in 2. septembra 1951 na gradbišču Litostroj in organiziralo športne igre Gradisa. Na tem športnem dnevu so tekmovalci vseh aktivov društva tekmovali v osmih disciplinah: v plavanju, kolesarstvu, motoristiki, odbojki, nogometu, šahu namiznem tenisu in kegljanju. V plavanju je nastopilo 27 tekmovalcev in tekmovalk, v kolesarstvu 5 tekmovalcev na 10 krogov, motoristi so tekmovali na 10 krogov v dveh kategorijah 250 cm3 in preko 250 cm3 nastopilo je 15 tekmovalcev. V odbojki je nastopilo 9 moštev. Zmagala je ekipa Raven, v nogometu so tekmovala 4 moštva, prvo mesto je zasedlo moštvo iz Vuzenice. V šahu je nastopilo 8 moštev, prva je bila ekipa Ljubljane, v namiznem tenisu je bila najboljša izmed 5 ekip ekipa Medvod, v kegljanju pa je bila izmed 4 nastopajočih ekip, najboljša ekipa aktiva Ljubljane. Skupno je na tem tekmovanju Gradisa nastopilo 287 tekmovalcev. Posamezne sekcije ljubljanskega aktiva so bile pobudnice še za nadaljnja športna srečanja v dvobojih z ostalimi aktivi v podjetju, kot z ostalimi gradbenimi podjetji. Skup- lonirji KK Gradisa. Prva moška ekipa leta 1950. o Jevc proti desni: Stane Jurjevčič, Pavel Satler, Janko Fratnik, Peter °ni, Kopač, Peter Toni st., Marjan Kopušar, Rudi Cotič, Ivo Premk no je aktiv Ljubljane organiziral v raznih panogah 78 medsebojnih srečanj. Ostali aktivi v Medvodah, Mostah, Jesenicah, Mariboru, Kidričevem in Ravnah pa so izvedli skupaj 65 medsebojnih srečanj. To so oile prve športne igre Gradisa, ki so bile dejansko temeljito pripravljene v predhodnih tekmovanjih med športnimi aktivi Gradisa in ostalimi aktivi gradbenih podjetij. Tako pripravljeni smo že naslednje leto 1952 nastopili na športnih igrah gradbincev v organizaciji gradbenega podjetja Beton v Celju, na katerin je sodelovalo 9 gradbenih podjetij s 318 udeleženci. Gradis je dobro pripravljen za te športne igre dosegel tudi prvo mesto. Zanimivo je tudi to, da Gradis ni nastopil kot ena ekipa, temveč so Gradis zastopali v posameznin panogah naši aktivi po gradbiščih, npr. v nogometu StiD (sindikalno športno društvo) Gradis Strnišče, tiSD Gradis Ljuoljana, SŠD Gradis Vuzenica, v kegljanju, SŽD Gradis Ljubljana, SŽD Strnišče in SŠD Moste. Ud šestih nastopajočih ekip v kegljanju kar tri ekipe iz Gradisa, ki so tudi zasedle prva 3 mesta. Posledica tega je bila, da je moral republiški odbor sindikatov gradbenih delavcev spremeniti pravila, tako da je vsako gradbeno podjetje lahko poslalo samo po eno ekipo za vsako panogo. Po tem obdobju se je pričelo graditi v Gradisu za rekreacijo predvsem kegljišča, ker je bilo za to športno panogo največ zanimanja. Poleg že obstoječega enosteznega kegljišča v Ljubljani je bilo zgrajeno še enostezno kegljišče na Jesenicah in v Kidričevem, d očim je gradbišče Šoštanj zgradilo lepo moderno štiristezno kegljišče v Šoštanju. Izmed vseh sekcij športnega društva Gradis so najaktivneje delovale po posameznih aktivih kegljišča, šahovska, strelska, namiznoteniška, odbojkarska sekcija in celo tudi hokej na travi. Vse ostale sekcije so več ali manj životarile, v nekaterih aktivih pa so delovale samo ena ali dve sekciji. V celotnem podjetju so ostali najaktivnejši samo kegljači na Jesenicah, Mariboru, Celju in seveda v Ljubljani, Kegljači iz Jesenic so bili prav tako kot ljubljanski vključeni v republiška tekmovanja, do-čim so mariborski in celjski kegljači delovali v podzveznih tekmovanjih. Z dograditvijo objektov HC Moste, HC Vuzenica, HC Medvode, Tovarne glinice v Kidričevem in s premestitvijo športnih delavcev na druga delovna mesta je nekako zamrlo delo na športni rekreaciji v prvotnem smislu in pod okriljem športnega društva Gradis s sedežem v Ljubljani. Aktivi po obstoječih gradbiščih ali na novo organiziranih gradbiščih niso imeli vsakoletnih občnih zborov, zato je v glavnem odpadlo sodelovanje s športnim društvom v Ljubljani. 9 Ljubljanski aktiv športnega društva najaktivnejši Ljubljanski aktiv je vodil od ustanovitve leta 1950 dalje tovariš Dragan Raič. Ta aktiv je imel klubske prostore v sindikalni dvorani v Malenškov! ulici, kjer je bilo tudi enostezno kegljišče in igrišče za odbojko. V dvorani so dobili prostor namiznoteniška sekcija, šah in strelci. Razumljivo je, da je imel ljubljanski aktiv najugodnejše pogoje za nadaljevanje pričetega dela na športni rekreaciji, saj je bilo tu največ organizatorjev bivših aktivnih delavcev in tudi aktivnih športnikov. Iz tega aktiva športnega društva se je osamosvojila sekcija kegljačev v kegljaški klub Gradis in strelska sekcija, ki si je dala naziv Strelska družina Gradis Kovinar. Tako kegljači kot strelci so se registrirali v orgovarjajočih republiških organizacijah. Tako se je pozneje osamosvojila tudi sekcija hokej na travi, ki je pravzaprav nosila samo Ime Gradis pozneje pa je tudi ta sekcija razpadla. Prve kgljavke Gradisa leta 1951. Od leve proti desni stojijo: Dora Klemenčič, Bernarda Smrajc, Francka Erjavec, Ilena Rajč, Valerija Kožuh, Nuša Piškur; čepijo: Tončka Pogačar, Milena Pirc, Silva Gorjan, Regina Zajc • Športno društvo Gradis aktiv Ljubljana — KK Gradis Ljubljanski aktiv, v katerem so bili vključeni člani kolektivov centralnih obratov, gradbenega vodstva Ljubljane in bivše direkcije, je še vedno nastopal kot športno društvo Gradis. Kot od vsega začetka so edino kegljači vedno vadili, nastopali na raznih tekmovanjih in dajali tudi največ pomoči pri organizaciji športnih iger Gradisa, kakor tudi pri ostalih prireditvah. Kegljači, ki so imeli samo enostezno kegljišče v Malenškov! ulici, so imeli v letu 1952 32 aktivnih kegljačev in 11 kegljavk, v glavnem članov Gradisovega kolektiva. Organizirani so tudi trije krožki: dva moška Gradbenik in Kovinar ter ženski krožek. Takrat smo igrali na dva načina kegljanja: narodni in mednarodni slog. Že leta 1953 je naša ženska ekipa dosegla prvo mesto v ljubljanskem in republiškem prvenstvu in druga mesto na državnem prvenstvu. To so bili v takratnih pogojih res zavidljivi uspehi naše ženske ekipe. Naj omenim, da sta na republiškem prvenstvu ženskih ekip, ki je bilo v Mariboru, dosegli Erjavčeva in Kavčičeva (Smrajčeva) za takratni čas rezultate evropskega pomena; prva je podrla 413, druga pa 411 kegljev. Moška epika v tem letu še ni imela vidnih uspehov. Leta 1953 so se kot prvi člani kegljaškega kluba Gradis ude'ežiii državnega prvenstva v Beogradu: Francka Erjavec, Tončka Pogačar, Ženska ekipa, ki je nizala uspehe od "eta 1352 do 1S63. Oti vrha navzdol: Francka Erjavec, Dora Klemenčič, Mi.ika Sonemvald, Silva Gorjan, Ančka Satler, Bernarda Smrajc, Ljuba Tome ezuitati krasijo jubilej Moška ekipa, ki je leta 1952 prvič tekmovala v disciplini po 250 lučajev Anton Martinšek, Brun Sombpru z rez. 1714. Ženske: 1. mesto v ekipnem rep. prvenstvu Slovenije. 2. mesto v ekip. prvenstvu Jugoslavije, rez. 4690 (2312 + 2378). Najboljša Dora Klemenčič s 422 keglji. 5. mesto Francka Erjavec na drž. prvenstvu za posameznice, rez 778 (405 + 373). Rang lista SFRJ za leto 1965: Francka Erjavec 2738, povprečno 391,1. Moški: 4. mesto v ekipnem prvenstvu Slovenije 19.919 kegljev. 6. mesto na ekip. državnem prvenstvu v Zagrebu 10.244 (5257 + 4987). 6. mesto v borbenih igrah v Sloveniji 1278. 6. mesto na drž. prvenstvu v Ljubljani v borbenih igrah 1692. 7. Farkaš in Zdešar prvi nastop v slov. reprezentanci 894 in 855 in Franc Mlakar 923 kegljev. Farkaš, prvi nastop v reprezentanci SFRJ proti Romuniji, rez. 862. Rang lista najboljših v SFRJ, Jože Farkaš 5203, povprečno 867,1. Leto 1966 Zenske: 6 mesto na ekip. rep. prvenstvu 8892. 7. mesto na drž. ekipnem prv. v Zagrebu z rez. 4489 (2295 + 2149). Pri posameznicah SFRJ — v parih nič. Moški: 4. mesto v ekipnem prvenstvu Slovenije. 5. mesto v ekipnem prvenstvu SFRJ v Ljubija ni in Kranju z rez. 10.277 (5149 + 5128). Najboljši Farkaš 917 m 882. 5. mesto v parih v Zagrebu na drž. prvenstvu Jože Farkaš : Dore Zdešar 866 + 843 = 1709, 18. mesto Ivo Praprotnik na drž. prvenstvu v Zagrebu, 846 + 829 — 1675. 12, mesto v borbenih igrah na prvenstvu SRS. Mladinci: Stojan Tršan v Zagrebu za Ij. reprezentanco z najboljšim rez. 416. 10, mesto na drž. mlad. prvenstvu za posameznike, Stojan Tršan 793 (384, 409). Starejši člani: 17. mesto Jože Kapelj na drž. prvenstvu za starejše člane 375 keg- Zenske: 8. mesto na prvenstvu ženskih ekip v Sloveniji z rez. 13.010 (v 6 nastopih). 11. mesto Dora Klemenčič na prvenstvu posameznic Slovenije v Mariboru 389 + 381 — 770. 5. mesto Tone Klemenčič v parih na rep. prvenstvu Slovenije v Ljubljani 418 + + 368 — 786. 3. mesto Erjavec 400, Remec 393 — 793. 15. mesto Dora Klemenčič na prvenstvu posameznic SFRJ v Varaždinu 811 (406, 405). Moški: 8. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije z rez. 39.759 (6 nastopov). Najboljši Jože Farkaš s povpr. 868,3. 11. mesto Jože Farkaš v posameznem prvenstvu Slovenije 1784 (890, 894). 14. mesto Vinko Janša 819, Hinko Kavčič 854 = 1673 na prvenstvu Slovenije v parih v Celju. 11. mesto Jože Farkaš na prvenstvu Jugoslavije v Slav. Brodu z rez. 1725 (849, 863). Mladinci: 10. mesto Stojan Tršan na rep. prvenstvu Slovenije za posameznike, 759. 10. mesto Stojan Tršan na drž. prvenstvu za posameznike v Zagrebu 784. Starejši člani: 5. mesto na rep. ekipnem prvenstvu v Štorah (3 X 100) lučajev z rez. 1125 (Jože Kapelj 358, Fraric Mlakar 396, Ferdo Lazar 371). 9. mesto Jože Kapelj na prvenstvu posameznikov SRS, 399 kegljev. 3. mesto Anton Namre 383, Franc Mlakar 389 = 772, rwt r|g. Sfflggtvu v Kranju v parih. Ženske: 6. mesto na ekipnem rep. prvenstvu Slovenije, rez. 13.466 (6 nastopov). 2 mesto na ekipnem dr. prvenstvu Jugoslavije v Ljubljani z rez. 4625 (2335 + 2290). Najboljši Klemenčič 420, Satler 409, Rus 400, Tome 400. 19. mesto M. Remec na drž. prvenstvu za posameznice v Slav. Brodu 776. Moški: 4. mesto na ekipnem rep. prvenstvu Slovenije, rez. 29.748 (6 nastopov). 7 mesto na ekipnem državnem prvenstvu v Ljubljani, rez. 9745 (4940 + 4805). Najboljši Zdešar 852, 837. 24. mesto Vinko Janša na prvenstvu posameznikov SFRJ v Puli 1674 (825 + 849). 3. mesto Farkaš 880, Zdešaar 839 — 1719 na državnem prvenstvu v parih v Kranju. Jože Farkaš prvič nastopil v reprezentanci Jugoslavije. Prvič proti DDR z rez 819, drugič proti ZR Nemčiji 871 in proti Madžarski 888 kegljev. Na svetovnem prvenstvu v ekipi v Linzu 865, med posamezniki pa je zasedel 8. mesto na svetu z rez. 1809 (915 + 894). Mladinci: 4. mesto Stojan Tršan na prvenstvu posameznikov v Sloveniji s 774 keglji. Stojan Tršan v reprezentanci Slovenije v ekipi najboljši z rez. 430. Starejši člani: 9. mesto na ekip. prvenstvu Slovenije v Izoli z rez. 1037 (Namre 330, Lazar 329, Mlakar 378). 3. mesto Franc Mlakar na prvenstvu SRS za rez-397- Ženske: 5. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije z rez. 13.211 (6 nastopov). 7. mesto na ekipnem prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu, rez. 4353 (2204 + 2149). Najboljša v ekipi M. Remec 411 + 286. Moški: „ y 3. mesto v ekipnem repub. prvenstvu Slovenije z rez. 39.066 (6 nastopov — 6511, 6408, 6466, 6577, 6530, 6565). 4. mesto v borbenih igrah v Sloveniji z rez. 892 (2 nastopa). 4. mesto Jože Farkaš posamezno v SRS 1782 (2 nastopa). 6. mesto na ekipnem drž prvenstvu v Zagrebu z rez. 10.221 (5070 + 5151). Najboljši Farkaš 878 + 889. 14. mesto Jože Farkaš na prvenstvu posameznikov SFRJ z rez. 1683 (863 + 820). Mladinci: 6 mesto na prvenstvu posamezni-tjlio'^JQii^a9rebu 793 +894. Zenske. 6. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije 13.415 v 6 nastopih, najboljša Fani Remec 2354 kegljev. 9. mesto, Klemenčič 399, Tome 362 — 761 v parih na prvenstvu Slovenije. 9. mesto na ekipnem drž. prvenstvu v Crikvenici z rez. 4653 (2279 + 2356). Najboljša Fani Remec 389 1- 410. Moški: 5. mesto na ekip. prvenstvu Slovenije z rez. 54.084 (v liga sistemu vsak z vsakim). Najboljši Jože Farkaš s 5412 keglji. 2. mesto Jože Farkaš na prvenstvu posameznikov Slovenije z rez. 922 + 918 4. mesto Farkaš 888, Dore Zdešar 916 = 1814 na prvenstvu v parih SRS. 4. mesto na ekip. prvenstvu Jugoslavije v Ljubljani 10.301 (5314 + 4987). Najboljši Vinko Janša 946 + 847). 10. mesto Farkaš 878, Zdešar 852 — 1730 na prvenstvu Jugoslavije v parih v Slavonski Po-žegi. 7. mesto za Jožeta Farkaš na rang listi Jugoslavije s 13.090 kegljev v 15 nastopih ali 872,6 pov- vm-1971 Zenske: 5. mesto na ekipnem republiškem prvenstvu Slovenije z rez. 13.631 v 6 nastopih. Najboljša Fani Remec s 2367 keglji, povprečno 394,5 v 6 nastopih. 3 mesto Ljuba Tome 419, Majda Rus 387 = 806 na prvenstvu Slovenije v parih v Celju. 6. mesto Fani Remec na prvenstvu posameznic Slovenije z rez. 817. 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu v Sarajevu z rez. 4582, (2261 + 2321). Najboljša Fani Remec (412 + 418). 12. mesto, Tome 338, Rus 402 t 740 v parih na drž. prvenstvu na Reki. 8. mesto. Fani Remec na državnem prvenstvu za posameznice v Mariboru 833 (400 + 433). Moški: 4 mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije (liga sistem) z rez. 55.567, najboljši Jože Farkaš s 7293 keglji. 8. mesto na ekipnem prvenstvu Ju- 1. mesto Stojan Tršan — 970 (slo-10.124 (5081 + 5043). Najboljši Farkaš (863 t 883). 197 mesto Vinko Janša 857, Slavko Mezgec 793 — 1750 v moških parih na državnem prvenstvu v Zagrebu. Mladinci: 1. mesto Stojan Tršan —970 (slovenski prvak) na prvenstvu posameznikov v Celju. 20. mesto Stojan Tršan na posameznem prvenstvu Jugo-ijiunje i^^^kvenici 810. Zenske: 7. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije z rez. 13.989 (v 6 nastopih). Najboljša Fani Remec 2483 kegljev. Najboljši rez. posameznice Ančka Satler 450 v Murski Soboti. 8. mesto Lojzka Lešnik na prvenstvu Slovenije za posameznice 839 (432 + 407). 23. mesto A. Satler, M. Satler 403 in 366 = 769 v ženskih parih SRS v Celju. V državni reprezentanci Fani Remec proti DDR z rez. 424 in Romuniji 392 ter Madžarski 401. Moški: 2. mesto na rep. ekipnem prvenstvu z rez. 56.708 kegljev. Liga sistem. Najboljši Farkaš s 7482 keglji. 5. mesto Franc Belcijan na prvenstvu posameznikov Slovenije v Celju in Žalcu z rez. 1000 + 992 = = 1992. 7. mesto Belcijan 962, Janša 959 — 1921 v moških parih na prvenstvu Slovenije v Kranju. 3. mesto v borbenih igrah Slovenije 950 (494 + 456). 11. mesto v ekipnem prvenstvu Jugoslavije v Splitu, rez. 10.187 (5124 + 5063). Najboljši Janša Vinko (891 + 865). 5. mesto Janša 977, Belcijan 1021 = 1998 v moških parih na prvenstvu Jugoslavije v Portorožu. 29 mesto Franc Belcijan na drž. prvenstvu za posameznike v Zagori 1708 (83Q, + 878). Moški: Mladinci in mladinke: 3. mesto na ekip. prvenstvu Slovenije za mladinke, discip. 3 X 100 lučajev 1003 (Milena Nučič 332, Danica Kenda 271, Lojzka Lešnik 400). 2. mesto Lojzka Lešnik na republiškem prvenstvu posameznic s 400 keglji. 1. mesto Franc Belcijan, (slovenski prvak) za mladinske posameznike z 928 keglji v Piranu. 3. mesto Franc Belcijan na drž. prvenstvu za mladinske posameznike 893. 6. mesto na mladinskem ekipnem prvenstvu S FR, J za mladinke 1276 (Kenda 310, Kovač 346, Satler 292, Lešnik 328) v Čakovcu. 21. mesto Lojzka Lešnik na drž. prvenstvu za mladinke posameznice v Čakovcu 338. Starejši člani: 2. mesto Mlakar 429, Namre 421 — — 850 na prvenstvu Slovenije v parih. 24. mesto Anton Martinšek 384 na prvenstvu posameznikov SFRJ. Leto 1978 Zenske: 10. mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije z rez. 13.925 (6 nastopov). Najboljša Fani Remec s 1752 keglji. 17. mesto Lojzka Lešnik na prvenstvu posameznic Slovenije v Kranju 844 (424 + 420). Moški: 2. mesto na moškem ekipnem prvenstvu Slovenije. 6. mesto Anton Česen 913, Vinko Janša 874 = 1787 na republiškem prvenstvu v parih v Mariboru. 14. mesto Jože Farkaš na mednarodnem turnirju v Radencih 1474. 14. mesto Farkaš — Janša na mednarodnem turnirju v Radencih 2524 kegljev. 4. mesto na ekipnem držav, prvenstvu v Bosanski Gradiški 20.079 kegljev v 4 nastopih (5530. 5187, 4667, 4695) Najboljši Anton Česen (1015, 919. 828, 832). 9, mesto Farkaš 875 Belcijan 924 = 1799 na drž. prvenstvu za moške pare v Zagrebu. 9. mesto Franc Belcijan na drž. prvenstvu za posameznike v Novem Sadu 1867 (972 + 985). 2. mesto v borbenih igrah v Sloveniji 1497 kegljev. 6 mesto v Jugoslaviji v borbenih igrah 1552 (533, 465, 524). Eang lista naboljših v Jugoslaviji 1973. 4. mesto Anton Česen 13.374 v 15 tekmah — povprečno 891,6. Vinko Janša 13. mesto 6959 tek. v 8 nastopih — povprečno 869,8. Franc Belcijan na 16. mestu 6001 v 7 nastopih — povprečno 851,3. Mladinci — mladinke: 3. mesto v rep. prvenstvu za mladinke 1083 (3 X 100). 13. mesto Lojzka Lešnik na prvenstvu posameznic SFRJ 401 v Žalcu. 4. mesto na drž. prvenstvu za ekipe mladink 1540 (Lešnik 434, M. Satler 378, Pajk!er 358, Kenda 370). 1. mesto Stojan Tršan (mladinski prvak Jugoslavije) z rez. 926. 1. mesto. Lojzka Lešnik na turnirju najboljših mladink v Jugoslaviji z rez. 1587 (345, 389, 419, 433) 5 mesto. Stojan Tršan na turnirju mladincev v Jugoslaviji z rez. 3544 (871, 869 885, 919) Stojan Tršan v reprezentanci Jugoslavije na Evropskem prvenstvu mladincev 4. mesto v reprezentanci 860, 4. mesto v parih z rez 849 in 5. mesto v Evropi z rez, 856 Lojzka Lešnik v mlad reprezentanci na evropskem prvenstvu. 1 mesto v ekipi reprezentance s 385 keglji. 4. mesto v parih 349 in 20. mesto v Evropi kot posameznica s 332 keglji. Starejši člani: 21. mesto Anton Martinšek s 405 keglji na drž. prvenstvu za posameznike. Lete 1974 Zenske: 9 mesto za žensko ekipo v Sloveniji 2218 21 mesto A. Satler 403, Krštinc 357 — 760 v ženskih parih na prvenstvu Slovenije. 10. mesto Anica Satler 834 (416 + 418) na prvenstvu Slovenije za posameznice. Moška vrsta ob 10-letnici kluba: Anton Martinšek, Janez Kemperle, Jure Dalmatin, Ivan Praprotnik, Ferdo Lazar, Franc Mlakar, Marjan Bajželj, Rudi Cotič, Pavel Satler Dora Klemenčič je edina, v ženski ekipi, ki je dočakala 25 let aktivnega tekmovanja Vinko Janša, slovenski reprezentant Franc Belcijan, član državne repre-in kandidat za državno reprezentanco zentanee Anton Česen, član drž,avne reprezentance Dore Zdešar, po tekmovalnem stažu najstarejši član ekipe Bernarda Smrajc, Mira Raič, Dora Klemenčič in Petrovčičeva, od moških pa kot edini član Tone Martin-šek. V tem letu sta tudi že prvič kandidirali za državno reprezentanco Smrajčeva in Erjavčeva. Od tega leta dalje pa je ostala Erjavčeva dolga leta članica državne reprezentance saj je nastopila za državno reprezentanco 24-krat, pozneje pa se je pridružila še Klemenčičeva, ki je nastopila 4-krat in Milena Pirc enkrat. Ženska ekipa Gradisa pa je dolgo vrsto let dajala svoje članice v slovensko žensko reprezentanco. Te podatke sem navedel namenoma bolj podrobno, ker smatram, da je bilo leto 1953 prva prelomnica v kvaliteti predvsem žensae ekipe, ter posameznic in posameznikov. Leta 1955 se je tudi prvič pojavilo na občnem zboru športnega društva vprašanje, ali se preimenujemo iz kegljaške sekcije v kegj jaški klub Gradis, ker je pravzaprav edino ta sekcija nosila še ime športno društvo Gradis. Zaradi vedno večjega zanimanja za kegljanje in slabih možnosti za vključevanje novih članov, tako iz vrst Gradisa kot ostalih, se je zaostrilo vprašanje graditve novega štiristeznega kegljišča. Posebno je postalo to aktualno, ker je v tem letu članica našega kolektiva dosegla izreden uspeh na svetovnem prvenstvu v Essnu. Postala je svetovna prvakinja. Ta uspeh Erjavčeve pa je dal pobudo za čim hitrejšo izgradnjo novega štiristeznega kegljišča, saj so bili tudi dokazi, da smo imeli v klubu člane, od katerih smo lahko veliko pričakovali ob boljših pogojih za tieninge. V letu 1956 je bilo končno dograjeno štiristezno asfaltno kegljišče v Bohoričevi Ulici v novem delu upravne zgradbe. Pri upravljanju tega kegljišča, ki je bilo kot prvo zgrajeno med štiristeznimi v Ljubljani, so bili težave predvsem s po-stavljači, ker takrat še nismo poznali avtomatov. V tem obdobju so tekmovali v moški ekipi naslednji. Pavle Satler, Ludvik Mahnič. Rudi Cotič, Ivo Praprotnik, Anton Martinšek, Peter Toni, Ivo Premk, Ferdo Lazar, Milan Lazar, Peter Tan-car. V letu 1957 je kvaliteta obeh ekip, posebno pa moške ekipe, znatno padla in takrat je tedanji tehnični referent tovariš Pavle Satler že hote) podati ostavko, ker ni bilo dovolj sodelavcev in je celotno delo v klubu še vedno slonelo samo na njegovih ramah. Vsi so hoteli samo kegljati, nihče pa delati na organizacijskem delu, kot trenerji in pa skrbi za pomlajevanje kadra v obeh ekipah — moški in ženski. Takrat se je prvič pojavilo tudi vprašanje vključevanja novih članov, ki niso člani kolektiva Gradisa. Prav tako smo pričeli z akcijo za pridobitev mladincev, ki bi se vključili v kegljaško sekcijo. Vse sindikalne podružnice ljubljanskega bazena so posebej bile obveščene o možnosti vključitve mladincev ne samo v kegljaško sekcijo, temveč tudi v strelsko, namiznoteniško in odbojkarsko. Odziv je bil razmeroma slab, predvsem po krivdi referenta za šport pri sindikalnih podružnicah. V letu 1958 sta naši dve ekipi moška in ženska tekmovali v Vzhodni Nemčiji s klubom Einheit v Dresde-nu. To je bil eden najmočnejših klubov v Evropi, zato je tudi razumljivo da smo obe tekmi izgubili. Udeleženci tega gostovanja pa so pridobili tako v tekmovalnem kot tudi v organizacijskem pomenu. Leta 1958 smo imeli v kegljaškem klubu že 56 članov. Značilno za to leto je bilo, da so se že uveljavili naši mladinci tako na ljubljanskem kot na republiškem prvenstvu. V tem letu je dosegel vidni uspeh tudi tovariš Franc Mlakar, ki se je prebil do kvalifikacij za sestavo državne reprezentance. Naslednje leto smo imeli tri moške ekipe, ki so zelo dobro uspele v okrajnem prvenstvu. Prvo moštvo je bilo prvo v prvi skupini, drugo moštvo prvo v drugi skupini in tretje moštvo drugo v tretji skupini. Prav tako pa je leta 1959 postala Smrajčeva tudi državna rekorderka, ker je podrla v Mariboru v sestavu slovenske reprezentance 450 kegljev in obdržala ta rekord skoraj dve leti. Leta 1960 je bilo jubilejno, saj smo s športnimi prireditvami proslavili 15-letnico obstoja podjetja, 10-let-nico športnega društva in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Na teh prireditvah sta nastopili dve moški in dve ženski ekipi poleg klubov: Zvezda, Triglav, Grmoščica in Jesenice, ter pri ženskih ekipah Fužinar, Ingrad, Triglav in Branik. Poleg tega je bil troboj sindikalnih ekip Gradis centrala, Centralni obrati in Gradbeno vodstvo Ljubljana. Ker je v letu 1959 po skoraj 10-letnem predsedovanju ljubljanskega aktiva oziroma športnega društva Gradis odšel iz podjetja tovariš Dragan Raič, je vodil kot predsednik kluba dalje do leta 1962 Tone Martinšek. V letih 1959—1962 je bila razmeroma velika fluktuacija tako starih članov Gradisa kot pristop novih članov v kegljaški klub. Poleg tovariša Raiča je odšel tudi tovariš Debevc Božo, odšla je Anka Janša, poznejša članica državne reprezentance in tovariš Pavel Satler, kakor tudi njegova^ žena Ančka, ki je bila član prve ženske ekipe Gradisa, oba pa še vedno močna opora v moški in ženski ekipi. Leta 1933 je odšel iz podjetja takratni sekretar tovariš Milan Surk, ki je bil predsednik društva od leta 1962—1963 in pred-sedništvo kluba je moral ponovno prevzeti Tone Martinšek. Tehnični sekretar od leta 1962—1964 je bila Dora Klemenčič, od leta 1964 dalje do leta 1967 pa Stojan Tršar, st. V času od leta 1961 do 1964 je bil pristop predvsem tistih mladih članov kluba, ki so bili oziroma so še danes steber moške ekipe Gradisa: Dore Zdešar, Jože Farkaš, pokojni Vinko Kavčič, Vinko Janša. Iz kluba pa je odšel Rajko Starc, prav tako steber prvega moštva. Prav gotovo je, da je z odhodom nekaterih organizacijskih delavcev kluba, kot vidnih tekmovalcev predvsem iz moške ekipe imelo za posledico, da je kvaliteta naših ekip znatno padla. Ni moj namen, da sedaj še naprej opisujem posamezne uspehe in neuspehe našega kluba na tekmovanjih na različnih nivojih. Te podatke je zbral tehnični sekretar kluba tovariš Satler in so sestavni del te kronike. V letu 1966, torej po 10 letih smo izgubili še lastno kegljišče, ker se je isto preuredilo v poslovne prostore. S tem smo izgubili vse možnosti za kadrovanje novih članov iz vrst Gradisa. Preselili smo se na kegljišči Maksa Perca in Saturnusa. Če smo hoteli, da klub še naprej vsaj dostojno zastopa barve Gradisa smo morali izvršiti selekcijo v moški ekipi tako. da so imeli prednost pri treningih najprvo tekmovalci iz prve ekipe, ki nas je zastopala na republiških prvenstvih, šele nato pa so prišli v poštev tudi ostali člani kluba, ki pa so bili tudi člani delovnega kolektiva Gradisa. Le ti so morali samoiniciativno iskati ali čakati na proste termine. Tehnični sekretar kluba tovariš Satler, ki se je ponovno vrnil v klub leta 1967 je moral prenesti marsikatero pikro od strani posameznikov na račun sestave moštva, ker je pač z izbiro najboljših hotel dvigniti in vrniti ugled Gradisa pri kegljaškem športu. Počasi toda vztrajno se je kvaliteta moške ekipe pričela dvigati in naša moška ekipa se je vsako leto dvignila za eno ali dve mesti višje na lestvici republiške lige. Od kegljačev kolektiva Gradis so postopoma pričeli izpadati iz moške ekipe dolgoletni člani: Cotič, Mahnič, Martinšek, Satler; Ivo Praprotnik pa je ostal še nekaj časa član prve ekipe. Članice ženske ekipe pa so bile vedno sestavljene iz vrst kolektiva Gradis. S takšno selekcijo, ko je šlo predvsem za kvaliteto smo prešli iz prvotnega rekreacijskega in tekmovalnega kegljanja na samo tekmovalno kegljanje in s tem izgubili prvotni namen obstoja kegljaškega kluba. Počasi so se pričeli iz vrst kolektiva Gradis uveljavljati tudi posamezniki, ki jih je tehnični sekretar, predvsem pri tekmovanjih napram šibkejšim nasprotnikom pričel uvajati v prvi ekipi. Ker jeb naš klub vedno bolj pri- dobival na ugledu v kegljaškem športu predvsem v pogledu discipline in kvalitete je bilo vedno več kandidatov iz drugih klubov, ki so hoteli pristopiti v naš klub. Seveda smo lahko izbirali in tako nam je uspelo, da smo zbrali moško ekipo, ki je postala zelo hud konkurent takratnemu dolgoletnemu republiškemu prvaku Triglavu. Pričeli smo se boriti za prva tri mesta v Sloveniji in prvih pet mest v Jugoslaviji. V teh letih so prvo ekipo sestavljali keglačji: Dore Zdešar, Vinko Janša, Janez Rupar, Stane Nemanič, Stojan Tršan ml., Ivo Praprotnik, Slavko Mezgec, Jože Farkaš, Janez Šuštar, pozneje leta 1972 pa sta se pridružila še Anton Česen in Franc Belcijan, v novejšem času pa še Luka Mitar, Marjan Križaj in Tomaž Križaj. Vsi ti tovariši so prišli v klub, ker pač v svojih matičnih klubih niso bili zadovoljni tako v v organizacijskem kot v tekmovalnem pogledu. Niti enega od navedenih ni Gradis vabil, še manj pa bi za prestop k Gradisu dobil kakršnokoli odškodnino, saj je bil naš klub od vsega početka na čisti amaterski bazi. S takšnim številom tekmovalcev pa je bilo mogoče tehničnemu sekretarju, da je lahko izbiral naj-uspelo izbrani moški ekipi, da je v letih od 1974 do 1976 trikrat po vrsti osvojila republiško prvenstvo, pa boljše med najboljšimi. Tako je čeprav so nam predvsem v zadnjem prvenstvu odvzemali točke za zeleno mizo, enkrat upravičeno (nepravilni zdravniški pregledi), drugič pa neupravičeno. Leta 1973 je bil na občnem zboru potem, ko je po enajstih letih predsedovanja zaprosil tovariš Martinšek, da se ga razreši predsedniškega mesta, izvoljen tovariš Iko Ravnikar. Boljše zamenjave si kegljači niko mogli predvidevati. Novi predsednik pa čeprav neaktivni športnik je stalno zasledoval razvoj telesne kulture v Sloveniji. Skupno s tovarišem Janžekovičem, kot predsednikom delavskega sveta podjetja in kot vsem znano dolgoletnemu bivšemu aktivnemu športniku v nogometu ter nogometnemu sodniku in stalnim aktivnim športnim delavcem pri organizaciji športnih iger Gradisa, sta z razumevanjem DSP ob vsesplošnem reorganizacij skem pol x telesne kulture Slovenije uspela, da je gradbeni odbor, ki je bil imenovan za gradnjo nove upravne zgradbe skupnih služb odobril tudi izgradnjo štiristeznega avtomatskega kegljišča. To kegljišče je bilo predano kegljaškemu klubu Gradis v upravljanje v mesceu maju 1976. S pridobitvijo tega kegljišča je nastopila nova doba, predvsem za kegljače ljubljanskega bazena Takoj so bili osnovani novi Gradisovi krožki, osnovnih organizacij sindikata TOZD OGP, TOZD Ljubljana, TOZD Ljubljana okolica, skupnih služb, dočim so se krožki, ki so že bili aktivni pri TOZD KO Ljubljana, TOZD SPO in TOZD Železokrivnica preselili na domače kegljišče. Vsi ti krožki redno rekreacijsko vadijo enkrat tedensko 2—3 ure. Skupno je vključenih v teh krožkih 125 članov Gradisovega kolektiva in to v poletnih mesecih, po vsej verjetnosti bo zasedba v zimskem času še večja. Vse to pa pomeni, da lahko pričakujemo tudi iz Gradisovih vrst nove tekmovalce, saj so se že sedaj uveljavljali v prvi ekipi tekmovalci Nika Fortuna, Janez Belec in Peter Curk iz ICO Ljubljane, kakor tudi Ante Milkovič iz Železokrivnice. Krožki KO Ljubljana, Železokrivnica in SPO zelo uspešno tekmujejo tudi v občinskih sindikalnih prvenstvih Poleg tega pričakujemo v klubu Gradis novih aktivnih sodelavcev organizatorjev prav iz vrst kolektiva Gradis. V 25 letih obstoja kegljaškega kluba Gradisa je bilo skupno vključenih 92 članov, od tega 53 članov GIP Gradisa, ostali pa iz vrst drugih kolektivov. Večletni organizatorji in člani kluba pa so bili: Dora Klemenčič, (25 let), Anton Martinšek (25 let), Ljuba Tome (22 let), Pavel Satler (20 let), Dragan Raič (9 let), Ivo Praprotnik. (21 let), Peter Tancar (20 let), Ferdo Lazar pa je edini podpor- ni član kluba in je v klubu že organiziran 25 let. Ostali člani upravnega odbora, ki so bili po nekaj let pa so bili: Stane Pirc, Božo Debevc, Pe-zer Toni ml., Jure Dalmatin, Stojan Tršan st., v novejšem času pa še Vinko Janša, Miha Fortuna in Iko Ravnikar, ki predseduje klubu že četrto leto. Naj omenim še, da je Gradis dajal iz svojih vrst tudi v ostale kegljaške forume svoje čiane kot vidne delavce. Tovariš Pavel Satler je bil tehniški sekretar Kegljaške zveze Slovenije preko 20 let, Anton Martinšek, predsednik Kegljaške zveze Slovenije 6 let, Dora Klemenčič aktivno deluje v kegljaški podzvezi že vrsto let, Janez Rupar pa zadnja leta v Kegljaški sveži Slovenije, v tekmovalnem odboru. Tovariš Pavel Satler je prejel na predlog Kegljaške zveze Slovenije tudi državno odlikovanje za zasluge pri razvoju telesne kulture v Sloveniji. Ce je bil Gradis po letu 1956, ko je dobil svoje prvo štiristezno kegljišče v Ljubljani pobudnik, da so še ostala gradbena podjetja pričela graditi štiristezna asfaltna kegljišča, je zopet v letu 1976 zgradil v Ljubljani štiristezno avtomatsko kegljišče na plastiki. Kegljaška zveza Jugoslavije, kakor tudi Kegljaška zveza Slovenije, sta sklenili, da se bodo v bodoče vsa državna in republiška prvenstva organizirala na kegljišču s plastično maso. To pa zopet pomeni, da se bo od tekmoval- cev zahtevalo znatno več kot sedaj, saj je znano, da so asfaltna kegljišča, kolikor niso bila po večletni uporabi ponovno prelita, pustila »kanale«, kar pa ni dalo realne rezultate. Naj samo v dokaz temu navedem, da je kegljaška reprezentanca Jugoslavije imela svoje zadnje priprave na novem Gradisovem kegljišču, ker je bilo slično onemu na Dunaju, kjer je bilo odigrano v letošnjem letu svetovno prvenstvo in je Jugoslavija zasedla ponovno po 11 letih prvo mesto, tako ekipno kot posamezno pri moških in v ženskih dvojicah. Po vsem tem bi morala imeti tudi Gradisova ekipa veliko prednosti pred tistimi klubi, ki še nimajo na kegljiščih stez iz plastike. Mislim, da je prav, da se ob pisanju kronike spomnimo tudi umrlih članov našega kluba, ki so bili. Rudi Cotič, Peter Toni st., Martina Čebašek. Stane Jurjevčič, Franc Mlakar, Anton Namre, Janez Kemperle, Milan Lazar, Hinko Kavčič, Žarko Vesič, Vlado Tomažin in Miloš Karničnik. Ob koncu kronike ob 25-letnem obstoju Gradisa pa se je potrebno zahvaliti tako organom delavskega samoupravljanja za materialno podporo, vodilnemu osebju Gradisa za splošno razumevanje pri razvoju rekreacijske športne dejavnosti, kakor tudi vsem tistim članom kluba, ki so s svojim aktivnim delom doprinesli svoj delež k uspehom kegljaškega kluba Gradis. D. Martinšek Moški: 1. mesto v ekipnem prvenstvu Slovenije (prvič rep. prvaki) z 'rez. 142.060 keglji, (liga sistem). Najboljši Anton Česen. 7. mesto, Zdešar 1009, Janša 1019 = 2028 v moških parih prvenstva Slovenije v Kranju. 3. mesto Franc Belcijan 1923 (1048 + 875) na rep. prvenstvu posameznikov v Ljubljani. 5. mesto na ekipnem prvenstvu Jugoslavije. 7. mesto v borbenih igrah SRS z rez. 1030 (497 + 519). 4. mesto Anton Česen na prvenstvu posameznikov Jugoslavije v Skopju 1808 kegljev (885 + 923). Rang lista v Jugoslaviji: Anton Česen na 7. mestu za leto 1974. Leto 1975 Ženske: 12. mesto v ekip. tekmovanju Slovenije z rez. 13.099 (v 6 nastopih). 37. mesto Minka Golob z rez. 770 na prvenstvu posameznic Slovenije v Ljubljani. 15. mesto Minka Golob 382, Šenka Potušek 352 = 766, v ženskih parih na prvenstvu Slovenije v Celju. Marjan Križaj in Franc Belcijan, republiška prvaka v parih v Mariboru z rez. 2904 1. mesto v ekip. prvenstvu Slovenije, rez. 112.439 kegljev v 18 nastopih liga sistem. 5. mesto na dri. ekipnem prvenstvu z rezultatom 21.591 keglji. 9. mesto Dore Zdešar 874, Tomaž Križaj 888 — = 1762 na drž prvenstvu v parih v Banjaluki. 24. mesto Dore Zdešar 850 + 919 na drž. prvenstvu za posameznike v Omišu. 12. mesto v borbenih igrah na drž. prvenstvu v Koprivnici, rez. 1201. Reprezentanca Slovenije (Gradis): Jugoslavija, v reprezentanci Slovenije Belcijan 987, T. Križaj 943, Janša 898, Zdešar 912, M. Križaj 955). Leto 1976 Zenske: 4. do 5. mesto ekipno v drugi skupini na prvenstvu SRS (rezultat ni znan). Moški: 1. mesto v republiški ligi (liga sistem) 4. mesto na ekipnem prvenstvu Jugoslavije z 20.183 keglji v 4 nastopih. V teku je tudi »Memorial« tov. Leona Groma, katero tekmovanje je 10 let. Tekmovanje je v moških parih, ker je ta disciplina bila njegova ideja za uveljavitev v svetovnem merilu. Memorial je odigran že 10 let, naši tekmovalci pa so dosegli kot prehodni pokal takole: Leta 1970 v Kranju Jože Farkaš 1005 in Dore Zdešar 917, skupno 1922 kegljev. Leta 1971 v Ljubljani Farkaš 1035, Zdešar 983 = 2018 kegljev Leta 1972 v Ljubljani Farkaš 1084, Zdešar 966 = 2050 kegljev. Leta 1975 v Cerknici Česen 927, Belcijan 895 = 1822 kegljev. Na svetovnem prvenstvu na Dunaju sta za reprezentanco Jugoslavije nastopila Česen in Belcijan. v Sedanja moška in ženska ekipa Gradisa skupaj z nekaj člani upravnega odbora in predsednikom Ikom Ravnikarjem inovacij (izboljšav) 2e v prejšnji številki našega časopisa smo začeli uvajati rubriko o inovatorski dejavnosti v Gradisu. Danes vam predstavljamo nekaj osnovnih misli s tega področja, ki jih je iz angleščine prevedel ing. Dušan Sodnik. Uvod Inovacija je sprememba v človekovih dejavnostih in proces izvajanja spremembe. Celotna vsota vseh inovacij bi lahko tvorila evolucijo (razvoj človeštva). Design (načrtovanje) je celotna zasnova tega kar se ustvarja, od osnovne ideje in skice skozi nje utelešenje, do kombiniranja vsah detajlov, ki tvorijo končni proizvod. Usmerjanje inovacij Le novost je težko ovrednotiti kot samo po sebi vreden cilj — tudi izum, s katerim odkrivamo neobičajne poti, za izdelavo stvari (in v patentnem smislu bo oči vidnost običajno preprečila možnost patentiranja) je le eden od mnogih komponent inovacije, in zanemarljive uporabe brez načrtovanja. Inovacija in načrtovanje (design) sta na ta način popolnoma prepletena in nobeden resnično ne dosega mesta, ki ga zasluži po človekovem prepričanju, verjetno zato, ker se ljudje že po naravi izogibajo neobveznem načrtovanju. Večina je bolj srečna, če stopica na mestu in pričakuje svoj razvoj v poslovnih, socialnih, industrijskih, političnih, družinskih in celo privatnih osebnih zadevah, da skrbi sama zase, ne pa, da resno poizkuša preveriti kako bi napravila razvojno smer prikladno svojim potrebam. Morda se boji svoje lastne sodbe, ali svojih kolegov, da bi upravljali takšne stvari — in morda imajo prav. Izpleda kot, da imajo v teh brezverskih dnevih, ljudje raje neko avtoritativno inteligenco (ali avtomatizirano) ali celo nenačrtnost, ki naj ureja stvari. Splošna tako imenovana argumentacija je, da je slučajen napredek boljši kot pa usmerjen razvoj »velikega brata«. Takšno mnenje lahko popolnoma razumemo, kot argumente o vodenju vremena, razvoju življenja, ali na primer dovršeno spreminjanje kriminalcev, ki se prikazujejo v svojih povsem različnih področjih. Težava je v tem, da če ljudje prepuste svojo bodočnost povsem, kakršenkoli naj bo že rezulat, nepovezanim individualnim naporom, ne dosegajo dejansko prednosti, če sploh katero, resnične slučajnosti. Kar dejansko rezultira, je bilo znatno vplivano z raznimi pritiski. Pritiski Pritiski lahko delujejo neposredno na poedince in neodvisno od socialnega sistema, in povzročajo, na primer izbruhe stoletne zmešanosti, ko lahko prizadenejo celotna naselja v Srednjem veku; ali vplivi, taki kot od radiacije, ali seleniuma, ali zastrupitve s svincem, preden so bili ti efekti primerno priznani, in kjer je lahko prizadeto razsojanje ravnotežja; ali kjer so psihološki vplivi lahko neposredni ali ko so dobronamerni ljudje »premagani« s problemom, ki so ga iznesli za rešitev ali zdra- vilo. Te pritiske v splošnem šele razumemo po preteku časa, in si jim lahko eventualno izognemo. Toda ob kateremkoli času imajo lahko nezaznavni pritiski polno učinkovanje. Pritiski lahko izvirajo tudi iz notranjosti socialnega sistema. Nekateri so lahko dejavniki človeških potreb, kot ženska zahteva za enakopravnostjo, katera se lahko prekarakterizira v grupe nosilke pritiska ali v spontana lokalna gibanja, kar pa ni obvezno. Toda lahko pa se izražajo direktno kot propaganda, navadno svobodna in indirektno kot splošen efekt podobnih prirojenih psiholoških vzroč-nikov široko zakoreninjenih širom zemlje. Razna gibanja, ki se imenujejo socialna enakost (često po-grešno tako) ponazarjajo to. Mestne gverilske vojne, diverzije, huliganizmi m industrijski konflikti lahko vsi izvirajo iz porazov, prirejenosti in možnosti, ki so podobne na raznih krajih, in ni potrebe, da bi bili organizirani kot delčki katerekoli razredne mednarodne zavere (komplota) po stopinjah Jaka Bachaua. Neke teh manifektacij so lahko financirane ali celo delno organizirane, četudi verjetno neke niso, kjer se pač skrivajo prednosti — in pritiski so tako opazni kot recimo tisti od poslovnih oglasov. Zato mora planiranje upoštevati pritiske. Planiranje Seveda se ne more postavljati vprašanje, da ne bi inteligentni ljudje predvideli, da izdelajo nek »Glavni načrt« za socialni, industrijski in domači razvoj, s katerim bi kontrolirali in usmerjali inovacije po »začrtanih« poteh. Splošna praksa kaže, da gredo načrti često v napačno pot. Toda resnično je zaželeno za tiste, ki so v ali blizu inovacijam, da premislijo, ne toliko svoje lastne poedinčeve nade, ali kratko žariščne zasluge kakih odkritij, ki so jih po sreči odkrili, pač pa splošne principe inovacijske razvojne poti. K takšnemu razmišljanju se lahko nato doda podobna presojanja načrtovanja z namenom, ne samo zagotovitve, da posamezno odkritje dobro deluje ampak, da se ta dejavnost vklaplja pravilno v redno napredujočo shemo stvari. Ce lahko obravnavamo inovacijo v smislu vrednosti do človeštva, in ker je načrtovanje zastopano z vsemi aspekti izgradnje in uporabnosti — primernost za namen v svojem najboljšem smislu zdravega razuma — potem imamo lahko tudi široki okvir za vodilno filozofijo, raje kot nek ozko določen cilj. Cilj in namen Cilji se lahko spreminjajo v svojih podrobnostih z izkušnjami in kot napreduje razvoj, toda vodilo morajo biti viedm splošni principi za podrobne odločitve, ki jih delamo pri napredovanju. Cilji in načrti postajajo neprimerni zaradi več vzrokov — na primer neizvršenih ali pozabljenih stvari pri planiranju, novih situacij, rezultatov iniciative in proste volje; in posebej, delno napredovanje proti cilju lahko tako spremeni temelje plana, da moramo spremeniti sam cilj. Tako je doseganje nekega namena resnično cilj v inovaciji — ne samo doseganje cilja. Običajno je treba startati v pravo smer in videti kaj se potem dogaja. (Se nadaljuje) Nikoli več INTERVJU Z OZDRAVLJENIM ALKOHOLIKOM S tem člankom se pričenja nova stalna rubrika v našem listu, ki bo v okviru akcije — »Boj proti alkoholizmu«. V vsaki številki bomo objavili intervju z enim od ozdravljenih alkoholikov, ki so aktivno vključeni v klubih ozdravljenih alkoholikov in že več let abstinirajo Tak intervju je bil dne 30. 8. 1976 s Hasanom Kovačevičem. PK tesarjem. ozdravljenim alkoholikom in invalidom II. kategorije, na gradbišču papirnice Vevče pri Ljubljani. Ni hotel tajiti svojega imena in je rekel: »Kar objavite, nimam nič Proti, saj tisti, ki skriva, da se je zdravil, ne bo dolgo zdržal brez pijače, če ne sam pa pod pritiskom Prijateljev in znancev, ki ne vedo, da se je zdravil zoper to nadlogo. Nihče me ne sili, da bi pil, saj vedo, da sem se zdravil. Za vsakega ozdravljenega alkoholika je nujno, da se aktivno vključi v delo kluba 'n s tem zapolni prosti čas z aktivnostmi in ne zapravlja denarja po bifejih in gostilnah.« »Poglejte,« je še dodal. »Prej ko Sem pil, sem pustil ves denar v gostilni. vedno sem bil na bolniški, ali zaradi krize, saj sem invalid, zaradi okvare hrbtenice, ali zaradi želodca (alkohol) ali gastritisa, bronhitisa, Predvsem pa zaradi »zabušitisa«. Irnel sem dolgove. Za družino mi ni bilo mar in sem se vračal domov le ^sak tretji mesec. Sedaj pa po ozdravljenju. saj ne pijem že od septembra 1974. sem si postavil hišo, domov pa se vračam vsak mesec. Svoje delo demperista z veseljem opravljam Na bolniški kljub okvari hrbtenice še nisem bil.« Kaj pa hrbtenica, saj imate priznano invalidnost zaradi njene ok-^Onc. sem ga še povprašal? »Imam težave, seveda jih imam, posebno j^adar se vreme spreminja, me boli. pa sam najbolje pomagam in mo-am biti vedno zravnan, ne smem se Preveč prepogibati in dvigovati tež- Dvonadstropni most čez Dravo? V srednjeročnem načrtu izgradnje slovenskih cest je tudi nekaj obvoznic oz. ureditev tranzitnega prometa mimo mestnih središč. Med slovenskimi mesti, ki se dušijo v izpušnih plinih in tako obvoznico vsekakor potrebujejo, je tudi Maribor. Izdelanih je bilo nekaj predlogov, kako speljati hitro cesto mimo mestnega središča, med katerimi je bil najbolj sprejemljiv idejni projekt direktorja našega mariborskega projektantskega biroja dipl ing. Vuka-šina Ačanskega. Po tem idejnem projektu naj bi tretjino vseh objektov tako po investicijski vrednosti kot tudi po kvadraturi dosegel novi dvonadstropni most čez Dravo. Izdelana je že tudi maketa dvonadstropnega mostu, ki ga načrtovalci imenujejo dva mosta čez Dravo, tako jih bremen. Prav zato sem z delom demperista zadovoljen, kjer lahko zravnano sedim.« Na koncu najinega razgovora je tovariš Kovačevič dal predlog, da bi se po gradbiščih, če ne vseh pa vsaj na večjih organizirala predavanja o alkoholu in alkoholizmu in bi tudi sam aktivno sodeloval. Kovačevič Hasana imajo tudi radi na gradbišču, pohvalili so ga, da je dober delavec in pravo nasprotje tistega, kar je bil pred zdravljenjem. P. D. da je podana tudi plastična podoba hitre ceste. Vsi objekti na hitri cesti bodo imeli skupno kvadraturo 32.266 m2, bodoči novi most pa bo imel 11.361 m2 oz. zgornji most, ki se imenuje hitra cesta 8.274 m2 in spodnji — Meljski most 3.087 m2. Investicijska vrednost za ta projekt naj bi znašala 240 mio din, za dvonadstropni most pa 87 mio din. Že izdelani idejni projekt bo šel še v revizijo, nato pa bodo v našem mariborskem biroju začeli pripravljati glavni projekt, če bo seveda sprejeta predložena varianta. Po izdelavi projektov bo gradnja trajala približno dve leti. Glede na hitro uspešno akcijo za cestno posojilo se nam torej obeta tudi hitra in učinkovite gradnja slovenskega cestnega omrežja. Ililllll Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delav ski svet podjetja Gradis Ureja g; uredniški odbor Odgovorni ured nik Lojze Cepuš Tehnični ured nik Matija Krnc Tisk Tiskarn; Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno Čestitam tovariš direktor, končno bomo tudi mi dvignili točko Nastala škoda zaradi W % 0| nncimnii s s mi Sw Že nekaj let redno pregledujemo, koliko nesreč pri delu se je zgodilo, kje so jih imeli največ in zakaj je do njih sploh prišlo. Le redkokdaj pa se vprašamo, kakšno škodo nam povzročijo in ta res ni majhna. Zato bi danes radi vsaj na splošno prikazali, kakšne vrste škode povzročijo nesreče pri delu, kako veliko smo pravzaprav mi vsi ob tem prizadeti. Škodo bi lahko razdelili takole: 1. družbena škoda, 2. škoda podjetja, 3. škoda prizadetega, 4. škoda družine. Družbena škoda a) V manjši meri ustvarja družbene koristi, ali pa jih sploh ne more ustvarjati, če je 100 "/o invalid. b) Družba je poklicana in dolžna, da skrbi za ponesrečenega v primeru invalidnosti. c) Poleg navedenega ima družba stroške v primeru poškodbe; — prevoz v bolnico, — zdravljenje v bolnici ali doma, — razni kontrolni in komisijski zdravniški pregledi, — morebitna zdraviliška zdravljenja, — rehabilitacija — preusmeritev poklica, — pisarniški ter drugi stroški, bolnice, socialnega zavarovanja in drugih institucij. Škoda podjetja a) Poškodovanega v kolektivu se mora po zdravljenju ponovno zaposliti, vendar na osnovi invalidnosti njegov prispevek ni več enak zdravemu delavcu, za kar je usposobljen oziroma kvalificiran. b) Izplačila podpor ponesrečenemu in njegovi družini, razni sodni stroški ter podobno. c) — Režijski stroški ponesrečenega v času bolovanja do 30 dni, tj. delavec prejema pripadajoči dohodek, ničesar pa ne ustvarja, — režijski stroški vseh tistih oseb, ki so prenehale z delom zaradi poškodovanega, tj. delovodij in drugih oseb, ki so poskrbeli za prvo pomoč oziroma zdravniško pomoč ponesrečencu, — stroški zaradi organizacije za nadaljnjo proizvodnjo z določitvijo namestnika za ponesrečenca in uvajanja tega novega delavca v delo, — raziskave o vzrokih nesreč, sestava poročil in morebitna zaslišanja, ogledi mesta nesreče, razne potrebne in nepotrebne debate poklicanih in nepoklicanih po poškodbi med delovnim časom, psihološki vplivi zaradi nesreče itd., — razburjanje, ki ga povzroči nesreča pri sodelavcih, ki kot posledica zmanjša delovno moralo in zaradi tega je manjši tudi delovni učinek. č) Sodne preiskave, inšpekcijske preiskave, sodni postopki, strah pred kaznijo, ki pa povzroča zopet nove konflikte pri vodilnih ali sodelavcih. d) Lahko pride do okvar na delovnih napravah, pripravah, orodju, opremi in materialu. e) Nastopajoči stioški zaradi glob — kazni, penal, ki jih ima podjetje, ker zaradi pomanjkanja delovne sile ne more izvršiti sprejetega programa nasproti investitorju. Škoda prizadetega a) bolečine, ki jih je utrpel za poškodbo, b) posledice poškodbe in invalidnost (roke, noge, vid, nepokretnost), c) potreba po prekvalifikaciji oz rehabilitaciji, č) zguba na dohodku v času bolovanja — zdravljenja, d) v primeru invalidnosti manjša aktivnost in sposobnost ali sploh brez aktivnosti in sposobnosti v privatnem življenju, e) občutek manjvrednosti in duševna prizadetost, f) životarjenje v negotovosti — siromašenje. Škoda družine a) v primeru invalidnosti v breme družini, b) družinski dohodek se zmanjša na osnovi invalidnosti in na osnovi osebnega dela doma ali z dodatnim delom, ki bi ga opravljal drugod, če bi bil zdrav, c) psihološki momenti in občutki manjvrednosti kot sorodniki invalida. Kako naj nesreče preprečujemo a) da smo pravilno in pravočasno poučeni o raznem načinu dela, b) da srno v pogledu varnosti dosledni in disciplinirani, c) absolutno se moramo izogibati improvizacij pri delu, č) vsak delavec ima pravico in dolžnost upravljati vse varstvene naprave in sredstva za osebno varstvo, d) vsak posameznik je dolžan, da skrbi, da odklanja možnosti nesreč in opozarja na eventualne opažene pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost pri delu, e) če grozi delavcu neposredna nevarnost za življenje ali zdravje zato, ker niso urejeni varnostni in zdravstveni ukrepi, ima pravico odkloniti delo vse dotlej, dokler nevarnost ni odpravljena, f) delavec mora javiti, če se med delom, med zaposlitvijo pojavi kakšna zdravstvena hiba, ki bi bila delavcu v škodo pri delu, g) prav j e. da delavci tudi vedo, kdaj so sami odgovorni za poškodbo: — vsem je poznano, da človek v narkotičnem ali vinjenem stanju nima pravih refleksov, da so umske in fizične sposobnosti zmanjšane še predvsem, če je v krvi več kot 0,5 %o (promile) alkohola, — če delo ne opravlja tako, kakor mu je naročeno, — če ne uporablja zaščitnih sredstev. Na vrhu je pihalo prav do kosti, vendar smo bili vseeno dobre volje Mladinci na Forminu so zborovali Na giadbišču: Nizkih- grajaj- na zadolžen Lipovčič.Nedo. Dolžnost te SD-2 v Forminu je precej mladih skupino; je skrbeti za ,l$njižnjico, ca-delavcev. V lanskem letu je bila de- s opise in razne kulturne prireditve, javnost mladih v začetku dobra, ka- — za šahovsko sekcijo je zadolžen sneje pa mladinci niso bili več tako Mionič Petko, aktivni. To še*pqpetyip. yelja za zad- — za nogomet Dedič Hajdurin, rije mesece., ko rnladj . niso "bilj vec —;za odbojko Šabič Esad, delavni. Na seji IO GOS in "ZK 'je — Za hamizni tenis Višaticki Jo- bi! sprejet sklep, da se mora dej a v- sip. rtosf mladih'povečati; jzvolig :tjb- Dolžnost vseh izvoljenih je večja 4o vodstvo na> tem gradbišču; 2. organiziranost in dejavnost mladih. Dne 23. 8. 1976 so mladi delavci Na zboru so mladinci razpravljali na zboru mladih v Fominu izvolili tudi o problemih dosedanjega dela nove - mladinsko vodstvo namesto in.se -dogovorili o bodočih nalogah, losedanjega. Na kraju so se pogovarjali 6 iz- 5 Za predsednika mladih-, na tem letu, ki. ga mladi deldVrii* Nizkihl gradbišču je bil izvoljen Vrbnjak gradenj prirejajo dne 3. in 4. IX.-Marjan, za njegovega podpredscd-,. 1976. , (tika pa Mujanov.ič Sakih, ,za sekre,-,.. .Qbis,k,ali vbqdo Jasenovac. Drvar, tarja pa. je bila izvoljena Majer Žiri- Jajce, Bihač in Banja LuEoV 'Iti bo" ka. tovariško srečanje vseh mladih de-: | Za boljšo organiziranost in pove- laveev. . . ... , ^ žavo s sosednjimi gradbišči in oko- Za izlet’ je veliko zanimanje' in." lico so bile ustanovljene še nasled- mladi so se prijavili v velikem stenje sekcije: vilu,. .- .. ,,, — za kulturno življenie mladih je Jani Klančar BMMSEStSB—M—IIIIT-HI-nnillVnililMI » |||| Jirarerer,.« Mladina za tolminsko Na podlagi poročila o situaciji na potresnem področju, ki ga je podal tov. Lampe Stane, dipl. ing. gr., član odbora strokovnih delavcev za odpravo posledic potresa, je KS ZSMS sprejel naslednje sklepe, stališča m predloge: 1. takoj pristopiti k sanaciji nastalih razmer in v ta namen postavitev družinskih montažnih hišic (barak) s 30 m2 bivalne površine ki bo služila kot začasna rešitev nastanitve brezdomcev v času zime oziroma do izgradnje njihrivih dorriov, 2 v času zime, oziroma do spomladi, se mora izdelati ustrezen urbanističen načrt in ustrezna rešitev za sanacijo tako, da se bodo novo izgrajeni objekti' skladno vključili v arhitekturo primorske,.-, vasi, 3 vsaka druga gradnja stalnih objektov na tem področju bi pomenila tudi nadaljnjo gradnjo netipičnih objektov, kar ima za posledico popolno spremembo tipičnih primorskih naselij z zgodovinsko vrednostjo, 4 Slovenska gradbena in lesna operativa je prav gotovo sposobna v najkrajšem času izdelati zadostno število pod tč. 1 omenjenih objektov. 5 mladinci Gradisa so v vsakem času pripravljeni sodelovati pri sestavi in montaži zasilnih rešitev pred zimo ter kasnejši sanaciji poškodovanih in porušenih objektov. Prav tako tudi na drug solidaren način pomagati prizadetim ob potre"" - M. 1). ' - Gibanje števila zaposlenih delavcev Iz priložene slike ŠTEVILO. ZA- razmah del ali pa tudi premalo pre-POSLENIH vidimo, da smo imeli mišljeno politiko zaposlovanja pred celo leto — od lanskega do letos,- prihodom zime, ki po mnenju ne-njega julija praktično nespremenjen katerih ne bo najbolj ugodna tako nivo števila zaposlenih. glede angažiranosti kot glede vre- V zadnjem mesecu avgusta pa se menskih razmer. Nekatere TOZD je število močneje povečalo (glej namreč nameravajo izvesti rebalans sliko) in preseglo številko 6900. plana GN 76 navzdol, s slike pa se Tako gibanje lahko pomeni nov vidi. da se je dosedanji nivo zapo- Stevilo zaposlenih GRADIS - »REZ TUJINE IN V8UENCEV 1000 VI fll Vlil IX X II *f 11 HI IV V VI VII Vlh IX XI IH | 1 i iv tv v vi vn v* IV XI W MESEC UfS 1 1 1176 * j LETO • sms Že nekaj mesecev nazaj smo se dogovorili, da bi tudi mladinci opravili velik vzpon. Dlje časa smo razmišljali in na koncu se je izkristaliziralo mnenje, da bo hajlepše, če gremo na Triglav. Seveda smo si postavali tudi dan odhoda. V megleni in deževni Ljubljani nam je izgledal tisto soboto Triglav tako daleč in nedosegljiv, da nismo verjeli, da ga bomo ta dan ali naslednji dan videli. Avtobus je odpeljal in z njim je ostajal tudi slab občutek zaradi vremena. Vse do Aljaževega doma, ko se nas je deset odpravilo po poti navzgor, Rajko, Dušan. Ksenja (Keka), Vesna, Marko. Leon, Aleš in poleg vsega tudi dva Dominika. Z dviganjem pa se je megla počasi dvigovala in tudi sonce je od časa do časa prodrlo do nas. Zaradi različne kondicije smo do Kredarice prišli v treh skupinah, nekaj prej, nekaj kasneje, utrujenost se je poznala skoraj vsem. Bolj izkušeni planinci pa so še isti dan v močnem vetru zavzeli Triglav; eden je ostal deset minut pod vrhom, vendar iz upravičenih razlogov. Nastanitev v domu na Kredarici ni bila, ravno najboljša, saj je bilo prostih le nekaj mest na klopeh, ki pa so, tukaj kot kje drugje iz lesa. torej trde. Trije pa smo raje odšli eno uro hoda v drug dom, ki pa je bil še prazen, in spanje je bilo dobro nad vse. Prelep sončen dan, umito nebo in razgled na vse planine daleč in blizu okoli je naznanil prekrasno nedeljo. Prvi vzpon trojice od Staničeve koče do Kredarice je bil že napor, tako da je bilo potrebno krepko počivati. S Kredarice pa jih je sedem takoj pričelo vzpon na Triglav in kaj kmalu, po uri in pol so srečno prispeli na vrh. Seveda ob tem ni manjkalo veselja in nekaj jih je doživelo tudi planinski krst na vrhu naše najvi-šje gore. Kakor jq bil vzpon težak, je bil spust do Kredarice še težji, saj so zmatrane noge le težko lovile dober prijem in tudi premrle roke niso več bile sigurne. Skupinica je bila zopet kompletna na Kredarici, kjer smo se zopet razšli in po raznih poteh smo se spustili v dolino. Čez Prag v dolino do Aljaževega doma smo odšli trije in nato v dolino. Videli smo veliko lepega, vendar je bila čez vse Triglavska severna stena, ki je kraljevala nad celotno dolino. Impozantna »sfinga«, Čopov steber in ostale sme- ri v,,Triglavski steni so privlačile mnoge planince in tudi ml trije smo bili očargni. Druga skupina se je vračala v dolino Bohinja in dolga hoja je bila za njih zelo utrudljiva, vendar son- , ce je tako privlačilo obiskovalce planin, da so obstali pri koči in uživali ' v soncu ;in zaradi tega bi skoraj zamudili avtobus, i: j Konec našega izleta je bil v večernih urah- v Ljubljani. Vsak je pristal v svojem domu v prijetni mehki postelji in bolj pripravljen za delo naslednjega dne. Vsi smo menili, da bi bilo potrebno večkrat tako srečanje, saj bi taka sprostitev prinesla večji elan vsem delavcem, ki bi se na tak,način rekreiraii. ... , , , M. D. S ne raj bi se Triglava lahko dotaknil z roko Million za ceste Mladinci vse bolj aktivni Alojz Kekec To je Kekec Alojz, priučeni zidar v TOZD GE Maribor. Dela na gradbišču hotela Pečina na Bernardinu. Za izgradnjo cest je vpisal 10.000 din posojila in njegova odločitev zasluži vso pohvalo in priznanje. V septembru je bil organiziran sestanek KS ZSMS, na katerem so se zbrali predstavniki OO ZSMS. Obravnavali smo tekočo problematiko de1 a mladinskih organizacij, s ka-te o se srečujemo mladinci v svojih TOZD. Veliko je bilo povedanega, dobrega in tudi slabega. Mladinci so ponekod s svojimi idejami in delom prodrli v družbenopolitično dogajanje v TOZD, drugje pa bolj životarijo. se ukvarjajo z drobtinicami. Predstavniki nekaterih TOZD so povedali, da včasih smatrajo delo mladinske organizacije nekateri nepotrebno ali malo pomembno. Zaradi tega moramo mladi, predvsem a mladi komunisti, s svojim vzo-| m pokazati, da smo nosilci naše I' moupravne skupnosti in biti ved-I i poleg tekočih dogajanj in izpe-I vati naloge, ki so predvidene za 4 'aden družbenopolitičen in eko-“ mski razvoi naše države. Predam v začetku moramo pokazati om, da smo- vedno pripravljeni nagati na tistem mestu in tre-ku. ko je to- potrebno. Pojgg le-M smo’ tudi sklenili, da se bomo ;||| ezali s političnim aktivom v Ut idisu in posameznih TOZD in poskusili obuditi ali ponovno ustanoviti OO ZSMS tam, kjer je mla-,dih dovolj vendar zaradi različnih vzrokov še niso organizirali. Druga točka našega sestanka je bita poročilo tovarjša ina Lampeta o notresnem področju v Tolminski o^-ini. Povedal je, kakšno je stanje in kako se rešuje vprašanje brezdomcev. Sedaj bo potrebno za vse, ki jim je potres porušil hiše. zgraditi vsaj začasne objekte za pre-zimitev in kasneje z družbeno pomočjo zgraditi tudi stalne domove, tako da se bodo le ti vključevali v značilno primorsko pokrajino. Sklepe, ki smo jih zavzeli, smo posredovali tudi občinskemu komiteju ZK, SZDL in ZSMS. Pod točko razno smo obravnavali tudi sodelovanje mladincev na Su-sretu mladosti vojno-gradbenih podjetij. Sklenili smo, da se odpovemo taki obliki sodelovanja zaradi velikih finančnih sredstev, ki so za to potrebna, naša OO ZSMS pa tudi sami sodelujejo na več drugih prireditvah in tekmovanjih, tako da so na tem področju dela polno zasedene. Poleg tega pa smo obravnavali tudi program dela KS ZSMS za naslednji dve leti, naloge so razvrščene na vsa področja dela ZSMS in osnutek se bo še dopolnil po obravnavi v osnovnih organizacijah. Zaradi spremembe vrstnega reda obravnavanih tem na sestanku, smo' na koncu obravnavali razrešnico starega predsednika in sekretarja KS ZSMS, in izvolitev novega. Za sekretarja je bila predlagana tovarišica Sepic Mira. ki je v OO ZSMS skupnih služb že dosedaj pokazala svojo aktivnost, kot član konference mladih delavcev pri OK ZSMS zastopa svojo OO in predlagana ie za članstvo v ZK. Za predsednika je bil predlagan Murn Dominik. Vsi prisotni so se strinjali, s kandidaturo in soglasno z dvigom rok sta bila izvoljena. M. D. slenih, ki se je gibal povsem v skladu s planom v zadnjem mesecu močneje odmaknil navzgor Gibanje — delavci navzgor, plan in dosežki pa navzdol — prav gotovo ni ustrezno, saj povzroča na-danje produktivnosti. Da se bodo delavci (predvsem organizatorji de-banje zaposlenih v njihovi TOZD smo sestavili še preglednico števila zaposlenih delavcev po TOZD. Samo v zadnjih dveh mesecih se je število zaposlenih v Gradisu pela) lažje orientirali, kakšno je gibanje zaposlenih v njihovi TOZD. večalo od 6839 na 6905, to je za 66 delavcev ali 1 °/o. Nadpoprečno pa se je povečalo število delavcev v zadnjih dveh mesecih v TOZD: GE Jesenice. GE Koper, GE Ljubljana okolica, GE Nizke gradnje, KO Maribor in SPO Ljubljana. Posebne omembe vredna je ugotovitev, da se v zadnjih dveh mesecih z izjemo Gradenj Ptuj in Zele-zokrivnice Ljubljana, v nobeni TOZD ni zmanjšalo število zaposlenih. Iz vojske nam pišejo Hotel sem se oglasiti že takoj ob prihodu v vojsko, vendar prve dni rrr bilo časa. Tukaj se počutim dobro. vendar takih tovarišev kot v Gradisu, tu ni. Rad bi pozdravil vse delovodje, ki delajo na TE Šoštanj in jim želim, da bi uspešno končali objekt., obenem pa pozdravljam tudi vse prijatelje v Šoštanju in oglasite, se kaj! Tomo Spoljarič v. p. 1100/5 18500 Vranje Srbija Zahvala Vsem članom kolektiva Gradis se iskreno zahvaljujem za izkazano sočustvovanje ob smrti moje d ra ep žene. Prisrčna hvala tudi vsem, M ste jo spremili na njeni zadnji poti- Kušan Adam Kušan Darinka Opozorilo V Ljubljani pred »Kozolcem« 'Bavarski dvor) smo našli ročno uro. ki je bila nekomu podarjena ob 15-letnici dela v Gradisu Prosimo, da se lastnik oglasi v tajništvu Strojno prometne«3 obrata v Ljubljani, Šmartinska c. 32. ■ . mKSP^sst’ - - Tipičen pogled na gradbišča JE Krško — jekleni okvir reaktorja Ponoven obisk na gradbišču JE Krško Neprijetna naloga je sedaj v tem dežju obiskati katerokoli gradbišče. Dolžnost kliče človeka in delo ne sme stati. Počasi se premikam po naši dolenjki proti Krškem. Dež, ki me spremlja od Ljubljane, dolge kolone tovornjakov, osebnih avtomobilov, nasprotujejo, da bi bil čim preje na cilju. Končno sem se le ustavil pred vratarnico jedrske elektrarne, kjer sem opravil vse formalnosti. Je že pač tako, da te ne spustijo na gradbišče, če ne pokažeš kdo si in kaj bi rad. Med tem časom je prenehalo deževati. Majhen skok in že sem pri direktorjevi tajnici, katera me seznani s tovariši iz gradbene enote Maribor. Odpravili smo se v njihovo delovno pisarno, katera je bila polna načrtov in raznih situacij. S tov. Kranjcem in Lisjakom smo se spustili v prijeten pogovor o problemih in vsakodnevnih težavah na gradbišču jedrske elektrarne. v Sama sestava Gradisa na gradbišču, katerega zastopata Gradbena snota Ljubljana in Gradbena enota Maribor, sedaj pa še strojno prometni obrat in Zelezokrivnica. Vsak opravlja svoje delo, saj so si ga fantje v redu razdelili. Delajo po 12 ur dnevno, razen v petek in po-Pedelj ek. Še vedno se srečujejo s problemi, kot so zamujanje dokumentacije (od vsega začetka do danes), projektov, sprotno spreminjanje načrtov, kar delo zelo otežuje. Zaradi pomanjkanja načrtov enega objekta so v zastoju tudi drugi objekti, ki so vezani na ta objekt (reaktor). Sicer pa je narejen osnovni plan na katerega nato bazirajo se šestmesečni in mesečni plani. Obstajajo vse možnosti za dosego teh Planov, zaradi ovir ostalih izvajalcev, kateri so vezani na uvoz materiala, prihaja do zamude. Na tedenskih sestankih se ugotavljajo in sanirajo zamude. Toda naši graditvi fantje kar lepo premagujejo vse ovire, tako da je investitor zelo zadovoljen z našim delom. „ To bi bili naj večji problemi, razen se nešteto majhnih, npr. težave z drobno ročno mehanizacijo, pomanjkanje železokrivcev, predolge dobave, uvozna dovoljenja drugih sogra-diteljev itd . Končno smo končali naš pogovor ln sva se odpravila s tov. Kranjcem Pa majhen ogled samega gradbišča. Moram priznati, da je zelo lepo lire-len°, in podobno velikemu čebel j e-mu Panju, kjer vse dela. Prebijala nTm,Se med tonami armature, da sva hko prišla do reaktorja. Pogled v mračno notranjost reaktorja, kjer P° se tone in tone betona, armature t trdega dela gradisovega človeka. Kavno takrat so začeli tudi z beto-nKan.|em zaščitnega plašča okoli reaktorja. Če ne bi imel dobrega vo-mca, bi se izgubil v labirintu arma-tUre, betona, podpor in opažev. .Ogledal sem si tudi dve betonar-ni’ železokrivnico, in nazadnje sem še opravil obisk pri delavcih v naselju. Prišel sem ravno prav, saj sem jih dobil ravno pri kosilu. Spustil sem se v majhen pogovor in dobil naslednja mnenja. Se vedno so pritožbe zaradi hrane, pravijo, da se je že poboljšala, pa je sedaj zopet slabša, vedno enega okusa in večkrat mrzla, sploh na gradbišču. Kalorična je dovolj in količinsko zadovoljiva. Problemi so tudi z vodo, da je polna kremenca, slabe kvalitete, ni dobra za pitje, ampak fantje jo vseeno pijejo, saj nimajo nobene kantine v naselju, da bi si lahko kupili sok ali pivo. Ob vratarjevi hiši pri vhodu stoji kiosk, v katerem pa so bolj romani, ali skratka komercialna literatura. Da bi dobili res objektivno mnenje o hram, sem se še odpravil v kuhinjo, .v naselju, katera je od zagrebške Hidroelektre. Sama kuhinja je zelo lepo urejena in čista. Vse naprave so nove in človek dobi vtis, da je v kakšni hotelski kuhinji. Opremljenost je dobra, toda efekt je slab. Zakaj? Povprašal sem šefa kuhinje, zakaj se delavci toliko pritožujejo. Z najinega pogovora sem zvedel, da hrano vozijo na gradbišče in da jih v menzi je le 10 odstotkov, da ž vožnjo hrana precej zgubi na toploti, da je premastna, in da nimajo skratka strokovnjaka, kateri bi ocenil hrano po okusu. Sedaj bodo dobili sanitarnega tehnika, kateri bo kontroliral okus in kvaliteto hrane. Sestavil naj bi se odbor vseh udeleženih podjetij glede odgovornosti kuhinje. Problemi so s skladiščenjem, ker kuhinja sama nima skladišča, in to podražu-je hrano, ker se morajo živila kupovati v majhnih količinah (krompir enkrat dražji). Najbolj pereč problem pa je, da fantje v naselju nimajo nobene rekreacije. Na prostoru, kjer naj bi stalo igrišče gradijo noj no potrebne barake, zaradi prezasedenosti v samem naselju in v Krškem. Dve televizijski dvorani sta še sedaj zaklenjeni, nimajo ne šaha ali kakšne druge igre. Lep zgled jim daje D j uro Djakovič, kateri je priredil predstavo s folkloro in glasbo. Drugače si fantje razvedrilo poiščejo sami po napornem delu. Nekateri gredo na počitek, preberejo kakšen časopis, drugi odidejo v Krško in tako gredo vsak po svoje. Na gradbišče morajo priti zjutraj sveži in spočiti, da lahko delajo, kajti preutrujenost je povzročila že marsikatero nesrečo pri delu. Ko šem se poslovil od delavcev in gradbišča, sem že imel zaključek svojega obiska in misel nekega delavca »Moramo delati, in to veliko, saj smo zato tudi dobro plačani, zakaj drugega pa nam časa že zmanjka«, pa lep pozdrav. Janko Miklavžin Franjo Čadžavčan in Nurain čosič Naša ekipa športnikov je v skupni uvrstitvi zasedla 3. mesto sedejo delavci h kosilu je hrana večkrat hladna XXVI. športne igre gradbenih delavcev Slovenile Ostali na 3. mestu V finalu osvojili dve prvi mesti — Na jugoslovanske igre le naša moška namiznoteniška ekipa V okviru proslav 40-letnice straj-kov gradbenih in tekstilnih delavcev so bili v Kranju tudi zaključni boji — finale za letošnje že XXVI. športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Čeprav smo pred finalnimi srečanji še upali na morebitno ponovitev lanskoletnega uspeha, smo že po začetnih borbah lahko ugotovili, da smo se vse premalo pripravljali za tako naporne tekme. Dve prvi mesti, ki sta jih osvojili ekipi v disciplini kegljanja ženske in namizni tenis moški, sta bili 'Dremalo. da bi nadoknadili točke iz predtekmovanj. Vse preveč je bilo napak, premalo zbranosti, kar se je pokazalo v končnem seštevku. Seveda ne smemo samo kritizirati, saj je tudi osvojitev 3. mesta soliden rezultat, ki bi bil morda z malo več športne sreče tudi drugačen. V finalnem delu so imeli največ uspeha športniki Ingrada iz Celja, ki so kar štirikrat zmagali in tako zasluženo osvojili 1. mesto. Ekipa Konstruktorja je bila v finalu malo manj zanesljiva, toda razlika v točkah je bila še iz predtekmovanja tako velika, da je naša ekipa ni mogla nadoknaditi. Drugo mesto je torej pripadlo ekipi Konstruktorja iz Maribora, tretja pa je ostala naša ekipa. Naše ekipe v finalu so tekmovale s spreminjajočo se formo, zato so tudi rezultati različni. Za tem, ko so prve tri kegljačice izgubile prednost 52 kegljev iz predtekmovanja ie zadnja naša tekmovalka začela celo z 48 keglji zaostanka. Toda izkušenost in mirna roka nekdanje reprezentantke Gorjan Fani sta nam prinesli prvo zmago. Drugo prvo mesto so ponovno osvojili ping-pongaši, ki se tudi tokrat niso dali ugnati nobeni ekipi. Le nekaj posameznih spodrsljajev med igro ni bistveno vplivalo na končni rezultat. Z drugim mestom so nas presenetili odbojkaši, medtem ko so dekleta igrala tokrat malo slabše. Tudi pingpongašice so nam prinesle drugo mesto in še je bilo nekaj upanja. Čeprav vedno med najboljšimi so nas tokrat malo razočarali strelci, saj tudi drugi najboljši rezultat Snajder Ludvika s 180 krogi ni bistveno popravil uvrstitve. Se bolj kot strelci pa so razočarale strelke, ki so s 1. mesta zdrknile na 4. Sicer pa je bil vrstni red ekip naslednji: Mali nogomet: 1. Cementarna Trbovlje 2. SGP Grosuplje 3. SGP Konstruktor (Maribor) 4. Splošno kovinsko (Ajd.) Balinanje: 1. SGP Gorica (Ng) 2. IMP (Lj) 3. Salonit (Anh.) 4. SGP Stavbar (Mrb) Odbojka — moški: 1. Salonit (Anh.) 2. GIP Gradis (Lj) 3. SGP Pionir (Nm) 4. IMP (Lj) Streljanje — moški' 1. SGP Konstruktor (Mb) 2. GIP Beton-Zasavie (Zag.) 3. GIP Gradis (Lj) 4. SGP Stavbar (Mb) ženske: 1. GIP Ingrad (Ce) 2. Salonit (Anh.) 3. GIP Gradis (Lj) 4. SGP Pionir (Nm) ženske: 1. SGP Stavbar (Mb) 2. IMP (Lj) 3. Izolirka (Lj) 4. GIP Gradis (Lj) Kegljanje — moški: 1. GIP Ingrad (Ce) 2. Cementarna (Trb) 3. IMT (Lj) 4. SGP Gorica (Ng) ženske: 1. GIP Gradis (Lj) 2. GIP Ingrad (Ce) 3. SGP Pionir (Nm) 4. Cementarna (Trb) Namizni tenis — moški: 1 GIP Gradis (Lj) 2. SGP Konstruktor (Mb) 3. MPP Cevovod (Mb) 4 GIP Ingrad (Ce) ženske: 1 GIP Ingrad (Ce) 2. GIP Gradis (Lj) 3. SGP Konstruktor (Mb) 4. SGP Stavbar (Mb) Skupni končni vrstni red ekip: 1. GIP Ingrad Celje 325 točk 2. SGP Konstruktor (Mb) 313 točk 3 GIP Gradis Ljubljana 310 točk 4. IMP Ljubljana 281 točk 5. SGP Pionir Novo mesto 274 točk 6. SGP Gorica N. Gorica 273 točk 7 Salonit Anhovo 243 točk 8 GP Stavbar Maribor 233 točk 9. SGP Slovenija ceste (Lj) 213 točk 10. Cementarna Trbovlje 207 točk In tako so naši vrli zidarji, tesarji, opažerji in železokrivci ter odrarji odkorakali na tekmovanje Tekmovali tudi v »gradbenih poslih” Letošnje leto so v Sloveniji prvič organizirali proizvodno tekmovanje in tega so se udeležili tudi naši delavci. Gradisove! so tekmovali v vseh štirih disciplinah, to se pravi v zidanju, postavljanju opažev in odrov ter v krivljenju železa. Svoje moči je merilo 10 gradbenih podjetij in moramo priznati, da se nismo uvrstili prav odlično, celo lahko rečemo. da smo. se. usedli bolj na dno lestvice. V tekmovanju zidarjev je zmagala ekipa GP Tehnika iz Škofje Loke. druga je bila iz SGP Grosuplje, tretja pa iz ljubljanske Tehnike. Mi smo se uvrstili na sedmo mfto. Naši opažerji so se odrezali še s.ab-še, saj so bili prav zadnji. V krivljenju železa smo še kar -solidni« saj smo osvojili četrto mesto (prvo je bilo SGP Grosuplje) odrarji pa so se resnično dobro odrezali, sa.i so osvojili prvo mesto pred Projektom iz Kranja in Primorjem iz Ajdovščine. Upamo, da med gledalci ni bil kdo od bodočih investitorjev, saj bi lahko smolo naših dobrih delavcev tolmačil čisto drugače — za nas precej neprijetno, kajne? Največje zanimanje obiskovalcev je bilo za proizvodno tekmovanje (nadaljevanje z 11. tr.) Skupno je na letošnjih SIG 76 tekmovalo 350 ekip z več kot 2800 športniki iz 73 OZD. Organizacija tako predtekmovanj kot tudi finalnega dela je bila dobra, vendar je novi način tekmovanja pokazal tudi na nekaj slabosti, ki jih bo komisija za šport pri RO že v prihodnji sezoni poskušala odpra- viti. Vseeno pa sta osnovna cilja novega sistema dosežena, saj je zmanjšanje stroškov ob povečanem številu udeleženih športnikov dovolj zgovoren podatek, da bomo tudi v prihodnje tekmovali po enakem sistemu in tako omogočili kar najširšemu krogu gradbenih delavcev udeležbo na prihodnjih igrah. mk Naše kegljavke so nas kot že tolikokrat doslej zopet razveselile s prvim mestom Zmagovalci gredo na Vlil. ŠIGJ Slovenske gradbince bodo na Vlil. športnih igrah gradbenih delavcev iugoslavijc zastopali športniki iz 6 TOZD, med njimi tudi iz Gradisa. V posameznih panogah nas bodo zastopale ekipe: Kegljanje moški — Ingrad (Celje), mali nogomet — Cementarna Trbovlje), streljanje moški — Konstruktor (Maribor), streljanje ženske — Stavbar (Maribor), namizni tenis moški — Gradis (Ljubljana), namizni enis ženske — Ingrad (Celje), odbojka moški — Salonit Anhovo, odbojka ienske — Ingrad (Celje), šah — Ingrad (Celje). V’ proizvodnem delu tekmovanj bodo Slovenijo zastopali delavci iz Tehnike (Škofja Loka) med zidarji, Grosuplja med opažerji in železo-trivci ter Gradisa med orodjarji. 25 tet Q\acUsov4#a Jčovinahja Minilo je 25 let rojstva strelske družine pod imenom »Gradis-Kovinar*. V aprilu leta 1951 je bila DS Gradis-Kovinar registrirana kol samostojno športno društvo. Prvi zametki te družine so bilt v \ sindikalni ekipi, ki je nastajala že dve leti pred uradno registracijo. Ekipo so sestavljali naslednji | strelci: Jože Jarkovič, Ivan Kusterle (že pokojni), ;Feliks Eržen, Miha Dermolj, Jože Naradža, Janez Deisinger, Ivan Ivanc (že pokojni), Anion Martmšek in še nekateri. Športnih rekvizitov ni bilo, ni bilo tudi strelišča Iza zračno orožje. Na razpolago je bila le ena zračna I puška znamke Tgrol, ki je nekje vsaj za silo usire-I zala takratnim razmeram Takoj ob ustanovitvi društva se je člansn o povečalo m se gibalo od 50 do 80 članov. Pristopno se je k organiziranim vajam, ki so bile v stari sindikalni dvorani z enim ali dvema strelskima mestoma. Vaje so bile dvakrat tedensko. Člani so bili različne starosti. Mnogi med njimi so bili vozači, se pravi delavci, ki so se vozili iz raznih več ah manj oddaljenih krajev na delo. Ostajali so takorekoč brez hrane na vajah, saj so takratne povojne razmere bile zelo slabe za prehrano. Čas je mineval. Razmere so se zboljševale. Po nekaj letih se je pojavilo domače zračno orožje, tudi standard se je zboljševal, polet in veselje do tega športa pa se je zmanjševal. Po petnajstih letih je število Članov rapidho padalo, ostalo jih je le toliko, da je društvo še lahko obstajalo. Število aktivnih članov je nihalo med 10 in 15, danes pa je to število še manjše. Ostalo pa je jedro oziroma gonilna sila, ki daje še utrip življenja strelske družine Gradis-Kovinar. Kljub vsem težavam v materialnem pogledu, pri osipu članstva, pri prostorski stiski pa je družina dočakala srebrni jubilej, ki ga ni mogla proslaviti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V tem obdobju se lahko ponaša z mnogimi lepimi športnimi uspehi. Ekipa naše družine je na SlG nastopila 18-krat ter osvojila vedno prvo mesto. Po letu 1960 je bila med prvimi v republiškem merilu, celih pet let, vse dokler se ni nekaj strelcev poslovilo, oziroma odšlo na druga delovna mesta. Eden od dokazov, da je družina aktivno delovala, so vitrine, napolnjene s pokali in številnimi diplomami. Sedanje strelsko društvo Gradis-Kovinar je sestavljeno iz članstva štirih naših TOZD. Članstvo je številnejše, poleg tega pa še ženska ekipa, ki tudi aktivno nastopa v okviru občine, oziroma ljubljanske regije Zelo pogrešamo mlade, ki pa žal nimajo veselja do te zvrsti športa. Sedanji člani so v glavnem vsi starejši, resni in disciplinirani. Te lastnosti pa omogočajo, da se dosega zadovoljive rezultate, vendar pa je pomladitev potrebna. Pozivamo mladinske organizacije vseh TOZD na ljubljanskem področju, inaj se mladinci vključijo v strelsko družino. Obstoja »moderno občinsko strelišče tako da ni razlog preve- Tudi sedanja ekipa uspešno zamenjuje svoje predhodnike Ekipa SD Gradis-Kovinar, ki je neštetokrat osvojila prva mesta na ŠIG lika oddaljenost. Na razpolago je tudi dovolj zračnega orožja in vsega ostalega, manjka pa strelcev, dobre volje ter veselja do tega športa. Upamo tudi na večjo materialno pomoč s strani organizacij in vodstev TOZD, d še vnaprej ostane ta zvrst športa prisotna in aktivna v podjetju Gradis. Ob tej priložnosti se v imenu tehničnega vodstva SD Gradis-Kovinar zahvaljujem vsem pionirjem in organizatorjem, da se je naša SD sploh formirala. Prav tako se iskreno zahvaljujem vsem članom in tekmovalcem za njihovo neumorno delo in trud v najbolj kritičnih časih, ko je nastopalo vprašanje obstoja. Z vsemi vami je SD Gradis-Kovinar poneslo sloves v vrste gradbenikov in tudi med ostale športnike-strelce. Lušn Aktivni strelci SD Gradis-Kovinar v letih 1952 do 1960 Veteran Jurkovič z mlajšo strelsko generacijo ben časi Vre Sto Vre Fai Pia Cel Str Dri Atri Dol * V 362 ope va ** ka