Slev. 277m
in
1 r^
¥ Trat«. » ydo ofctobf HI5,
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
trcdnijtvo: Ulic* Sv. Franćiiiu Atiikega St 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlltvu list«. Nefrankirana pisma se n«
sprejemajo le rokopisi se ne vračajo. Udaiateij in odgovorni urednik štela« Godina. Lastnik konsoieif Kkj .Edinost*. — Tisk tiskarne .E^noati', vpi««e zadruge * omejenim porolhrom v Trstu, ulica Sv. PraačiSka AaiSkegi št 2<1 Telefon uredniltva in uprave it« v. ll-o7.
Naročnina znala: Za celo leto ,•«••«•	K 24.--
Za pol leta ...-.................12.—
U trt mesece........................6'—
ca nedoljsko t i d a j o xa celo leto ••••••	, 5.20
za pol leta	..............- 2.60
Posamern- Številke „Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ...... mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7.....mm po 20 vlit
Oglasi v tekstu lista do pet vrst......K 20.—
vsaka nariafj na VTSta.......: ... . 2,—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek „EdlnosKV NaročnlM to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. L'prava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran Slika Asižkega 5t 20. — PoštnohranilnlCni račun št 841.652
Ho zapadni M srditost bojev ofloNno mleniuje. - Todi najnoco!!! MM in francoski napadi gladko odbiti.
Z avsinisko-rnskeM koilHL
DUNAJ, 5. (Kot.) Uradno se objavlja: 5. oktobra 1915. opoldne.
Rusko bojišče. — Ničesar no-veti,
Namestnik šeia generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
\rmadno povelje feldmaršala Friderika In cesarjev odgovor povodom cesarjevega godu.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Nadvojvoda Friderik je izial višje armadno povelje, v katerem sporoča o brzojavni čestitki, odposlani cesarju, ki se glasi: Hrabra armada in mornarica, močnejša nego kdaj, bosta tudi v naprej vztrajala s samozavestno In nikdar utrudljivo bojaželjnostjo kot najkrepkejša opora prestola ob strani zvestih zaveznikov do popolnega poraza na-sovražnikov.
Nato je prispel sledeči cesarjev odgovor:
Z iskreno zahvalo sem sprejel razveseljive čestitke, ki ste mi jih, mol ljubi feld-raaršal, poklonili imenom armade in mornarice povodom mojega godu; še prav posebno pa me veseli samozavest in boja-željnost Moje armade in mornarice. Dobro znam ceniti hrabrost in vztrajnost in čine armade in mornarice tekom enega leta in sem prepričan, da bo vztrajalo naše orožje neomajno do izvojevanja končnega uspeha. V to pošiljam vam vsem, voditeljem m vojnikom, prisrčne želje in pozdrave.	___
Z nemšKd-ruskean toJKta.
BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. septembra 1915.
(Armauna skupina generalleldmaršala Hlndcnburga.) Po porazih dne 3. oktobra, so Rusi obnovili včeraj napade na naše postojanke le s slabimi oddelki; bili so z lahkoto odbiti.
Pri drugih armadnih skupinah nobenih
dogodkov.
Kakor je izrecno dognano, nosijo ruske patrulje, de bi premotile naše čete, nem-Ike čelade. Samoobsebl umljivo je, da se bo s takimi ruskimi vojaki, če pridejo v naše roke, postopalo po vojnem pravu.
Vrhovno armadno vodstvo.
1 avtiriiMaiilaAga bojišča.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. oktobra 1915, opoldne.
Položaj na jugozapadni fronti je neiz-premenjen. Sovražnik včeraj ni obnovil napadov na planotah Vielgereuth in La-traun.
Namestnik šeia generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Milo Codorne.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 2. oktobra 1915.
Na vsej sofcki fronti od Rombona do kraške planote je otvoril sovražnik včeraj hud topovski in infanterijski ogenj, na nekaterih točkah s takim prenagljenjem. da so bili opaženi kratki streli dalekono-snih baterij, kako so zadevali prednje avstrijske strelske jarke. Vendar pa pehota ni prešla na nobeni točki fronte v napad; le ob vznožju Rombona so se skušali sovražni oddelki približati naši črti, a so bili z dobro umerjenimi streli pregnani.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Coman. — I rancoski spisul Xavier do MonMpio
Vil.
Prvi poizkus.
Tedaj pa je prišel v Brest stari moj tovariš Hektor de Biiancourt, s katerim sva svoj čas študirala v Parizu pravoslo-vje z vsemi dodatki. Mož se je od tedaj precej izpremenil. a vendar je bil še vedno vesele naravi, kakor nekdaj. Povedal sem mu, kaj me teži. Pomišljal je nekaj časa, nato se je pa udaril smeje po čelu. kakor človek, ki razume grški in je slišal Arhimeda, ko je rekel:
—	Heureka! (Našel sein.)
—	Našel si? — sem mu odgovoril radostno razburjen.
—	Da.
—	Kaj?
—	Kako moreš začeti.
Neko sovražno letalo je vrglo v bližini železniške postaje Cervinjan par bomb. Dva civilista sta bila zadeta. Dve drugi letali ste poskušali sipalni ogenj proti našim postojankam na kraški planoti, a ste bili po streljanju naših obrambnih topov pregnani.
Boj na koraikl fronti m o ozemlju Krna.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča :
Cela vrsta manjših in večjih akcij, ki jih je izvršil sovražnik v zadnjem času na koroški meji, posebno v kotlini Bovca, se je končala s popolnim neuspehom za Italijane.
Na Karnskem grebenu so naše čete dne 14. t. m. po dolgi topovski predpripravi in trdovratnem pehotnem boju zavzele z naskokom sovražne postojanke na Finde-nigkoflu in C. V. di Puartis in ujele pri tem 3 italijanske oficirje in 119 mož. Sovražne zgube se cenijo na 100 mrtvih in 300 ranjenih, dočim znašajo naše izgube samo 38 mrtvih (1 oficir) in 129 ranjenih (2 oficirja). Uplenjenih je bilo mnogo pušk in municije itd. Sosednje čete so dne 14. septembra s krepko topovsko podporo mnogo pripomogle k temu uspehu. Po tej zmagoviti bitki za nas se omejuje sovražnik samo na priložnostno streljanje na izgubljeni višinski greben.
Čeprav je sovražnik že dne 12. in 13. septembra doživel v ozemlju Bovca krepke poraze, je kljub temu dne 14. septembra in naslednja dva dneva izvršil s še večjo silo ponovne napade v istem prostoru, a tudi sedaj ni mogel nikjer prodreti.
Dne 16. septembra je pričel sovražnik potem ko je dobil močna ojačenja, prodirati proti ntfSim postojankam, a je prispe! le POO korakov do'naših žičnih ovir. Dne 17. septembra je napadel zaporedoma z več vrstami, vendar pa se je napad le na enem kraju približal na 10 korakov naši postojanki in še to šele potem, ko je druga sovražna vrsta pognala umikajočo se prvo zopet naprej. Dne 18. septembra so bili Italijani s preciznim streljanjem havbic prisiljeni zopet k umaknitvi.
Na južnh pobočjih so izvršili ItaJijani napad dne 16. septembra, a so bili takoj odbiti, ostavivši enega oficirja in 30 mož. Naslednjega dne je po krepki topovski predpripravi izvršil napad le en bataljon, ki pa je bil gladko odbit. Dne 18. septembra ob 4 in pol popoldne, je pričel sovražnik z močnimi silami napadati skrajno trdovratno, a tudi topot brezuspešno. Ujeli smo 392 mož in 3 oficirje. Ujeti Italijani so izpovedali, da so bile izgube tako znatne, da so bile še okoli tri stotnije popolnoma razbite in pripravljene za kapitulacijo. Prošnja za premirje v svrho pokopa-nja mrličev je bila odbita. Izgube naših hrabrih bojevnikov v teh bojih so znašale 10 mrtvih in 30 ranjenih.
V ozemlju Vršiča so izvršili dne 13. septembra zvečer manjši oddelki drzen napad na sovražno stotnijo, ki se je vgnez-dila na severnem pobočju Vrat. Akcija se je končala z zajetjem enega oficirja in 27 alpincev, ostali po so pobegnili v skalovje. Istočasno so naši pijonirji razstrelili nadležni italijanski »predprelaz« pred Vršičem!Drzni napadalci so ujeli 10 alpincev in uplenili 30 pušk. Ujetniki so povedali, da je bil s terni akcijami preprečen napad alpincev, ki bi se moral izvršiti pod zaščito sprednjih oddelkov.
Dne 14. septembra in v naslednjih dneh je bil na Vršiču srdit boj, v katerem se ie razjarjeni in skrajno trdovratni sovražnik
posluževal vseh mogočih bojnih sredstev, da premaga junake na Vršiču. Ogromna množina italljansk.il .trupel pred našimi ovirami priča najbolj jasno o italijanskih izgubah in hrabrosti naših čet.
Javorček in Golubarjeva planina sta bila istotako obsuta s pravo železno točo, toda tudi tamkaj sovražnik nima zaznamovati nobenega uspeha. Naše hrabre čete z junaškim geueralom na čelu so vztrajale kakor skala, ob kateri so se razbili vsi sovražni valovi.
Balkansko bojišče.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. oktobra 1915, opoldne.
Jugovzhodno bojišče. — Naše čete so z meje ob Drini izvršile ogledne pohode na srbsko ozemlje. Privedeni so bili ujetniki.
Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. H6fer, fml.
Z iminm Hcjlfta.
BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. oktobra 1915, opoldne.
Zapadno bojišče. — Angleški napadi z ročnimi granatami na utrdbo severno Loosa so bili zopet odbiti. Pri teh brezuspešnih napadih so izgubili Angleži poleg drugih zelo znatnih žrtev na mrtvih in ranjenih, še nad 80 ujetnikov in 2 metalca min.
Kos jarka, ki so ga zavzeli Francozi na višini severozapadno Givenchy, smo si včerai zopet priborili Pri tem smo upleniti 4 stroine puške.
V Šampanji Je bila postojanka severo-japadno Soualna v močnejšem sovražnem topovskem oenju. Oj>" weno je blie namerava sovražnik izvršiti napade. Naš topovski ogenj je zabranil sovražno prodiranje pri Vauqwois; z razdeljevanjem min smo sovražnika prehiteli. Več rovov z minami je bilo porušenih.
Sovražni letalci so metali bombe na kraj Biache St. Vaast, severovzhodno Ar-rasa. En prebivalec je bil ubii, sicer ni bilo nobene škode.
Vrhovno armadno vodstvo.
LE HAVRE, 4. (Kor.) Danes je bilo objavljeno sledeče vojno poročilo:
Po skrajno srditem obstreljevanju naših postojank pri Dixmuidnu, je bil neznaten sovražen pehotni napad z lahkoto odbit.
LONDON, 4. (Kor.) Dnevno povelje feldmaršala Preneha z dne 30. septembra:
Prispeli smo sedaj v odločilni štadij bitke, ki se je pričela 25. septembra. Naši zavezniki na jugu so prodrli do zadnje o-brambne črte sovražnika, ujeli mnogo mož in uplenili večje število topov.
Deseti francoski armadni zbor se je polastil važne postojanke pri Viiny in enega višinskega grebena.
Akcije angleških čet so dovedle do znatnih rezultatov.
Po r izn'h pripetljajih, kakršni se dogajajo v vsaki večji bitki, je bila zavzeta druga sovražna črta in končno osvojena tudi obvladujoča postojanka pri Loosu, ki je znana kot grič 70. Tu je bila napravljena in utrjena tik pri tretji in zadnji nemški črti močna linija. Ujeli smo nad 3.000 mož, uplenili 25 topov in večje število strojnih pušk in drugega vojnega materijala. Sovražnik je imel težke izgube, posebno v številnih protinapadih, v katerih je zamaii skušal osvojiti izgubljene postojanke.
LONDON. 4. (Kor.) Kralj Je poslal feld-maršalu Frenchu brzojavno čestitko, v
—	Res?
—	Tako gotovo, kakor je le kaj resničnega na svetu.
—	Ali je težko?
—	Ne. Vsakdo lahko stori, kar mislim.
—	lil kaj je?
Literatura, prijatelj! Postani pisatelj!
Te besede so me silno potrle. Zdelo se mi je, kakor hi se hotel moj prijatelj norčevati z menoj. Toda držal se je zelo
resno.
—	Pisatelj? — sem ponovil čez nekaj časa. — In tebi se zdi to lahko?
—	Gotovo.
—	Nisem še nikdar mislil na literarni
poklic.
—	Kaj zato?
—	Ali sem sploh sposoben zanj? Ali i-rnam potrebno znanje?
—	Kaj tu govoriš o poklicu, o sposobnosti, o znanju? Ti ne pripadaš svojemu času, dragi moj. Ali sem ti morda predlagal, da postani kapucin? Ali ne veš, da se dandanes ljudje, ki so popolnoma ne-
sposobni za kaj drugega, lotijo literature in dosegajo čudovite uspehe?
—	Kaj mi pripoveduješ!
—	Pa je tako. Le preglej imena naših sedanjih pisateljev.
—	Potemtakem se ti zdi, da bi mogel
doseči uspehe?
—	O tem ne dvomim niti najmanje. V ostalem pa tudi ne tvegaš ničesar. Vzemi predvsem knjigo belega papirja, steklenico Crnila, škatljico peres, nekoliko duha in domišljije, če moreš, in za potrebo nekoliko sloga, kar pa ni neobhodno potrebno. Vidiš torej, da ti ni treba bogzna kakega kapitala. Ali dobiš vse, ali pa izgubiš vse. Premisli si dobro stvar, prijatelj.
—	Ali se pa da s pisateljevanjem zaslužiti na leto desettisoč frankov?
—	Zaslužiti se jih da celo stotfcoč. pridobiti se da celo veliko in solidno imetje. Le poglej gospoda Scribeja!
Misel, ki mi jo je podal moj bivši sošolec, ie bila zame svetel žarek, na katerega sem računal in ki bi naj mi s svojim svitom razsvetljeval bodočnost. Po obsež-
kateri pravi, da je srditi boj le predigra večjih dejanj in nadaljnih zmag.
BERN, 4. (Kor.) Razpravljajoč o vojnem položaju, konstatira Stegmann v »Bundu«, da se je velika angleško - francoska ofenziva ponesrečila in da ji manjka vsakega odločilnega vojnega dejanja na korist če-tverosporazumu.
Kriza na Balkoni.
MILAN, 5. (Kor.) »Secolo« poroča iz Soluna z dne 3. t. m.: Dosedaj je prispelo 16 velikih francoskih prevoznih parnikov pred Karaburnu, vendar pa se niso usidrali v pristanišče. Izkrcane jete bodo postavljene v varstvo železnice Gjevgje-lija — Veles.
Grške odredbe.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Neki tukajšen list poroča iz Londona: Grki so zasedli železniško črto Solun - Bitolj do Kema-lija in črto Solun - Skoplje do Gjevgjelija, ker hočejo grške oblasti imeti to črto pod lastnini nadzorstvom.
Španski ministrski predsednik o mednarodnem položaju.
PETROGRAD. 4. (Kor.) »Petit Pari-sien« poroča iz Madrida: V govoru o mednarodnem položaju je ministrski predsednik Dato izjavil, da želita narod in kralj, da bi se vršila mirovna pogajanja vojskujočih se držav v Španiji. Dato je pristavil k temu: Položaj, zgodovina in korektna nevtralnost Španije nas silijo, da razvijemo pri sklepanju miru veliko energijo, da spravimo našo politiko na nova pota, kajti mi ne moremo ostati izolirani. Da dosežemo ta cilj, moramo natančno preštudirati, kako stališče bi bilo za nas najkoristnejše.
Danski državni zbor.
KOPENHAGEN, 5. (Kor.) Otvorjeno je bilo redno zasedanje državnega zbora. Predsedstvo je bilo zopet izvoljeno.
t Karel Staaf.
STOCKHOLM, 4. (Kor.) Bivši ministrski predsednik in voditelj svobodomiselne stranke, Karel Staaf, je umrl.
Orkan v Ameriki.
LONDON, 4. (Kor.) Po poročilih iz Ne\vyorka je povzročil orkan, ki je divjal v Mehikanskem zalivu, Louisiani in ob Misisipiju, 300 smrtnih žrtev. 350 manjših ladij se je potopilo, več večjih pa je bilo poškodovanih.
Pregledovanje Crnooojnlkoo 1873-1877, 1891 1895 In 1896.
Razglas.
Nanašaje se na razglas o vpoklicanju M. z dne 15. septembra 1915 se daje na občno znanje, da se bo vršilo pregledovanje vseh črnovojnih obvezancev gori imenovanih letnikov v mestni telovadnici Via della Valle 3 naslednje dneve ob 8. url dopoldne in sicer:
11.	oktobra rojstno leto 1896,
12.	» » » 1895.
13.	»	»	1891,
14.	»	1876 in 1877,
15.	»	» » 1875,
16.	» » » 1874,,
17.	»	» » 1873»
18.	» tujci, tekoča številka črno-vojniške	Izkaznice 1—300.
19.	oktobra tujci, tekoča številka črno-vojniške izkaznice 301 in dalje.
nih poizvedovanjih sem dognal, da so si gospod Scribe in drugi prijatelji res pridobili velika bogastva, in tako sem sklenil, da se lotim literature. Ne da bi odlašal še dalje, sem se lotil dela, in ker sem uvidel, da se je povsod treba najprej učiti, sem sklenil, da poizkusim prej v provinci, preden se pokažem na odrih velikega mesta, pred pariškim občinstvom. Vedeti moraš, da smo tedaj v privilegiranem gledališču v Brestu imeli za ravnateljico osebo, ki se je imenovala madame Cha-telle in ki je bila zelo čuden tip umetnice. Sicer pa sodi sam. Madame Chatelle je bila ženska, ki jih je štela že oseminšti-rideset ali petdeset, srednje postave, rajši majhna kot pa velika, bolj debela kot pa mršava, prej rdeča kot bela, rajši vijoličasta kot pa rdeča. Bila je, ponavljam ti, oseba, ki jo človek proučuje z veseljem, nekaj posebnega med provincijalnimi gledališkimi ravnatelji.
Kot abonent sem imel prost vstop v njeni hiši, kar sem seveda takoj izrabil. Nekega popoldneva sem se predstavil v gledališču ravnateljici s trdnim sklepom, da
Pozivnice se ne bodo razpošiljale; črno-vojni&kl obvezancl morajo torej točno priti k pregledovanju v gori naznačenih dnevih brez posebnega poziva.
K temu uradnemu poslovanju morajo domačini in tujci pri prijavi sprejeti črno-vojn&kl pregledni listek prinesti s seboj.
Kdor izostane brez zadostnega oprav 1-čenja, bo kaznovan od c. kr. vojaške sodni je po § 4, zakona z dne 28. junija 16^0, drž. zak. štev. 137 z zaporom od 1 meseca do 2 let
Za opravičeno izostale črnovojne ob-vezance se bo vr&ilo naknadno pregledovanje. Kraj in čas tega pregledovanja se objavi ob času.
Dr. FABRIZI I. r.
Razglas.
Ponovno pregledovanje v letih 1873. do 1877, 1891., 1895 in 1896. rojenih črnovoj-nišklh obvezancev se bo vršilo: v Trstu od 11. do 19. oktobra; za mesto Gorico in politični okraj goriško okolico v Ajdovščini od 13. do 17. oktobra;
za politični okraj sežanski v Sežani 11. oktobra;
za politični okraj t o 1 m I n s k I v Cerknem 27. oktobra In Pod brdom 29. oktobra;
za sodna okraja koprski in bujskl v Kopru 21. in 22. oktobra;
za sodni okraj b u z e š k I v Buzetu 29. oktobra;
za sodni okraj lošinjski v Malem Lošinju 18. oktobra;
za sodni okraj c r e š k i v Cresu 19. oktobra;
za sodni .okraj p a z ! n s k i v Pazinu 30. in 31. oktobra;
za sodni okraj labinski v Labinu 20. oktobra;
za sodni okraj p o r e š k 1 v Poreču 24. In 25. oktobra;
za sodni okraj motovunski v Motovunu 27. oktobra;
za politični okraj pulski in mesto Rovinj v Puli od 11. do 16. oktobra;
za sodni okraj krški v Krku dne 21. oktobra;
za sodni okraj podgrajski v Pod-gradu 24. oktobra;
za sodni okraj vološčanskl na Vo-loškem 22. oktobra;
Trst, 4. oktobra 1915.
C. KR. NAMESTNIŠTVO.
Uro odločitve je tu!
Ultimatum Rusije Bolgarski.
Ves razvoj stvari na Balkanu, vsi krčeviti napori in boji med diplomacijama obeh skupin vlasti so v vsakomur utrjali prepričanje, da dogodki dozorevajo k u-sodepolni odločitvi. To smo naglašali dan za dnem. Vendar smo se nagibali k mnenju, da bo Bolgarska — in težišče položaja med balkanskimi državami je ravno v tej — še odlašala z zadnjo besedo. In to z ozirom na Rusijo, na zgodovinske tradicije. Smer sedanje bolgarske politike vodi sicer očitno na stran centralnih vlasti, toda jasno je bilo, da je v Bolgarski odločna volja za obračun s Srbijo, da se bo pa vendar skušala izogniti odkritemu konfliktu z Rusijo. V tem našem nazira-nju so nas podkrepljale vse oficijelne izjave bolgarske vlade. Še pred par dnevi je pisal > Agramer Tagblatt« v svojem si-tuacijskem poročilu o položaju na BaJka-nu, da hočeta kralj Ferdinand in ministr-
jej povem svoje načrte in jo naprosim, da mi pomaga s svojim nasvetom,*češ da se tako izognem napak in zmot, ki so sicer neizogibne pri začetniku, posebno če nima niti pojma o »rokodelstvu«. Ko sem stopil v dvorano, so ponavljali opero »Robert vrag« in bil sem priča prizoru, ki ga ne pozabim vse svoje življenje. Igrali so ravno tretje deja"nje ter pričeli oni slavni trio brez spremljevanja, nevarno kleč za vse tenorje in vse prve pevke. Madame Chatelle je sedela z majestetičnim obrazom na klopi pred orkestrom in je pazilo čitala besedilo. Njen soprog, majhen inožiček, jeznega, odločnega obraza, v po-nošeni obleki, mrtvega pogleda in ne ravno prepameten, v ostalem pa popolnoma dresiran po svoji ženi, pasje pokoren, je sedel poleg nje skromno in skoraj bojazljivo. Umetniki so že zapeli prve note. Godbeniki, naslonjeni na svoje pulte, so poslušali pobožno. Kapelnik je gledal V partituro in taktiral. Naenkrat pa vstane ravnateljica in zakriči z imenitnim baritonskim glasom: — Hej, Čujete! Vi tam doli, kaj pa je to?
Stran n.
»EDINOST* Mtf. 277.
V Trstu, dne 6. oktobra 1915
ski predsednik Radoslavov s centralnima vlastima, ali balkanskih držav da ni smeti meriti z istim merilom kakor druge evropske države.-Ne vemo še, v koliki meri razpolaga Radoslavov z večino v sobranju, ne vemo, kako stoje stvari Bolgarske z Romunsko in Grško itd. Mnogo tega ne vemo tu, kar ie potrebno za pravo presojanje. To izvemo še le, ko kralj Ferdinand In Radoslavov izrečeta zadnjo nepreklicno besedo. Ta veliki moment je sedaj tu: izzvala ga je Rusija s svojim ultimatumom! Prijavila je Bolgarski svoje zahteve, zažugala s prekinjenjem diplomatičnih odnošajev, ako bo odgovor zanjo nezadovoljiv, in dovolila je le kratkih 24 ur za ta iKigovor. V teh treh momentih je težišOe ruske note. Vse drugo je le utemeljevanje, opravičevanje, ki utegne biti važno za kontroverze med diplomacijo, ki pa v tem usodnem trenotku za veliko javnost, ki z bolrim srcem pričakuje prihodnje žaloigre na Balkanu, izginja pred dejstvom samim: ura odločitve je tu! Bolgarska je sedaj prisiljena izpregovoriti odločilno besedo. Da ne bo mogla več vztrajati v oboroženi nevtralnosti — s tein moramo računati kot z gotovim dejstvom. Drugo vprašanje pa je, ali in v koliko bodo druge evropske vlasti direktno sodelovale na tem novem evropskem požaru?! Ali pa je morda še kaj nade, da najdejo v Bolgarski formulo, ki se izogne vsaj najhujšemu? Kako rad bi človek verjel v tako čudo! Ali černu taka ugibanja v takem trenutku?! Ne bi imelo smisla, ko je v tem trenutku, ko to pišemo, odločitev najbrže že padla.
Rožne politične vesti.
Sarajevski inestni zastop razpuščen.
Deželna vlada Bosne in Hercegovine je razpustila mestni zastop v Sarajevu. Vzrok je baje v dejstvu, da ta zastop že dlje ča*a ni bil sposoben za delovanje, ker je \elikQ število zastopnikov pozvanih pod orožje. Ageode mestnega zastopstva so poverjene vladnemu komisarju za mesto Sarajevo, ki so mu pridodeljeni dosedanji župan in oba podžupana. Tem povodom je vlada izrazila zahvalo in priznanje županu, podžupanoma in vsem mestnim zastopnikom na njihovem marljivem uspešnem delovanju.
K govoru Barzilaia v velikem gledališču v NeapoJju pripominja praška »Union« da si je ta »minister« za »neodrešene dežele«, torej minister brez portfelja in — brez delokroga, izvolil za svoj govor kraj, kjer je bil gotov, da najde slepo vero, ki je ne moti — poznavanje razmer! Prav ima praški list: le nepoučeni ljudje morejo mimo in celo z navdušenjem poslušati stvari, ki bi jim morale rdečico sramu pognati v obraz! Očividni namen govoru Barzilaia je bil, da potolaži nastopajočo nestrpnost v Italiji. Ali to je hotel čoseči z argumenti, ki pred razsodnimi l,udmi morajo zgrešiti svoj namen. Slikal j-; Avstrijo kot najhujšo večno sovražnico Italije in Italijanov. Ali vsak pameten ilovek mu bo stavil kočljivo vprašanje, Vako je mogla biti Italija skozi desetletja taki smrtni sovražnici — zaveznica?! In \prašati smemo g. Barzilaia tudi, kaka je morala Itaiije, da je ni ženiralo prejemati politične in gospodarske dobrote in koristi iz zveze s svojo sovražnico! Cemu je bila Italija v zvezi s svojo sovražnico? Za božjo voljo vendar: menda ne iz simpatije!
No, bodimo pravični in priznajmo, da nam je g. Barzilai pojasnil to zagonetko v italijanski vnanji politiki v zadnjih desetletjih. Ali storil je to na način, ki je čez glavo kompromitiral Italijo in nje politične običaje in — sebe. Reke! ie, da je Italija stopila v zvezo z našo monarhijo le ?ato. da je mogla za\leči vojno do primernega časa!! Človek se prijemlje za glavo, ker ne more umeti, kako more kdo, ki je na vodilnih mestih, tako očitno pred vsem svetom ponižati in oblatiti svojo lastno deželo, izpovedujoč, da je nje politika podla in nizkotna, brez časti, brez morale, brez poštenja, ker prijateljuje s sovražnikom, da bi mu mogla pozneje zavratno zasaditi nož?!
Na isti moralni višini je bilo pojasnilo Barzilaia, zakaj je Italija odklonila ponudbe Avstro-Ogrske! Te ponudbe da bi dišale po — miloščini! Le ljudje z naziranji kakega Barzilaia ne bodo videli nič čudnega v tem, da je Italija skozi desetletja rada prejemala marsikaj, kar je zelo dišalo po taki »miloščini«. Razne trgovinske ti^odbe s proslulimi vinskimi klavzulami; gostoljubje za stotisoče nje — ponosnih državljanov; milijone ki so jih ti služili v naši državi; ozire na vsako nje občutljvost; dobrohotno vedenje napram njej, z državnopravnega in moraličnega stališča često jako dvomliivim kolonijah nim podjetjem itd itd. Pa tudi njo samo — zedinjeno Italijo — so ustvarili drugi! Italiji je bila ujedinjena Italija da r o v a n a! Torej — miloščina!
Pa, povrnimo se k članku, ki ga je napisala »Union« o Barzilaievi nerodni bese-dikavosti. Barzilai je zafel iz stare rimske zgodovine in je slavil italijanske vojskovodje, ker da znajo združevati modrost kun-ktatorja (obotavljalca) Fabija in drznost Scipija in dosezajo uspehe, ki bi jih znal opevati le Homer. Tako pretiravanje je enostavno neslano že ^amo na sebi. Ob enem pa se je Barzilai tudi neznanski blamira!, ker je žnjo ovadil, da tudi rimske zgodovine ne pozna. »Union« pripominja: Ce bi Barzilai pogledal takoj na drugo strar^zgodovine starega Rima. bi si bil prihranil ta izrek. Kajti čital bi bil, da sta modrost obotavljajočega se Fabija in drznost Scipija dovela do poraza pri Ka-nah! Ce bi se bilo junakom pri Troji zgodilo kaj takega, ki jih Homer — ne slavil!
Domače vesti
Iz Rojana smo prejeli: V ponedeljkovi številki »Edinosti« smo čitali pod naslovom »Navijanje vinskih cen« marsikaj, s čimer se ne strinjamo. Dopisnik pozivlje c. kr. namestništvo, da naj določi cene tudi za tržaško okoličansko vino, kakor jih je določilo za vino v Istri, češ ker so cene, ki jih zahtevajo tržaški okoličani letos za vino, veliko previsoke. Gospod dopisnik pač ne ve, da smo morali letos plačevati modro galico po 8 krn kilogram, žveplo pa po K 1 '20. Okoličanski kmet je tudi moral napraviti s finančno oblastjo pogodbo za vinski davek in finančna oblast je bila letos naravnost izredno stroga. Davek se mora plačati, pa naj se potem vino skisa ali iztoči, ali pa če tudi pobije toča. Pomisliti je tudi treba, da je vino skoraj edini pridelek tržaškega okoličana, in letos ga tudi ni toliko vina, kakor pravi dopisnik. Lani se je prodajalo domače vino po 96, 100, 118 K in še več hektoliter, ne pa po 74 K, kakor pravi dopisnik. V Vipavi je letos vino po K l'60.Kako naj se prodaja potem pri nas vino po nizki ceni. Manje ga je kot lani, pobila je toča, vse boljše delavne moči so bile na bojišču, da se ni nobeno delo moglo opraviti pravočasno. Vinograde smo obdelali le z največjo težavo in ob velikanskih stroških za delavce. Kako naj sedaj prodajamo vino pod ceno? Naše mneHje je pač tako, da je vino predvsem stvar za potrato, ne pa neobhodno potrebno za življenje. Cim cenejše je vino. tem več se ga popije po nepotrebnem in tem več je ljudi, ki s pijančevanjem ugonabljajo sebe in svoje družine. Nas vinorejce je letošnje vino stalo veliko, zato ga ne moremo prodajati po nizkih cenah. Kdor si bo hotel privoščiti potrato, da pije vino, naj £a pač plača po ceni, ki odgovarja našim velikim stroškom, ki smo jih imeli z letošnjim pridelkom. Obenem se pa tudi obračamo na pristojno mestno oblast, naj z ozirom na po-mankanje starega vina dovoli čim prej, najboljše že takoj, točenje novega vina. Kolikor nam je znano, še ni nihče umrl zaradi pitja novega vina — saj ga kmetje, ki so ga pridelali, pijo že zdavnaj brez škode — in naše domače vino je naravno, zdravo, nepokvarjeno. Upamo, da mestna oblast ugodi tej naši želji.
Še vedno po starem kopitu. Javljajo nam z dežele naslednjo pritožbo: Od a -provizacijske komisije in c. kr. javnih skladišč dobivamo blago in potrebščine. Delovanje teh institucij je res hvalevredno, ker nam znatno olajšuje našo skrb in tugo v teh hudih časih. Posebno je s tem odpomagano glede neverjetno visokih cen, ki so že nastale in bi še nastale za mnogovrstna živila. Vendar pa nam je težko, ko se moramo pritožiti že zopet radi neuvaževanja naše narodnosti, oziroma našega jezika. V tem oziru je bilo že več let sem precej uravnano pri vseh c. kr. uradih. Sedaj pa nam dopišiljata omenjena dva zavoda vse dopise in račune za doposlancMiain blago samo v italijanskem ali nemškem jeziku. In če dobivamo pri nas dopise samo v tujem jeziku, se bo isto godilo gotovo tudi pri drugih občinah. Če že žrtvujemo vse, kar je v naši moči, za domovino, sinemo pač prositi in zahtevati, da se naj naš jezik upošteva in da se nam ne delajo še nove krivice v narodnem oziru in se tudi nam. ki smo tu na Primorskem v veliki večini, postreže in dopisuje v našem jeziku kakor se to stori gotovo za Italijane. Neljubo in sitno nam je to pritoževanje, ali ker gre za našo pravico in tudi radi eventualno stvarne naše koristi kakor je tudi to dolžnost državnega urada (c. kr. javnih skladišč), kojih predstojnik je, kakor nam znano, vsestransko objektivna in pravična oseba, upamo, da se nam bo odslej prizanašalo z žalitvijo našega narodnega čuta, ko je vendar že dosti drugih težav.
Živila v Berolinu in v Trstu. Jako poučno je za razmere, v katerili živimo dandanes v Trstu, če primerjamo cene živilom v glavnem mestu Nemčije, dvamili-jonskem Berolinu, s cenami, ki jih imamo v Trstu. Govedina v Berolinu stane (stegno, torej zadnji deli brez priklade) kilogram K 2f88 do K 3*36, v Trstu pa K 672, prašičevina (stegno) v Berolinu K 3*84 do K 4*32, v Trstu (s kostjo) K 5'60 do K 6*20; teletina (stegno) v Berolinu K 3'60, v Trstu K 8*—; koštrunovina (stegno) v Berolinu K 3*72, v Trstu K 3*60 (če je je sploh dobiti); gnjat (šunka) sirova v Berolinu K 6*20, v Trstu K 12'—; slanina v Berolinu K 5*28, v Trstu K 7'—; mast v Berolinu K 4*70, v Trstu K 6*—; mleko v Berolinu liter 32 vin„ v Trstu 60 do 64 vin., (v Berolinu se je podražilo od začetka vojne pa do sedaj samo za 3 vinarje, v Trstu pa za 32 vinarjev, za 100 odstotkov); sirovo maslo v Berolinu K 4*56, v Trstu K 5'60; jajca imajo v Berolinu enako ceno kakor v Trstu; krompir v Berolinu 14*6 vin. kilogram, v Trstu 16 do 28 vin.; rlž v Berolinu K 1*44, v Trstu K 2*40; sladkor v Berolinu 62 vfaL, v Trstu 1 krono.
Berolinske cene smo povzeli po »Berli-ner Tagblattu«, tržaške pa po zadnjem tržnem poročilu v našem listu. Največja razlika se kaže v cenah govedine, ki je v Trstu ravno za 100 odstotkov višja kot pa v Berolinu. Edino koštrunovina je v Trstu cenejša za par vinarjev, ali žal te cenejše koštrunovine v Trstu ni dobiti skoraj nikjer in nikoli. Naravnost tako nesramno drago napram Berolinu je tudi mleko v Trstu. V Berolinu so se znali u-braniti takega poviška, kajti po 14 mesecih vojne se mleko v Berolinu ni podražilo za več kot 3 vinarje, dočim se je v Trstu podražilo za celih 32 vinarjev. In odkod v Berolinu te toliko ugodnejše cene napram našim? Odgovor ie pač lahek*
Na Nemškem so poskrbeli za previdno razdelitev živil in primerne cene že takoj po začetku vojne, pri nas v Trstu pa šele po 10 mesecih vojne, ko že skoraj ni bilo kaj preskrbljev^ti in urejevati. * j
%
Popravljamo. V včerajšnjem poročilu o CM šolah naj se v skrižalki tretja in četrta vrsta v prvem stolpcu čitate: »Dekliška (namesto »deška«) osemrazrednica pri Sv. Jakobu« in »Dekliška (namesto »deška« osemrazrednica na Acquedottu«. — Nadalje naj se v »Pripombah« k na-mestništveni naredbi o izkaznicah za kruh in moko čita: »Vsaki osebi gre na teden 1*96 kg kruha ali 1*4 kg »moke«, torej vsem skupaj (5 osebam) na teden 9 kil 80 dek kruha ali 7 kil »moke« (izpustiti je treba dve vrsti, ki ste pomotoma zašli vmes in kvarite smisel). — V istem odstavku naj se čita? torej 70 dek, (niti tri četrt kile) kruha«, ne pa: (niti četrt kile).
Društvo tobakarnarjev ima izredni občni zbor, ki se prošlo nedeljo ni mogel vršiti zaradi prepičle udeležbe, prihodnjo nede jo, 10. t. m., ob 3 popoldne. Spored je isti, kakor ob prvem sklicanju. Vabijo se k udeležbi vsi najemniki tobakaren, društvenih in nedruštveniki, ker gre za važne njihove koristi.
Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, povzemamo po drugih listih: Danes, v sredo, 6. oktobra, dopoldne se bodo na javni dražbi v mestni zastavljalnici prodajale »dragocenosti«, zastavljene meseca marca 1. 1914. na zelene listke serije 135 in sicer od št. 72.900 do št. 76.000, in popoldne »nedragoceni predmeti«, zastavljeni meseca majnika let? 1914. na zelene listke serije 135 in siceT od št. 219.000 do št. 219.900.
Z Italijanske meje pošiljajo pozdrave primorskim Slovencem topnlčarjf: Josip Laščak, Desklje; Marij Beltram, Renče; Anton Ku-rinčič, Idrsko-Kobarid; Alojz Kompare, Ajdovščina ; Mihael Klanjčnik, Ivan Maršič, Fran Pukl, vsi iz Maribora; Josip Brkppes, Novomesto; Josip Zabukovec, Rakek. Vsi hreptne, da udarijo na Lahe.
Srčne pozdrave vsem bratom Sokolom in drugim Slovencem na obali Adiije, onim doma in onim na bojnem polju, pošilja brat Ivan Vidmar, bivši Član tržaškega „Sokola", v Lajtanjfalu na Ogrskem.
Najhujšo skrb provzroča listom vprašanje pap rja, na kar smo ie opetovano opozarjali občinstvo. In kako opravičeno je bilo to, priča objava uredništva v zaderskem „Narodnem listu", da bo list za sedaj izhajal samo na dveh straneh. „Treba je šte-diti s papirjem, ker nam je tovarna odgovorila, da ne jamči, da nam bo mogla naročeno množino dobaviti".
Vojaški konji za poljska dela. Vojno ministrstvo je dalo nalog vojaškim poveljni-štvom. da posojuje predvsem poljedelcem za setev ozimine konje, ki jih da na razpolago vojaštvo, kolikor dovoljujejo vojaške razmere.
Nezgoda na delu. 41 letni težak Anton Lenardon, ki stanuje v ulici deli' Industria št. 4, je prihitel snoči malo pred šesto uro na zdravniško postajo: revež je imel dlan desne roke prerezano: prerezal si jo je bil na delu z neko železno ploščo. Zdravnik mu je rano desinficiral in mu obvezal roko.
Umrli so:
Prijavljeni 5. t. m, na mestem fizikatu:
Gerk Ana, 59 let, Škorklja štev. «91; Kircliner Ana, 68 let, ul. Amalia št. 32. — V inestni bolnišnici : Cernivani Lidija, leto dni ; Kovač Josi , 2 leti; Leskovič Fran, 23	Lecbner Alojzija,
73 let; Paolina Katarina. 76 let; Reghini Marija, 65 let.
DorovL
Mal poloZi dar, domu na oltar. Za tržaško CM žensko podružnico je darovala ga. Marija z^erovec K 2 —.
V pioslavo godu Njegovega Veličanstva je darov 1 g. F. Tavčar K 10*— na korist vojakov na
bojišča.
Za nate hrabre branitelje so darovali: N. N.
1 srajco. 3 p. hlač, 6 nožnih krp; ga Ljudmila Prus k 16 nožnih krp, 7 obvez (povitSov).
O priliki dobrodelne jnireditve na korist „Rdečemu križu" v gledaliicu „Fenlce" ao darovali: namestnik, baron Fries-Skene K '00, generilmajor Aleksander Znccari Was9ertbal K 10, baron Peter Murpureo i a gospa Kessisoglu K 50, Egone de Lund K 10. dr. Alfred Alpron K 20, dr. E. Or-land ni K 20. dr. Afcil Costantini K 10. Unione Operaia Triestiaa K 50, Lorand Maurizio K 20, J. kob Perhanc K 10, Mihael Giannopulo K 20, vrnjene pristojbine stražnikom K 14-60, Karal Tribuson K 2, M. Rubinich K 6, Ed. BrunelU K 1-20, S. Dessila K 20, cJr. Karel Enenkel K 20, Anton Bennasi K 2.
Vesti iz Gonite
(Cenzurirano po vojaški cenzuri v Ljubljani.)
Kit to nafti goriški deželni poslanci? O poslancu Miklaviču, ki je tudi župan v Kobaridu, je že znano, da se nahaja doma pod italijansko oblastjo. Drugi poslanec iz Gor, Miku! iz Svete Lucije se nahaja v Cerknem, Gorjnp iz Kanala, ki je tam tudi županoval, je begunec v Novemmestu na Kranjskem, Kanal je bil namreč evakuiran, tolminski dekan, poslanec Roječ, je sedaj na Goriškem, sedaj na Kranjskem, sedaj na Štajerskem, pred dnevi Je hodil okoli po nekaterih delih Ooriške dežele skupno z deželnim glavarjem dr. Faidut-tijem, poslanec Ratar, višesodni svetnik, se nahaja v Ajdovščini, kjer ima sedež goriško okrožno sodišče, dr. Gregorčič, ki bolehen se nahaia baie na Dunaju, do-
slanec Fon je bil te dni povišan za nadpo-ročriika - avditorja, dr. Podgornik je bil poklican kot častnik v vojaško službo, ajdovski župan Kovač je doma, o drugih pa še sporočimo.
Iz italijanskega ujetništva poročajo, da je v koncentracijskem taboru v kraju Ga-,vi dovoljeno pisati tudi v slovenskem je-t ziku. Tako je tudi v nekaterih drugih kra-, jih, kakor je razvidno iz pisem ujetnikov, — zakaj pa ni povsod i tako?! Kakor da bi imeli v nekaterih krajih odločilno besedo primorski irredentovci!!
Maksimalni tarif za sočivje v Gorici je
ta-Ie: stročji fižol 48 v, krompir 14 v, zelje 38 v, česnik 1 K 30 v, čebula 70 v, špi-nača 40 v, paradižniki 20 v. Zelja pa ni dobiti.
Gospodarska zadruga za Goriško okolico je delovala tudi letos navzlic vojni. Razposlala je 160 vagonov krompirja, kupčija zadruge doma in v izvozu je bila izborna. Kako krasne uspehe šele bi bila dosegla zadruga, da ni pridrl v našo deželo kruti Italijan.
	MALI GdLUI!			k:
□□ □□		se ratnn^jo po 4 atot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaAa 40 stotink. :	□□ □□	
Cene raznih 2foll o Trsta.
(Dne 5. oktobra 1915.)
Meka bela. . ...........K 0*78 kg
Sladkor.....• . . •.....K 1*— kg
Vno (goveje) sprednji deli . . . K 4 32, 5 62 kg . . zadnji „ K . . . 5 32, 6 — kg
Meso telečje.........K 520 do 8 — kg
Meso koStronovo .......K d 20 do 3 60 kg
Vampi •..•..•••••••.»•.K 2-— kg
Slanina (selj ena) ••••••...K 7-— kg
Goiat, kuhana.....•••••••K 10 — kg
Gnjat sirova ....»»«»«.•• K 12'— kg
Maslo sirovo.....K 5-60 kg
Mast svinjaka) ........... K 6-— kg
Sir (ementalski) «•••••. ....K 5*40 kg
Kokoši............K	"f— kg
Pittanei	K 3'— do 4 — kg
Polenevka taka....... . . K 2-20, 2 40 kg
^ . namočena •«.•••.... 1-28 kg
Testenina ................E 1*32
Riž ••••••■••••••••••K 2"4d kg
Fttol. . . . ............K 1-28 kg
Bob ■••■•••••».••••••K 1*60 kg
Zelje (sladko)...........24, 2S, 32 kg
Zelje (kislo)............ 64, kg
Kisla repa................—'56, —— kg
Ječmen................ K —60
Fižol (stročji) vinarjev «..•... .40 48 kg Krompir	„ •*.«•• 16, 20, 28 kg
Grah ,.	„ ........—kg
Paradižniki	......... 44, 48 kg
Radič	» •••••4 do 6 merica
Salata	. .....10 do 12 glava
Zeleno	„ . ......6, 10 glava
8, 10 glava
rebula	n •*••... K 64, kg
Jajca	m •••••• 16,20 komad
Buče	, m rn m m m 8, 10 komad
Pesa	m	4 do 6 komad
Malaneane	» •••••• 4, 6 komad
Kamare , • . • • • 6 do 10 komad Mleko „ 56, 60 liter Olja	...... K 4- liter
HemšKi poduk meseJo°3 K N*slov
vrata 3
Piccardi š'ev. 30, pritličje
f>08
flftrffffft se tr' meblirane sobe s kufcinj•_> družini Ul'UUJU ali posamezn.m gospodom, — Narodni dom. K. nad.	4')8
Dl^fiffff se	baraka po nizki ceni. Pripravna
rlUUU za prodajo na vsakem kraju, ker se lahko sestavi v kose. Pojasnila pri Konsumnem društvu v Rojanu.	>96
namizna jabolka 11> ^
po povzetju A. OSET p. Guštanj Koroško Razpo-fiilja se tudi vino, jabolčnik, suhe češplje in novo zdravilno vodo -Silva vrelec".	505
HrfnV 70H kupiti svež k v a s, k izdeluje IVIlUr tXtII dvakrat na dan naj »e obrne na t,T o v a r n o kvasa" Apollonio & G:ani, Trst Via Vašari 10. — Vrhutega imam v zalogi čokolado raznih tovaru po zmem h cenah	507
Iflinsifnm žakI1e vsake vrste. Jakob Margon, IlUpUjCIll nI. Solitario 21 (pri mestni bolnifl-
nici.
446
Grozdje In vino pr.rrt^^S:
Sanja priložiti znamko za odgovor.
m
liAltlfuHim soba se odda (K 24) pošteni gospo-neĐIiranU dičn m. Commerciale 9, III. nad
levo.-
517
| Umetni zobje f
z In brez fellnsti, zlate Krone in obronki *
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, ul. Caserma št.
Ordinira od 9 zjutraj do
1.13, II. n. |
to 6 zvečer. Z
Raspis natječaja.
Haspisuje se, ovime natječaj na injesto
općinskog tajnika
sa dnevnicom od 7 E plativih u antecipatnim mjesečnim obrocima za sada privremeno, a uz zadovoljiva službu moći 6e postati to injesto i definitivnim.
Natjecatelji imadu podnesti dokaze, da su austrijanski državljani, da su prekoračili 2t». godinu starosti, da su dobra, gla9a i ponašanja, da au zdrave tjelesne konstitucije, da su u posjedu gradan-kih prava te da eu — za slučaj da nijemu u svojstvu općinskog činovnika dru dje namješteni bili — sa dobrim uspjehom prakticirali barem tri godine u jednom općinskom uredu u Istri, ili u uredu koje drage javne oblasti.
Traži se od natjecatelja podpuno poznavanje u govoru i pismu talijanskog i hrvatskog, a po mo-aćko* je»ika.
gućneati i njemačkog y
Molbe imadu se podnesti podpisanomu do 30. oktobra 1015.
KANFANAR, dne 29. septembra 1915.
Glavar općine: A. OCRET.
Pozor!
Sir „sbrinz'( „aidamer" ,,gonda" itd. salami, sardine, čokolada, sveče, milo, kuhano in surovo maslo, Tar-honya (ogrske testenine) itd. itd. se prodaja tudi v malih množinah
v Trstu, Via Raffineria 3.
Mrie
Trst, Piaisa S. Giovanni 1
VaSj^mn kuhinjskih in kleta rakih potreb-s Sin od lesa in pletenin. Škafov ▼rent, tebrov in kad, tod&akov, lopa\ reiet, sit ln bsakovratnih koier, jerbasrn- in metel ter mnogo
BpT^ijo&ih predmetov! PpS^OfSŽS Bvojo trgovino § knhlnjsVo posodo vsake v™te bodi cd poroeiana, zemljo emaila, koaitarja ali oinka nadalje paaamantoije, lletke itd. Za gostilničarje pipe, krojijo, ses^lje io ^te-lono posedo za vino.
likerjev in špirita najboljših tovarn.
Prcflnla na Mm in na tie-feele. - tm zrae.
Trst Dllco SoliM Št. n
HinH^HIIIMHIfH
§mn umsmmii EI^^iihhhiiihhii IIHB
ASSICURAZlONf GEMERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljen* 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana pod vračila od leta 1881 do 31. dccembra 1914
K 1.212,012,598.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za živlienski oddelek nove glavne pogoje polic« nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče usodnosti police: L Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.	•
b)	ako plača zavarovanec l*°/oo od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka
II.	Veljavalb po preteku 6 mesecev od izdanja:
a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake forinalitete — potovati in bivati ne samo v ceii Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju.
III.	Veljavaik po preteku enega leta po izdanju police:
a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja V alačaju, da postane nesposoben za delo.
IV Vetjavalk »e pretaka treh let od Izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
ali

Veliko skladišče klobukov
ctafitlkov, bele In. pisane srajce, izladsk. platna iepnlh robce, moških nosovic Itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. -
Narodna trgovina.
Postrežba totna.
Narodna trgovina.