Ntifeiji ibvemld dnevnik n Za pol leta - • Za Nr 9 Z n VeUa ▼ Združenih drŽavah ft $6.00 1 leto ew York celo leto Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA Ust slavenskihdelavceV V Ameriki The largest Slovenian Daily fa the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. BBS TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 285. — ŠTEV. 285. Katsrsd as laoond Glass Matter, September 21, IMS, at the PostOffiee at Hew York, I. Y, under Act of Congress of Mareh S. 1871 NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 5, 1928. — SREDA, 5. DECEMBRA 1928. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVL — LETNIK ZXXT1 Predsednikova poslanica kongresu. PREDSEDNIK C00LIDGE ZA NADALJNO OBOROŽEVANJE Poslanico smatrajo za Coolidge-ov poslovilni govor. — Po njegovem mnenju je treba na vsak način zgraditi takoj petnajst novih krizark. — Finančna pomoč Avstriji. — Konsolidiranje železnic. — Pametno varčevanje. 14 BRAZILCEV UTONILO PRI SLAVNOSTNEM SPREJEMU Odličnjaki, ki so hoteli sprejeti Santos-Dumonta, so utonili v Rio pristanišču. — Petnajsti je bil izgubljen pri reševanju. — Tragedija je povzročila mrkost, ko se je slavni avijatik vrnil domov. POŠTNA SLUŽBA V AVSTRIJI JE 0HR0MLJENA Poštna služba v Avstriji je ohromi jena, in vreme dela pasivni odpor u-službencev se bolj občuten. KOMISIJA ŠTIRIH MOŽ VRŠI POSLE ANGLEŠKEGA KRALJA Kralju se je zdravje nekoliko izboljšalo. — Kabinet bo imenoval komisijo štirih mož, da nastopajo za monarha ter ustanove regentstvo, če bi kralj u-mrl, predno bi se princ iz Walesa vrnil- WASHINGTON, D. C., 4. decembra. — Letno poslanico, ki jo je naslovil predsednik Coolidge na kongres, smatrajo vsepovsod za njegov poslovilni £ovor. V poslanici je priporočal sprejem Kellogg-ove mirovne pogodbe, obenem pa tudi zahteval gradnjo nadaljnih bojnih ladii. Glede Kelloggove pogodbe je predsednik izrazil upanje, da bo sprejeta še predno se bo poslovil iz urada. V poslanski zbornici je prečital poslanico dolgoletni klerk Wiiliam Tyler Page, v senatu pa John C. Crockett. Precej navdušenja je povzročila predsednikova izjava, da ne goje Združene države napram kaki drugi deželi nobenih militarističnih ali imperialističnih namenov. Takoj ko je bila poslanica prečitana, so se oglasili zastopniki s svojimi komentarji. Demokrat je so obsojali posamezne točke, dočim so republikanci s poslanico popolnoma soglašali. Predsednik je pozval narod k splošnemu varčevanju, kar je večina poslancev in senatorjev odobravala. Glavne točke predsednikove poslanice so naslednje: Priporočil je, naj kongres čimprej sprejme Kel-l°gg°v proti vojni pakt. Zahteval je takojšnjo zgraditev petnajstih novih križark. Izjavil je, da ni nobenih imperijalističnih ali militarističnih namenov glede Velike Britanije, Francije in Italije. Z Mehiko naj postanejo odnošaji še bolj prisrčni, j Ustanovi naj se posebna zvezna oblast, ki spravila na trg preobilo farmsko letino. Zavzel se je za nadaljno omejitev priseljevanja ter za izvedbo osemnajstega amendmenta s sodelovanjem posameznih držav. RIO JANEIRO, Brazilija, 4. dec. — Brazilski dan proslave za domov prihajajočega pionirja zraka, se je izpremenil naenkrat v dan žalosti vsled nesreče, ki je zahtevala življenje petnajstih ljudi. NORTHCOTT JE PRIZNAL Ugotovilo Gordon North-cota je povečalo število žrtev na farmi od petih na devet. — Priznal je, da je ubil enega. — Oče mu je baje pomagal kupiti "lime". J Štirinajs/t oseb. vključno pet voditeljev demokratične stranke, se je ubilo, ko je padel hidro-aero-plau včeraj zjutraj v pristanišče. O potapljaču, ki jih je okušal rediti, ni nobenega sledu. Eden mehanikov, aeroplana je bil vržen ven, a umrl je v bolnici, potem ko ga je pobral neki o o ln. Aeroplan so dvignili včeraj zvečer in vsa trupla so zopet našli. V.si potniki so imeli zlomljene ko- KIVHRiSJDE, CaL, 4. dee. — Gordon Xortheott je včeraj .priznal. da je umoril Alvina Gothea. mehiškega mladiča, na XorMicot-tovi Riverside Coumtv renč»i. znani ikat "morilna farma". (Xortheott je rekel, da se bo proglasil krivim in jutri (bo predstavljen višjemu sodišču v Riverside. Soglasno s pomožnim okr. prav- DUXAJ. Avstrija, 4. deeembra. Dunajska (poštna, telefonska in brzojavna služba je bila včeraj jnoč-110 prizadeta vsled pasivnega odpora poštnih uradnikov in uslužbencev. Akcija zveze uradnikov je bila občutna po celi Avstriji, prav posebno pa na Dunaju. Služba je postala vidno bolj počasna, čeprav ni popolnoma prenehala. Vreme prispeva k temu, da se še bolj občuti zastanek. Pozna jesen se je včeraj povsem naenkrat končala in težki snežni viharji v avstrijskih Alpah so dali še bolj jasno spoznati resnost položaja. O prvi lavini v tem letu se je sporočilo iz Tirolske. Voralberška železnica, važen del ekspresa iz Pariza na Dunaj, je bilo pokopana na dvesto čevljev daljave in dvajset čevljev globoko. Xekako . ^ , .. i pol ure pozneje je vrgla drucra la- sti m številne 'kontuziie, predno, ■ t - i -i , 1 vina niso proti železniškemu po- slap ju, pri čemur sta bila dva železniška uradnilka ranjena. Xa so našli smrt v vodi. Demokratična stra'nka je doživela resen poraz vsled izgube petih svojih voditeljev. Nadaljni odlični demokrat dr. Francisco Sou celi progi je bil promet prekinjen in trajalo bo več dni, predno bo za. je opnstil svojo udeležbo baŠ pred OKfletoin. da propusti svoj sedež Mrs. Abel Dearajo, ki je bila edina ženska v skupini. Ker so .priredili > prejem demo ' krati, opozieijonalna stranka, se i ni hotela vlada udeležiti ofieijel-n«-ga dela .sprejema. Več listov je J'proga zopet prosta. Nevarnost na- LONDON, Anglija, 4. dec. — Dočim je narod težko pričakoval najnovejših novic iz bolniške sobe kralja v Buckingham palači, je sklenil kabinet poveriti krono Anglije komisiji, ki bo imela polnomoč da nastopi mesto njega. TRI ŽRTVE POŽIGALCA Trije so umrli v ognju v New Yorku, katerega je zanetil požiralec. — Požari so izbruhnili v treh hišah. daljnih lavin obstaja še vedno. V Obupen boj. da ><• reši življenje monarha, je sedaj 'prvikrat v polni meri razumljiv vsakemu nj. :rov,-mu 'podaniku. Ko so štirje zdravniki ve-raj ponoči izdali bul »-t In. v katerem >•* j.- <;l;isilo. da j.- izboljšanj** v njegovem stanju, "da Š-- v..*d no obstaja strah glede njejrow-1 ga Mva". xo pohiteli ljudje -pred palačo s rako naglico k deski, da jih je bilo več ipomandranih v gnječi ter so .se osnesvestilr šte-_ j vil ne žvruske. Xeki požigalec je zanetil tri po- Komisij«, koje imenovanje j<-zare v poslopjih na Iztočni stra- bilo sklenjeno radi resnosti stanja m Xew Yorka, v fcojih enem so kralja, bo vključevala lord-kan-bile zajete tri osebe oil plamenov L-lara. nadškofu iz Canterbury, ter zadušene od ostrega dima. I vojvodo iz Yorka in ministrskega Ognjegasci so -pogasili dva po I !»r<'dsednika Bakhvina ali pa lor-žara. še predno sta postala resna. fJa llalf°ur-a. oglasno r dana.š-Polieija in požarni maršal Brophv "Dai!-V -Mair'- x> imen .va- se preiskali okolico tretje Ave. in J van-'e začasno. e v Anglijo. Ce ]>a Ogenj, v Katerem zasnežene avt.omo- jtilo troje smrtnih slučajev, je na- dnikom, Red\vine-om. je North- \v£eraJ Rjavilo, da je smatrala ad- TIHOTAPSTVO Z ŽGANJEM SILNA MEGLA V NEW YORKU eott priznal, da je bilo devet umorov izvršenih na njegovi renči, me pa pet. V večini slučajev so bile žrtve mladiči, stari štirinajst let ali mlajši. Preko dneva je Northeott inkriminiral svojega cčeta. Cyrus Xortheotta, ko ga je obdolžil, da je kupil "quick lime", katerega je I^O rabil, da mniči sledove umorov na hv itieville farmi. Imena vseh žrtev so tabuliraina. iNadaljna žrtev je bil. soglasno z Gordon X o rt h cot torn, neki ne-idetifieiran deček, ,ki je bil vzet rz nekoga katoliškega za votla v Sati Diejro. Tihotapstvo z žganjem na meji narašča, kljub uradovanju Mrs. Wille-brant. — Problem je nerešen, * WASHINGTON. D. C., 4. dec. Hoj prdti vtihotapi j an ju žganja iz <'ana.de v Združene države, ki je bil največji problem prohobicij-skih oblasti v preteklem letu. še vedno t«i rešen, — kot se glasi v letnem poročilu just i enega department« na kongres, katerega je predložil generalni pravdnik Sargent. iS ea.na>dvkim položajem w je pečala Mrs. Mabel Walker Wille-brandt, pomožna generalna prav-dniea, ki načeluje prohibicijske-mu oddelku, koje T>oročilo je bilo infcorporir&no v poročilo generalnega pravdnik a. Ona je rekla, tla so se »ieer zvezne oblasti uspes-no borile proti nepostavnerou vstopu pijave z visokega morja, da pa se približno za dva milijona dolarjev vrednosti žganja -vtiho-t a pij a v deželo preko canadsfce meje. Promet na reki, v zalivu in na ulicah je bil oviran. — Na tisoče ljudi je slo prepozno na delo_ Našli mrtvega. BUFFALO, X. Y. 4. decembra. Sežgano truplo CS-letnega Antona Inda, očeta sodnika Petra ln-da. so našli danes v razvalinah nekega skednja. Tri strelne rane v pndh so ipovzročile smrt. Promet v prostanišču se zopet vrši j>o par urah, tekom katerih sta ibrla mesto in pristan ovita v eno najhujših megel v letih. Tekom megle je bil ustavljen skoro ves [Tromet na reki in v zalivu ter je bil zadržan tudi promet pouličnih kar. Na tisoče comrnut-erjev je bilo zadržanih od j»ar minut do več ur. ko je megla ohromila vso ferijsko službo ter jo v gotovih slučajih sploh prekinila. Veliki oceanski pamikf so bili brez moči ter so se morali zasidrati v bližini Amgr.ose svetilnika li q>a kva raft iraške /j>ostaje, ker je amanjšala n*egla vidljivost na par korakov. Novi krvavi spopadi na Hrvatskem. BEOGRAD, Jugoslavija. 4. de-cebra. — Soglasno z listom "Politika" je bilo trinajst oseb raaije-nih v vasi Kukunjevalee v sijKupa-du m€Hl naeijonalisti in pristaši koalicijske vlade. En del kmetov vstraja pri neodvisni samoupravi za Hrvatsko. Drugi pa se hočejo pokoriti vladi kot obstaja sedaj. ministracija za nepolitičen ofici-jelen sprejem Santos I>umonta, ker bi se s tem obrnilo pozornost sveta na dejstvo, da smatra jo Brazilci Santera za prvega uspešnega letalca s.stroji, težjimi kot zrak in da je nastopil še preje kot brata Wright. Ofieijelen sprejem pa bi ne bil iprimeren vspričo bližajočega se obiska Ilooverja. Santos-Dumont. vračajoč se v svojo rojstno deželo iz Francije^ kjer je preživel več>ino Svojega življenja, je naprosil, naj se odpove vse slovesnosti radi te velike nesreče. Alberto Santos Dumo nt, po katerem %je bil imenovan aeroplan. ki je povzročil smrt štirinajstih ljudi včeraj zjutraj v pristanišču Rio .Janeiro, je bil znan kot aeronavtični pionir več kot četrt stoletja Soglasno 7. Associated Press, se je vračal domov po številnih letih bivanja v Franciji, kjer je živel. odkar je dr>>ejr«d .slavo in Deiiisch nagrado v znesku 100.000 frankov leta 1901. ko je poletel z vodljivim 'zrakoplovom svoje lastne konstrukcije krog Eiffelove-vega stolpa. Pozneje je esperimentiral z ae-roplani. in Brazilci ga še sedaj smatrajo za očeta avijatike. dokler ne d bilske poti. r.stal v spodnji veži pet nadstropne-j kralj preživel sedanja krizo, V tem resnem položaju je 5e • jra poslopja 11a štirinajsti v*sti. i komisija nadaljevala s po-1.. večjega pomena izzivalen govor j Plameni so se že razširili po st<»p-kaneelarja Seipela na nekem ban- jnjieah t^-r izbruhnili sko'zi streho, kebu veleindustrijaleev Tirolske v j . . , .. , -t, .-1 - z > Srir-najst ljudi je splezalo >ko- Insbruku. Pretil ie postnim urad-! . . - j ., , , , - izi okna al: po požarnih lestvicah, mkom, da ne bo trpel pasivnega [ 1 _ 1 odj>ora preslabo plačanih uradni kov. Selpel je govoril popolnoma I Mrtvi sta dve natakarici in en tonu fašistov, ki .so aranžirali banket in kojih voditelj. Steidl, verne r Tirolske, je bil tudi navzoč. Rekel je. da je pasivni odpor zakrinkana sabotaža. Zapuščen parnik se je potopil. VANCOUVER. B. C.. 4. dec. — Anghtški tovorni parnik. "Chief Maquila'', ki je bil pretekli teden v močnem viharju zelo poškodovan. se ji> pot>*pil v Paeifienem oceanu, dva tisoč milj od ameriške obali. Ladijska iposadka, obstoječa iz 4^) častnikov in mož. je bila rešena od japonskega pa mika "Yogen Martt*. Lastniki ]>aruika cenijo izgubo 11 a nttkako en milijon dolarjev. j prodajalec. Požar, ki je izbruhnil približno nb štirih zjutraj v pritlčni. :e pustil nepoškodovano napravo i French Novelty C'o. v prvt-m nad- ! stropiu ter dosegel trerjp nnd- < s t rop je, kjer so zada i sipal' Trifo- ; nia Xicasia. njegova žena in n.iu dve leti stara h-'erka Antrelina. Zakonski par je tri prebujen od * vročine, a posrečilo se je obema j pribežari na cesto s hčerko vred. ! njem, dokler bi bilo |>otrebno. Ker je b:lo znano, da so v i deljek dali kral.ui kire.k-» dneva. n; z;. ?• : b tin pomiril javne^r i **- -e • 11 ja. -ki ie -ei*i.: tri" ob k-*-—ttkor , Banditi in lakota. PEKING, Kitajska, 3. decem-,bra. — Poročila, ki so dospela I semkaj iz ducat« kitajskih pro-Xakaj poskusov je bilo vprizor- \ vine, pripovedujejo o ostrih ban-jenkh, da se obnovi promet v pri- ditskili napadih in o lakoti v no-staniSen kljtfb megli, a vsi ti po- tranjosti. ki je povzročila veliko rfrasi so se izjalovili trpljenje med tisoči prebivalcev. Čikaški učitelji niso dobili plače. CHICAGO. 111.. 4. decembra. — Čikaški učitelji niso dobili svojih mesečnih mezdnih čekov danes, 21 dni pred Božičem. Trinajst tisoč učiteljicam in učiteljem manjka v celem 3 milijona 500.000 dolarjev, ker nima občinski šolski svet nobenega denarja, da bi izplačal plače. Položaj je bil kom iste dobe v preteklem l"*u . je znašalo število nezaposlenih ROJAKI. NAROČAJTE SE XA 518,000. Glavni vzrok narastka "GLAS NARODA", NAJVEČ- nezaposlenosti v zadnjem mesecu JI SLOVENSKI DNEVNIK je bilo zmanjšanje gradilne de-V AMERIKI. ilavnosti. Angleška komisija v Indiji bojkotirana in zasra-movana. ADVERTISE TN "GLAS NABODA"! OATjKUTA, Indija, 4. dec. — Zasraonovanje je bilo še najmilej-ši način sprejema angleške komisije pod Sir John Simonom, ko je j prišla včeraj v Cawnjpore. Komi- \ sija. ki naj študira možne uprav-' ne izpremem.be v Indiji, je bila j prednjet temejito sovražne demon-• stracije. Ljudska množica je me-jtala kamenje in palice v avtomobile članov komisije. DENARNA NAKAZILA Din. Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo j v Italijo 500 ........ $ 9.30 j Lir 100 ........... $ 5.75 1,000 ........ $ 18.40 i 44 200 ........... $11.30 2,500 ........ $ 45.75j " 300 ........... $16.80 5,000 ........ $ 90.50 " 500 ........... $27.40 10,000 ........ $180.00 1 " 1000 ........... $54.25 Stranice, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 —'$1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete gled^ načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH OO TREH TEDN'H" "NUJ S A NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CARLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, "Telephone: Barclay VEW YOBK, N. YM iXTSO I GLAS NARODA, 5. DEC. 1928. GLAS NARODA {SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sataer, President Inroi* Benedik, Treasurer Dopis i. Barberton, O. V -četrtek due 22. noveiabr«. j« bila v Pittsburgh Ohemical ai*l Plate Co. t kateri je zaposlenih tiAii ninojfo Slovencev, t^ksplozi- _____________. ja. Trije so v,sled poškodbe iimrli. Place of business of the corporation and addresses of above officers: (vK. ^ biio pa alj manj 02 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. škodovanih. Med njimi je t mil do- 44 GLAS NARODA" znani rojak Mr. Jernej CJr-(Yoice of the People)__jbw. Xahaja «e še v bolnici ven- Wd Every Day Except Sundays and Holiday. ,dar ^ mu Pragoma obraba na -------—--bolje. T*rad nekako enim. mesecem se preselila Mrs. 4. TVoha z d rozino v novi dom na vogalu W. 'fuse. m 16. cesta. Hiša je res kras na- Subscription Yearly ___Jselbine. Andy Lžkan, stavbenik, je rca lahko ponosen na svoje delo. / Dopisi br« podpka in osebnosti se ne priobeujejo. Denar n*j ae| 8. decembra r. 1 priredi tu- u____.i:__-a Ua*ia« AmIa* Pri inwrtipmhi Vrtiil TlUroJtli- kajšnji kvintet, s sodelovanjem dramatičnega kluba "Slovenija" zabavni večer s petjem iti -dvode- Za celo leto velja Ust ea Ameriko in Kanado ---------------------$6.00 Za pol leta ...............................&3A0 Za četrt lita ....11.30 Za New York za celo leto —17.00 j Za pol leta_______________________ Za inozemstvo sa celo leto ~~$P>G0 Za po\ ............-.....h..mm«w|J.50 _Advertisement on Agreement._ "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan itvzenH nedelj tn praznikov. blagovoli pošiljati po Money Qrder. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfajo bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _____ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. janko Zupanova Mkika". Že sa-New Tork, N. JT. ma igra je zanimiva, kaj pa še PREDSEDNIKOVA POSLANICA f.petje. -Ker ?»o ne pevci vetdno radi odzvali v.sakemu vabilu tin s tem i povsod pripomogli do večjega u-[fipeha, je toraj naša: dolžnost, da (se odzovemo njihovemu vabilu in Tisti, ki hočejo po vsej sili spraviti Združene države Jih -s tem navdušimo v Lipo narodov, zamore^ črpati iz poslanice predsednika daljnf> Coolidg&-a le malo upanja. se za n a- Naročnik. seli smo bili. da smo imeli dom, dobro uo.steljo in juho z domačimi rezanci. Danes je pa glavna ftfvar a\loui(>btl. pa ž«- jra arnores ali o« Pri tej priliki naj omenim, da *r Zjraga ove. toda vsi ne (boifo nikdar zadovoljni ž njim. Pa le tako naprej! Ce enega zademts. pa drugega raz veseliš. Obstanek našega Glasa Naroda je zagotovljen, ker vsak stari naročnik pravi; Kn dan mojega dela naj bo za Glas Naroda. To ni dosti. Dokler bom živ. j»a ne puhtim. Martinovo je minilo. Krstiii pa nismo samo vina. pač pa tudi ]>ar otrok. Mr. & Mrs. M. A. Baynk Jr., sta privedla iz Idaho krasno hčerko, kateri .srno dali ime Iza-bela-lV|K-a. Sina M. Petra Vlsieha smo pri krstu imenovali Nikola Martin. Za botra >t*a bila Mr. & Mrs. M. J. liayuk. Sr. Imelj smo se dcxbroter se ločili z željo, da se prihodnje leto zopet sestaiieino na krstiji. Roditeljem želimo dosti napredka, otrokom pa zdravja. V katoliški eeiikvi je bil bazar in pri tej priliki so se posebno po-stavile poljske in slovaške ženske. Xe vem, zakaj bi drugo leto tudi Slovenke ne pokazale, da znajo kuhati žganee. ajdove štruklje So pred par dnevi se ie splošno domnevalo, da bo; v Girard, O. , ., . ... . , , T. . „ . , . i Kakor sem ze poročal v sloven- predsednik pn]x>roeil pristop k Ligi, cesar pa m storil ni. ,k;h listnh Wo dne 8 ui»lgi-vo -stokanje, llolin^ki je takoj >Ui-til nesrečo, zaradi česar je vstopil v sobo. Našel je na M Hi l!»-!et-iio < Ha-iooiuoriluko k a tw lit lat iuj<> tjalo v splošno, bolnico. Bizovieai-jeva je hotela v smrt zaradi nevzdržnih, domačih razmer. Nezgode pri dela. 31-letni Avgust Fra- iz An Irej-cev je S4'l spat na ndlci hlev v Wr-danovi uliei. Meil ^pan.iem je j.a-del s hleva in dobil pri tem težke notranje poškodbe. — Julija na Vrečič iz Sv. Martina na Pohorju je metala listje /. voza in je pri tem i/.frubi!« ravnotežje ter ^i rpri padeu zlomila desno roko. j - — 23-let ni delavec Gselman i Obetajo se nadaljni ra^^oji. — je a* tikstilni tovarni opekel z vre- Toda cltatclji bodo kmalu rekli: io vodo. Vse tri >o (Klpeljali v ma- j Kjer si, tam pa bodi OGLASU ZVITOBEPEGA UREDNIKA JE ENOSTAVNO SEDEL NA LIM Vabljiv oglas je bil povsem navadna izmišljotina in pre. frigano zasnovana SLEPARIJA I. KLASE Iskre so se kresale in srce mu je strmoglavilo v hlače, ko je ga presenetil — TREZNI POLICIST slike je poslati na ufpravo tega listu pod Šifro: "Osamijena'\ Oprlas je ja&o vabljiv, in posebno peči a rji se zanimajo zanj. Pa ne 1h» nič, fant je. Oplas je bib ^ola izmišljotina zviTortijH"^;! ur»duika, ki hoče po v.scu sili r^'-fditi pofrresanejrn 1'»'- Ne. (Irairi, raz'^araui {xvlar. ti. oglasil ni pisala nežna roka levetnajstletne mladenke, ki ima razen driiL';ii dobrot tudi pet-iia.!>! t i>.»r- th>hirj«*v. I' -'t "j-la- je u-lrrhala na pi-vii!-m -vtroj lietwuriljena n»ka kr\<>Icx"-ner>poidanski uri pa izvit*.",* p i-m o noša - kleš-ami iz .svoje torbe ogromno koverto. na.slov-f.ieuo na "i l>itndjeno". Koverta je tako dišala ]>o vijo-Mcah. da j*- ni upal prijeti v ^o-!e roke. In pismo je v^ohovalo sledečo Zga^ovo ij»oniidbn ; riborsko bolnieo. no zadovoljstvo udeležencev. Iz ocene tega koncerta je razvidno. nasledniku. V svoji poslanci ni predsednik Coolidge ničesar no vega povedal, oziroma je le podrobnejše razložil vse točke, da so se morale skoraj vse točke ki jih je vsebovala njegova poslanica na Dan Premirja, ^rogirania ponavljati, kar je do- ka'Z. da so kos svoji nalogi. Z vso vnemo SC je zavzel za Kelloggovo pogodbo, ko-| Program je obširen in krasen, jt namen je enkrat za vselej preprečiti vojne. jvsied česar upam. da bo naša dvo- jraiui iza to prireditev premajhna, Rekel je, da bi najrajši videl, če bi bila pogodba spre- ker sem »prepričan, da ni rojaka, jota se pred njegovim odstopom. ^lel slišati lepili sloven- |&Jkih |>esmi od jK veev. ki so znani Pogodbe (sicer ne smatra za univerzalno sredstvo pro-!uajboijši ILa elevelamlskih odrih, ti bodočimi vojnam, pa«" pa pravi, da bo vzpostavila na Za smeli in dobro zabavo bosta svetu nove standarde, da bo razbistrila duhove narodov, !skrbela naša cleveland&a komika ki bodo v bodočnosti izbrali druea sredstva za uravnavo; 111 1 • p ]lt' , Opozorfte na ta kocert in vau- juorebitnih nesporazumov in ne bodo takoj zgrabili za.devilsko predstavo tudi znance in orožje. j rojake iz Warren, O.. Xiles. O.. vt:a- i • ti , , . , iGirard. O., Youngrstown, O.. Far- za laS.Pa ni odstopil Od Stabsca, ki ga je zavzel^iUiharon, Pa., Bessemer, Pa. in drugih bližnjih naselbin. Ker bo ta koneert prirejer; tudi v dobrobit Slovenskega doma upam, da bodo it»d. Danes, ko to pršem >mo dobili t prvi sneg. Pri nas v Coloradi ima-'Tragična smrt zasutega rudarja. mo po naj več suh veter, ki donaša . , - , ■» -j v rr i *ifno tragična smrt 13. novem- dosn prahu j/, drugih držav. Tu-L * !bra popoldne v Zagorju je dohitela 2-letnega rudarja Jožeta, sina Brvarja Lz GOOD BYE PETE! kaj sem že oseimnjasrt lei t^r opažam. da je vsako leto manj vetrovno. posestnika Jakoba r, , i ■ t xt , , . iPodsrrane. / delom je ponavadi. Nekateri i ,__ _____. , . . . , lirvar se je popolnoma zdrav i premogovniki obratujejo vsaki. glede mornariškega programa. Odločno je zahteval takojšnjo zgraditev petnajstih velikih križark, kar naj bi pa tvorilo šele začetek progra- ^ a j» j i i ' I vstopnice še pred koncertom raz Ta zahteva je v kaj čudnem soglasju s Kelloggovo i)roda>n^ katere stanejo v pred proti vojno predlogo. E| - Stališče, ki ga je zavzel predsednik Coolidge v svojem govoru na Dan Premirja, je izzvalo tukaj kot tudi no ob 7.30 zvečer, v inozemstvu ostro kritiko. I Programu 'bo silila plesna in Toda to predsednika ni oplasilo, kajti odločno je poudaril : — Onim, ki se boje in onim, ki so nezaupljivi, ponavljam da ni nana dežela niti militaristična, niti imperija- prodaji 60c. pri blagajni 75c. za mladino do 1G. leta .pa 25e. Program se -začne izvajati toč- dru-ga zabava. Johan Dolfič. Walsenburg-, Colo. Sprejel sem vaše* pismo. Hvala t ■ , - . ... ... . zanj! Obljubljam vam. da bom Jisticna. Ljudje, ki to zarjujejo, pa v isti sapi zahteva- ^ 7jmappej deloval va- list; jo, naj pomagamo evropskim deželam. Neizogibna po-(ki je najboljši slovenski dnevnik sledica take podpore je ustvarjenje tujih interesov. Jv ^Vmeriki. To je bila najbrž zadnja predsednikova poslanica. | VoI5lve končane. Zmagali so x , , . , > Lt v,, , . . ti^vti, ki so za probibicijo. Dosti Sel bo v zgodovino kot "molče« moz", k» je zavzemal TOjakoy ^ bHo rawrfanlllih nad šest let najvišje mesto v deželi. Da je vladala tekom njegove administracije v dežehi^ da bi'bil« vsega dosti, če bi bil nekaka prosperity, je Mlo le naključje, nikakor pa »e^^^f^ < oohdge-ova zasluga oziroma zasluga republikanske bo tmba. dan, nekateri pa po tri dni v tednu. Farmerji č>o letos zadovoljni, S in vesel, kakor vtnlno. potlal na delu v rov Vilemino. Zastavil je ; kramp in začel pridno delati. NY nadoma je zakuril, da j»» začelo ker sr> imeli lep pridelek. Posebno se j»ohvali naš rojak Mr. Jakob Hribar." ki je bil pro- i dal dve kari živine v Denver. Dobil -še večji ček kot ira j«- pri- !"' . » , , ,, 1T . ... se je umaknil ravno tvjakai. kjer eakoval. Mr. Hribar nna veliko . , . ' je zai-Uiii, cj« ■ nad njim nekaj pokali. Brvar se je tedaj odstranil od kraja, kjer koipal. a nesreča je hotela, da V ,|>oodeljek j.* tj i I v !Um o}>. javljen nasiti!nji ojtI;l> : SLUŽBO IŠČE SLOVENKA ki je podedovala po svojem s;ri<- i petnajst tiso.'- dolarjev. S-ara sem šele i l« t n ne* /•■ jezi. ker mi vsak ipravi. da >em lepa. Xiijrajše bi sprejela službo pri kakem .samcu, tla bom vsaj str;i?i od nemirnega sveta. Ponudbe brez farmo ter mu žeHino. da bi d ni go leto še več prodal. Tudi 'ženijo se v našem mestu. Miss Mary Kapino se jt* poročila j |se je j»last premoga začela rušiti. S šumom je pla-^t zgrmela na I»r- jvarja in ga zaseda, preden je mo- ,j.e Komedija s skokom v Dravo. Ntika Ivanka K. je pokazala pri samomorilnem po.sku.su. d;i je tti-tli dobra komedijantinja. Sprla j^el vnovič umakniti . . . tovariši, ki so delali v s -vojim fantom in je skle-Njegovi jiila. da >e kratko in malo vrže v bližini in Dravo..In res se je spustila v diru se po prvem 'pokanju umaknili v 4,roti Dravi ter spotoma podrla z Mr. J. Trfeovičem. Nevestini sta- rrši imajo tudi v Wakwnburgu le- ■ nasprotno -stran, so -oni prira pre- ,iV;i delavca k: se ii nista u- po urejene groeerijo. Novoporo- i '.. _ . . i " ldUd- h* "'>1<1 eelicem želimo zdravje in srečo! ^mh prizorov borbe |maknila. skočila je v mrzle valo- ObIskal nas je Mr. Frank Blat-J™ 111 I ve. Ko pa se je ozrla in zagledala nik. prodajalec ženskih in moških oble.k. Ženske pravijo, da -tistega, kar on iproda. ni mogoče raztrgati. Enako se Kari Gorup pritožuje: Venomer se je na Brvarja usi-jna obreižju svoji-ga fanta, ki se ji 3 al fpremog, zato mu tovariši niso|je l»orogljivo smejal, ^e je Ivanka mogli priskočiti na pomoč. Culi I PfeniisJila in se prav hitro skoba->;o samo še.' luiko jim je s tožnim ;('a,a 'z »rave. ki je mi tem mestu Čimveč Tri nareka prodam v Wal- {glas'oin .sporočil na.sJednje .slovo in plitva. senbirrgu. temveč ga hočejo imeti. Ali ni to prijetno. Tudi Fr. Iloj-nik nas včasi obišče. Edino Matije Po^orelca že dolgo ni bilo. Kuj smo se mu zamerili ? Roja'kom naznanjam, da imam v zalogi Slovensko Amerikanski Koledar za prihodnje leto in Blaz-nikove Pratike. Vsem skupaj voščim vesele božične praznike in srečno novo loto. M. J. Bavuk, •zasftopnik Glasa Naroda. Nove ceste v Istri. oporoiko: . ; Vzkliknial je zmagoslavno: "Pa — Ljnbe moje starše pozdravi- lse nalašč ne bom. da ne boš imel tel... —-Sporočite jim, da bom j ^elja !"' Fant pa ji je odgovoril: umrl... ie, ikar imam. zapuš- ("T.w.li to ni škodilo, .si se vsaj er.-čam materi.. . jkrat milila . . Zopet seje vsula nova plast. Ne- J -srečni Brvar se je onesvestil, V | Smrtna kosa. mrki temi v rovu izpod kopice j Xa Jesenicah je nenadoma pre-premoga ni bilo nfobenega glasu I minul jožef Kos. jaipnik v pokoju. Po vtV-erj: se je vsetlel v naslonjač in ko -jra je nekoliko kasneje hotela kuharica nekaj vprašati, je s .strahom opazila, da je župnik mrtev. Zadela ga je srčrfa kap. Kos. kil r»e je rodil leta 1861 v vce Zg Bale Pazenatičiki. Cesta bo široka 6 in pol m. — Pula—jsjipana—■Lobom-ka—.Marčana—Barba n. široka 6 | in vedno jih bo več, kajti mislili m. — Izola—Piran—Portorož, široka 6 m. Stroškov -bo 17 milijonov lir. Zamrlo je mlado življenje. Ko ise je premog nehal vsi pati. so tovariš !i v razburenju pričeli reševanjem in odkopa van jem. Ko ]ia so prišli do Brvarja, je bil že mrtev. Zdravnik, ki je bil kmalu radijo se ceste: Vodnjan_|Pozvan ,n« ipomoč, je poskusil vsajšmilielu na Dolenjskem, je bil ti- Liraski kanal_Sv Lov reč :llme^na sredstva, (toda ves njegov |ha in blaga duša, ki se v ]>olitične j zadeve ni Vmešaval nikoli i _ trud: je bil zaman. stranke. Upor v Afganistanu se baje nn. - • PEAAVAH, Indija, 4. dec. — lz poročil iz iatočnega Afganistana je ra'zvidno, da »e »iri vstaško gibanje proti reformam kralja Amanulaha. Upornim Šinvari jrte-menom «ta se pridružili sedaj de dve nadaljni plemeni. Na obeh straneh .Jalalabada, kan>or se je kralj pred kratkim napotil, da vodi operacije proti upornikom. "bale dohodne poti p jpoknoma odrezane. Kraljeva palača izvem državnih zMov je bila j.oag&n* "m ktotako ^rodroiiL ter našli mrtvega. OXFORD, Anglija, 2. dec. — Dr. C, Cobena iz Sa« Francisca so našli mrtvega tukaj na tlaku pod njegovo sobo. Domneva se, da je padel skozi okno. Btf je dijak na Oxford vseučilišču. Časi se fifpreminjajo. Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti je bilo dosti dela in jelT za vse. Ve- Potnjoče vaflco glediiee so osnovaHi v Moskvi. Osobje Šteje IS oseb. JS seboj vozijo in razde Hju jejo ljudske spise. Vojaiisa H>1|h Na vojaških letalskih vajah «ta pri KarfovA varih paxfii na tla' par aempl&nov, ki m se nahajali dve letali, fin pilot je bil težko SPflEMgmpA TBLEFW- SKg STgVBLKE Naxnajamo, da nam je spremenila telefonska uprava dosedanjo M št. Cortlandt 4687, y BARCLAY am SAKSER STATE BANK msmmnmssata ši^itoiii i - \k-ki. -šiS Visoka starost V Čeipoei je umrla Ana 'Klavo-ra, najstarejša žena na Bovškem. Dosegla je starost 99 let. I Za ljudi s slabim želodcem. Neprehavnost je vzrok velike revščine in slabega zdravja in ljudje, ki imajo, bolan želodec, bi si morali pomaKati s skušnjo drugih, ki so jemali Xuga-Tone. i \aprimer. Mrs. J. H_ Blair. Oklawaha,' f*la. V starosti 64 let je imela zelo hudo| bolan želodec. Rekla je: "Vse, kar jw-j Jem. se ne strinja z mojim želodcem.". Ampka, odkar je vzela Xuija-Tone, lah-J je. kar poželi in lahko vse prebavi. I Take zkufinje bi morale dati veselje | tudi dragim, ki trpe na želodčnih, nered- t nostth. da bi jemali Nusra--Tone. da. takoj lahko uživajo zadovoljni veselje in zdravje. Nuga-Tone praducira. tako do-; bre uspehe, ker je isvrsten proizvajalec' zdravja tn moti za živce, mišice in or-1 gane. VI lahko kupite Nuga-Tone, kjer- ( koli so zdravila, na prodaj ali pa jih zat vas narofe od lekarniških trgovcev na t debelo. (Adv.) WAH >AKQ0AJT1 as 9 A fLQWW MWWJ4* T-SPf* MM WJMOIwr; murw&n POVIŠANE OBRESTI ZA VLOGE Sklenili smo zvišati dosedanjo obrestno mero z? vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT o* vr. m 41% ter bomo pričeb s tem obrestovan jem 1. JANUARJA 1929. Z osirom na to priporočamo rojakom, ds zvišajo do tedaj svoje vloge. SAKSER STATE BANK Kew York, H. Y. i ŠsSfe i-1 v. 11 .r 1 Pr^.lrnjja moja Omamljena! Prfljitbezn ji vi »r>" ••]: moj- < >is *i veš. kak-> t«- imam rad, "h ti n»- kako drhthn u kak<» }m> 1»-I»i hrepenim. Ce prid«*š lUfiii, boš imela v.^^ra .'o>»;i. Tako ?i bom st^n-stal krompir, tla ti ho ma-si kar . O'i hrado eed la. Kadnr ho !»mi-sfanejra krompirja zjuiinjkalo. h 'Va f>a t'ikno. < Ml. ti ne veš, k;uki» i- imam rad. moja Še rsiktlar :■• jii->t*iu vMel, ]»a te nna ti t :;ik<> rad. -la. pravim — to jt* ljubezen. :ikušal ('c pr: It-š k meni v %lužho. iboš v»*tlno o,saiu-Ijena. -Iur ni^-m lak. >la h čio-veku kaj jemal. Nt- r«-čem. ><* že vziune to afi ono r»*č, dobro ime je pa treba pustiti. Ali imaš movoje stanovanje, da h* nwla .[):-išl 'linji-<'t- imaš sTanovanje in če mi ;»n v-ej >iH hočeš iro--»podittjili. no. potem je O. K. -lax sf m zaenkrat žrtev razmer in žrtev zlobnega zapostavljanji!. V petek so me Lzri n ii 1 i/ moje kolonije in napravili pro--»H>r i»ir]H>i jroli nesranmiei. ki se i i oče ojrretri. kjer se jaz prejem že celili trinaj>t let. Kat- v petkovo številko poglej, pa l»oA videla. Nie n - rečem, saj je trebna frorkfrte. mene pa tudi rado zebe. kaj ne. draga Osamljena. r.reek ti moj? Pa še marsikaj drugega ti bom povedal, če priti; š noeoj točno ob devetih na Battery Pa i'k na trat jo kiopeo odzadaj. Jaz bom točen. Tistih ]»et-najst tavžent pa kar seboj |iri-nesi. kajti v teh lumparskih ea-sih jt* nevarno puščati denar doma. Te lopo pozdravlja P Z. Točno oh devotih zvečer .se je rf*s q>rkbližii 1 tretji klopiei odza-daj v Battery Parian Peter Z_'a-ga. Veselo je žvižgal in rožieo je imel v ustih kot vedno. Trwla — o groza! — na klop: ni bilo nobene Osamljene, ampak trezen tpoliean je sedel tam in čakal 7. revolverjem v roki. Koga je čakal, ne vemo. toda Petra Zgraga gotovo ne. Kilo je Tema 'kot v rogu. Zira-ga -^e je fpritipal do klopi in enostavno objel, kar mu je prišlo jhx3 roko. — Pa si pre-Ije. Policist, je okMal za njim dva strela, fpa >ga ni •zadel. Kako bi ga zadel, ponoči, v temi? Še -podnevi bi ga najboljši stre-lee agre«L — tako je mizerija suha dn tenka GLAS NARODA, 5. DBC. 1928. Maurice Deeobra: PAR PISK o in Joliet, HI. Pišf: Jože Zelene. I*il .smo liker v kavarni 4* Com- j Povedal vam bom, kaj je na stva-merce". Kavarna "Commerce" vjri." La-FerteMXM-Clapet-u je zbirali- j NaslonH se je z rokami na mizo, »če pmkov tt^r« Vsak d« bi nam ne ušel en sam zlog in večer ob še?*t >h najdete tam Me-sangeja, davkarja, gosp, Tare-au-ja. ol»ei.n>tkerju tajnika, jr. Se-lifageaja. učitelja in sr. Aeram-bez-a; ta poslednji, posten davkoplačevalec in sijajen plesalec "ina-nile", nima jasno izraženega poklica. Ali nihče mu ne more odreči neobičajne sposobnosti izvedeti vse ono, kar ,se njega ne ti«-e. ('< se je pripetil v občini kakršenkoli škandalček. če je novoradikalska .stranka v La-Ferte-*ous-Clapeti«1 prala .svoja umazano perilo med štirimi zidovi ali če je izginila go-^jr.-i Mesangejeva na kratek. skrivnosten izlet. je prvi in točno izve-del to g. Acrambez. In glejte, zategadelj se uprejo radovdni pogledi njegovih prijateljev nanj eim stopi v to malo kavarno, (i. Melanges, radoveden kot kakšna stara sraka, vrti običajno med prsti cigareto, ga ostro pogleda izpol svojih gostili obrvi in vpraša: '4 .No. kaj pa je novega, e nam delale sline v ustih, še predno je g. Aeram-J>ez odgovoril in sedel za mizo. "Oh. prijatelji moj* dragi.je začel, "nekaj zelo zanimivega sem izvedel ravnokar na orožniški postaji." "Kaj pa?" "Gospo Gutiriol so aretirali." Da bi bila strela * udarila v si-fonsko steklenk*o, ki je stala sredi mize, ne bi se bili tak oprestrašili. < Jospa Gutiriol. spoštovana gospa Gutiriol aretirana!.... Čudno! Nihče v mestu ne bi mogel niti v sanjali pomisliti, da bi mogla ta ugledna rentirka končati kdaj svojo karijero med dvema orožnikoma. "Kaj pa je napravila?" "Je mar ponarejala denar?" "Da ni morda zastrupila pokojnega Gutiriola?" "Ali pa je mogoče ponarejala kupone narodnega posojila?" G. Acrambez se je zagonetno nasmejal in dodal: "Ne. Vsi .ste na krivem potu. Otrokov kašelj! Zaustaviti ga Je tr«t>a. predno postane neva. ren. Odpravite nadležno ščegetanje s Severa'« Cough Balaamom, ki je priljubljen otrokom in odraslim ie 49 let. Ugodno, var-• no, uspeino. Vaš le* karnar ga ima. 25c in 50c. &EVERA1 ČOUGH'BALSAM to j.' zsrodba točna, kakor nam jo je .*>atn povedal: "Danes zjutraj, ko je začela gospa Gutiriol snažiti stopnice v svoji veži. je stopil pred njo neznan moški. Bil je to neki potepuh, kakor je kazala vsa njegova zunanjost. Glavo so mu pokrivali gosti lasje ki so mu obdajali tudi precejšen del obraza in na umazani glavi je nosil zelenkast klobuk. 1'reko ramen nni je visela bera-ška. malha, v roki je držal debelo in grčasto palico, v gumbnici pa je nosil nageljček. Gospa Gutiriol ga je nekoliko pivstra.šeno pogledala. Ali namesto, d« bi- jo zaprosil za mal božji, dar, je ta klatež premeril preplašeno ženo in ji za-šepeta! zaupno: "Od vas kupiti? Nočem, pustite me na miru." "Nikarte, gospa.... To kar boste zdaj videli, vas ne bo nič stalo." Nato je izvlekel potepuh dve pisk t iz svoje malhe. "Kaj pravite k temu paru živalic.' Izborne so.... pitane.... in sveže ko rosa na livadi " Zapeljana v skušnjavo od lepe zunanjosti pisk. je gospa Gutiriol izprožila roko. vzela piski, ju otipala po prsih, odprla jima napol zaprte oči, ju pretehtala na roki in je potem prikimala z prlavo in reki« : * 'No, no. nista slabi." "Prodam vam obe za šest Fran kov." Go.s|>a Gutiriol .se ni več niti za trenotek obotavljala. Ena piška za tri franke! Tega že od 1. 1914 ni nihče še doživel. Dala je potepuhu šest frankov iu šla v svoje stanovanje. Piski je pustila v kuhinji in ozrši se slučajno na kur-nik. je osupnila, ko ni zagledala tam .svojih dveh putk. Stopila je na dvorišče, se približala kurniku in je z grozo opazila, da je bila žična ograja pretrgana in o njenih dveh piškah ni bilo ne duha ne sluha. Naglo se je vrnila v kuhinjo, pozorno si je ogledala piski in nazadnje je prepoznala, svoje uboge putke. Ta prekleti potepuh je bržčas ponoči vlomi] v kur-nik in je v svoji drznosti šel tako daleč, da je prodal ukradeno blago samemu lastniku! Do skrajnosti ogorčena je gospa Gutirio] šla na orožniško postajo, da ovadi stvar oblasti in da ta potepuha spravi pod ključ. » V pisarni je naletela na starešino podčastnika. Bugremola. Vsi poznate Bugremola. Če mu žena za kosilo ne d«, čašiee žga-njice. je ves iz sebe do poldneva prihodnjega dne. Bil je močno nasajen to jutro, ko je prišla gospa Gutiriol in ga vznemirila. "Kaj je zopet."' je zlovoljno zagodrnjal. "Gospod orožnik, prišla sem ovadit nevarnega potepuha." Bugremol ni videl rad. da bi ga kdo naziva z orožnikom. On je bil poveljujoči konjeniški podčastnik. "Ovadit?" je zamrmral v svojo brado, črno ko oglje. "Zakaj pa?" "Gospod orožnik, jaz sem bila danes zjutraj žrtva nezaslišane tatvine. Neki potepuh, neki tolovaj, ki bi spadal na Gvijano in ne na Francosko, mi je ukradel dve piski, potem ko je vlomil v moj kurnik." Bugremol je pomočil pero v črnilnik in počasi in oprezno je začel pisati ovadbo. "To je nesramno!" je zaklicala srdito gospa Gutiriol, ogorčena od hladne ravnodušnosti Bu-gremolove. "Če bi oni, kojih naloga je čuvati nad imetjem državljanov , varnostno službo bolje vršili, bi se kaj takegra ne moglo pripetiti." Ta stroga sodba gospe Gutiriol o policiji vobče in o orožništvu še posebej, ni bilo po volji Bugre-molu. Se bolj je pihal od jeze, sklonil se je k ovaditeljici in jo vprašal: "Pred vsem. odkod veste, da je ti dve vaši piski ukradel potepuh? Ali ste ga zasačili?" "Nisem. Ali videla sem ga z mojima dvema zaklanima piška-ma v beraški malhi." "Kdaj?" "Danes zjutraj." Kako ste zpoznali vaše piske?" "Ker mi jih je pokazal." "Zakaj vam jih je pokazal?" "Da bi mi jih prodal." Poveljujoči konjeniški podčastnik je nastavil ušesa. "In vi ste jih kipili?" "Sem." "Kupili ste, kaj ne, piske, ki jih je neki potepuh ukradel?" '1 Da. On je bil celo tako drzen, da mi jih je prodaj za šest frankov." Konjeniški podčastnik je spustil pero, pogledal ovaditeljico in ji rekel: "Gospa, ker ste kupili ukradeno blago, ima zakon za to povsem jasno določbo. Moram vas aretirati, ker morata zaradi udeležbe SeveJa ni pri tem manjkalo smeha in dovtipov na račun takratnih carinikov. V Cicero sem srečaj pri Mr. •Skerlepu tudi njegovega zeta To- l'ueta Brec-eljnika. mojega nekdaj-nega tovariša rz podčastniške šole pri bivšem 17. pp. v Celovcu. Da se ni od takrat dosti spremenil, je dokaz, da sem ga po 15 letih takoj spoznal. Pogovor je tekel seve največ o časih naše aktivne vojaške službe. Za nameček smo še pri Mr. in Mrs. Filip Sbobee ponovna počastili krstijo njih prvorojenke. V Chicago in okolici sem torej videl mnogo lepega in zanimivega srečal pa tudi' mnogo znancev in prijateljev iz nekdajnih lepih časov. Na domu Meseovega Lojza smo vzeli v pretres tudi akcijo za Cankarjev spomenik na Vrhniki. — John Turk, L. Mesec in M. Cuka-le so mi obljubili, da bodo tudi v Chicago skušali ukreniti kaj v ta V isti h »i spodaj stanuje Mr, Geo. Busčaj. On je ex-officer of •Joliet Police Force. On ve kaj se sme in kaj se ne sme ter mirno u-živa sad svoje službene dobe. Martinov večer smo šli prazno vat. k sosedu Mr. Slejkotu. On je po poklicu stavbin kontraktor, ter njegovi delavci baš dovršujejo lepo zidani farovž poleg Slovenske cerkve. Spoznal sem ga kot dobro in trdno kraško korenino. Dopovedoval sem mu. da moram obiskati še druge naše naročnike, a mož si ni dal dopovedati, ter poudarjal, da je drugi dan itak nedelja. Sli smo še isti večer vsi skupaj k rojaku Mr. Muhatu. kjer je bila še večja družba v pričakovanju sv. Martina, da pokrsti let osno kapljico. Saj se je pa tudi vsak veselil, ker dolso so bili že večina vsi brez njega. privatnikov« vse je sestavljeno iz klesanih kamnitih blokov rumeuka-»te barve. Nekaterikrat je bilo treba zamahniti jetnikom v ta-inošujih velikih jetnišnivah že leta nazaj, predno so toliko naklesali. Novejše stavba in hiš«1 pa so zidane na isti način in z materijaloui kot se vidi v drugih mestih. Mimo mesta teče reka Illinois. tamošnjimi rojaki, ter se teju potom zahvaljujem vsem /a prijaznost. Ob zaključku tega pisanja Nem prišel tudi do prepričanja «1» ni bilo prav. ko smo pisaJi JVtn: Zgn&a pismo z v-fnom najsn>ti> . tinto. PregresJek je r»-s_ k. r* tja llKKWt avgusta bi ivs liioprn".' še -d pipe v skledo nakapana p^'- pna za katere prekop se je baje žrtvoval ^ prav prišla. tudi marsikateri prvih Slovencev.! (»beta mi strašno maščeVanje č« Ko jih je podsulo, se ni nobeden pridem kdaj v New York, da bom nič brigal, da bi jih odkopal:. objavil terena-zasuje, pa bo delo zate. Iv svoji koloni. Nekaj enakega uu Kako prijetno je bilo čakanje na ta&e obljube, si lahko vsak predstavlja. je že pred leti obljubil, zraven pa le svoj« sliko v koloiu> tlači. Meni i je sedaj vseeno, jaz sem že oddan. Tudi iz .Jolieta in Rockdale sem zase pa .»am glej. odšel z lepimi spomini, posebno j Vseeno pa Ti pošiljamo iz Wanna letošnje mart Snovanje med ; keirana najlep^ pozdrav. Byrdova ekspedicija na Južni tečaj. Brez običajnega pompa in brez kričeče reklame, kakršno so delali Mr. Muha mi je predstavi} več Italijani za svojega famoznega ju- rojakov. katerih imen se pa več ne spominjam. Po obrazih bi jih pa še spoznal, če bi jih kje srečal. rodoljubni namen, da se zbere ne-j Obrazov veselih in zadovoljnih je kaj za spomenik našega pisatelja. Ako je tam društvena prireditev v ta namen težavna, naj bi se o-menjeni Vrhničani združili ter zbrali prostovoljne prispevke, kar bi gotovo imelo lep uspeli. Sodelovanje za Cankarjev spomenik je obljubil nadalje tudi rojak Frank Gregorka iz Little Falls, ko je bil tu v Wankegau na obisku. Rekel je, da bo govoril glede tega z tamošnjimi rojaki, kjer je tudi precej Vrhničanov. da *>e kaj ukrene v ta namen. Oglasil se je pri nas tudi vrhni-pan Fr. Korče z ženo. ko sta se vračala z obiska v Seattle, Wash, in Butte, Montana pri svoji sestri. Videla sta tudi dosti zanimivega na dolgem potovanju po zapadli. Blizu Little Falls imata obsežno farmo za živinorejo. Baš te dni pa se je preselil z družino Ciril Kerže iz Wankegan v Willard, Wis., kjer je kupil obsežno farmo 80 akrov. Želimo mu vsi mnogo uspeha v sosednji državi. Na Martinovo soboto pa sem s-podal zopet v Joliet, III. Do tja je od tu 75 milj. Da je bila vožnja prijetnejša in krajši čas, se je peljal zmenoj tudi Frank Ovsenek. Ob lepi cesti proti Libertvville in Deerfield je svet nekoliko obraščen z redko šumo in v nekaterih krajih malo močvirnat. \ Ker je bila baš istega dne odprta sezona za lov na srnake, zajce, fazane in drugo podobno divjačino, je kar mrgolelo lovcev, ki na tej tatvini odgovarjati kot so- \ takorekoč puške drug drugemu t ____M ' krivec." PEKING IZUMIRA BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2% oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50:» za brzoiavno pismo pa kot do sedaj po (I.-—. C«n> m dinarska in nakwila v Urah najdtt ¥ potbnem oflt—u. ODPREMITE VASE B02ICN0 NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE Sakser State Bank 82 Cortland t St., New York. N. Y. T "soda Aten, Kartage, Jeruzalema in ideloma Kima nas uči, da doseže tudi velemesto svojo kulmi-nacijo, čas, ko zjične propadati, dokler ne za temni popolnoma njegova slava. Kafko r je bil nekoč a IMmom, je sedaj s Pekingom. Nacionalistična vlada, ,-rati, pa je bilo v pogodbi z kon-traktorji n^kaj narobe in so jo pustili vse raakopano. Lahko si mislim. kako bo zgiedalo na oni cesti spomladi v deževnih dneh in ko se bo f>neg topil. Razume se. da bi imeli tam lepo cesto lahko že zdavnaj, tola vsak lastnik posestva se boji visokih taks. ki so v zvezi ,s takimi napravami. Tudi nekaj slovenskih trgovin je tam in kot sem videl, obstojita najbolje, brata Louis '.n Anton Stariha, katerih vsak imata svojo grocerijo in mesarijo. Dritgi dan je bila Martinova nedelja. Kamorkoli smo prišli, povsod veselo razpoloženje, tako da se je le z težavo prišlo kam naprej. Posebno zabavno je bilo v hiši Mr. Skubiea, kjer so imeli obisk rodbine Okorn iz Michigana. Za zaključek Martinove nedelje me je Charley peljal še h rodbini Toneta Sme raj ea. On je iz Dev. Marije Polju, njegova žena pa iz solnčue Gorice. Bil je zelo vesel, da sva se spoznala. Prepotoval je že celo Ameriko, zanimala pa ga je tudi vsaka malenkost rz starega kraja, kjer ni bil že dolgo.vrsto let. Mrs. Smerajc pa je postavila na mizo dobrih z rozinami in orehi potresenih kuhanih štrukljev in s štruklji je bilo zaključeno letošnje Martinovanje. Drugi dan je bila v Jolietu slav- tja v hrbet tiščali. Bal sem se, da ne bo kateri v daljavi imel moje kare za ruja-vega medveda ter začel pokati na nas. No, prišli pa smo srečno skozi to bojno črto, pa tudi v splošnem ' obIetniee ni bilo čuti mnogo streljanja. Naj-!je vie je napotil znani ameriški polarni letalec Bvrd te dni proti južnemu tečaju, da iztrga ledeni pustinji nove tajnf. Raziskovanja polarnih krajev na severu so že starega datuma, dočim spadajo ekspolicije na južni tečaj v novejšo dob > Severni tečaj je ljudi fr od nedaj bolj zanimal, nego južni. Ze Wi-kingi so opetovano lo^eirli meje večnega ledu. južnega tečaja se pa prebivalci severne polute niso spomnili. "Razmeroma pozno so ljudje spoznali, da j>* blizu južnega tečaja zemlja, o kateri pa ni>o ničesar vedeli. Faraon Ptoloma-ia-> je bij prepričan, da meji Indijski ocean na jugu na veliko kopni-no, kakor je na severni poluti. Po takratnih pojmih pa bila zemlja ploščata in Ptolomaios j" mislil. da mora hiti teža na oi>eh straneh ploščatega kolobarja t-nakf. razdeljena, sicer bi kolobar izgu-bij ravnot'.-žjo in In >(* moral prevrniti. 1. 1501 je mlkril Amerigo Vespucci ark ti<'-n o zemljo, ki se imenuje sedaj Južna Georjfija. Neverjetno .-»e zodrobnimi poročili vzbujalo zanimanje za novo zemljo. Takratnemu človeštvu je bila zemlja dovolj pro»trana in zato se ni zanimalo za novo ozemlje okrog južnega tečaja. Šele slavni raziskovalec James Conk je poskrbel, da ljudje nL-o več pozabili, da je na južnem tečaju neznano ozemlje. Na svoji drugi poti okrog sveta 1. 1772—1775 je odkril nove Sandwiehske otoke in na tretjem potovanju je točno dokazal, da okrog južnega tečaja ni suhe zemlje, kakor je menil Ptolo-maios. Če je tam sploh suha zemlja, mora ležati v južnem polarnem krogu, je trdil Cook. In res je našel novo ozemlje in dosegel najjužnejšo točko na 71. stopinji 10 minut južne širine. Po povrat-ku je naslikal nove pokrajine v tako črnih barvah, da ni nikogar več mikalo napotiti se v deželo večnega ledu. Minilo je 50 let, predno se je n&potil proti južnemu tečaju nov raziskovalec, tako da lahko rečemo, da je raziskovanje južnega tečaja staro komaj 100 let. Najprej so razikovalci odkrili več neznanih otočij. Največja vzpodbuda za nove ekspedicije na južni tečaj so bila odkritja na polju zemskega magnetizma. Upanje, da odkrijejo južni magnetični pol, je vzpodbudilo Ameriko, Francijo in! Anglijo, da so poslale ekspedicije! na južni tečaj. Ameriška in francoska ekspedk'ija sta bili slabo opremljeni in zato nista dosegli nobenega uspeha. Pač pa je dosegla velik uspeh dobro opremljena angleška etaspedieija pod vodstvom Jamesa Clarka Rossa. Ross je odjpul iz Tasmanije naravnost proti jugu in posrečilo se mu je daleč, kakor še nobenemu raziskovalcu. Prekoračil je ledeni pa.-, ki obdaja morje, nazvano po njem Ros>ovo. in našel je okrog 60 metrov visoko ledeno steno, ki se j»-razprostirala na ob*»h straneh v nedogled ne daljave. Ta, ledena stena je znana zd}tj pod imenom ledena barijera in je krajna mej;« ogromne ledene tnleje. ki pokriva vse ozemlje okrosr južnega tečaja. Ras-i jt- ugotovil, da j" arktično ozemlje enako oddaljeno od najjužnejših delov Amerike. Afrike iu Avstralije in da je pokrito z večnim ledom. Koneem pretklfga stoletja so se napotile na jn/.r.i tečaj nove veliki* ekspedicije. katerih so se ude-b-ž'!i tudi Xeraci. Nemci so se zanimali zlasti za End"rbyland južna od Kergrnellerjevih otokov. V t<-h ča-sih se je najbolj proslavil Šved Otto Nordendtjold, ki je prodrl v januarju 1D02 s svojo ladjo "Antarktik" v neposredno bližino južnega tečaja. Ko je dospela ladja do ledene barijere, se je Nordeuskjold s petimi tovariši izkrcal, da bi p režimo val m nadaljeval spomlali raziskovanje. — Njegova lad.fa naj hi odplnla s posadko do Južne Georgije in s«4 poleti vrnila k Nordenskjoklovi skupini. Toda i ad j a jr naletela na ledeno goro in se potopila. We čakanje je bilo zaman in Norden->kjold je spoznal, da !k> moral »e enkrat prezimovati. To ni bilo posebno nevarno, ker je na južnem tečaju mnogo tu len je v in pigvi-ov. s katerimi so se za silo preživljali. Slednji«" je rešila Xord**n-skjolda argentinska pomožna ek-s ped i ti j a. Angleško ekspedicijo j>od voa je naenkrat čutila, da tiči za • -. m ti-m cinizmom in navidezno robatostjo, mirna, gotova moč du-Š-, ki ne bo nikdar zapustila onega, ki ji zaupa. Kljub temu, pa je vedno govoril kot da je bilo v gotovem oziru njegovo celo življenje izjalovljenje — in kot. da je dobil udarce zavistne in sovražne usode. — Tukaj smo! (ila.s Trenta jo je predramil iz njenih misli in videla je, da se ustavil čoln nežno poleg majhnega lesenega mcstiča. — Kako civilizirano! — je vzkliknila. — fto vek ne pričakuje, ;ia bo našel pomol na zapuščenem otoku. Trent se je mrko zasmejal. — Devils Hood je vse preje kot zapuščen otok poloti, ko prihajajo turisti v to smer. Takrat je otok poln ljudi. Medtem, ko je govoril, je pritrdil eolnič ter stopil ven na ino-.»tič. Sara se je pripravila, da mu sledi. Za trenutek je stala, z eno n«>»go na robu čolna, a ko je prišel neki nenadni val ter sunil čoln i b mostič, je omahnila, izgubila ravnotežje ter omahnila brez po-.uoči nazaj. Ko pa je še padala, sta se oprijoli roki Gartha kot- jeklene vrvi in čutila se je dvignjeno iz gutgajočega -se čolna na izkrcalni mostič. Za trenutek je mislila, da podpira mrtvo .težo proti njegovim pt-som. Nato pa jo je postavil zelo nežno na nogi. — Allright — je vprašal ter jo uravnal s svojo roko pod njeno I>ozihiho. — To je bil nevaren slučaj Njegove črnino rjave oči so bile izvanredno svetle in Sara, ki je ozrla nanj. je čutila, kako je 'postal njen obraz krvavo rdeč. — Zares, hvala, — je rekla, nakar je brez sape dostavila: — Vi morale biti zelo mončan. Ona je zamahnila s svojo roko, kot da se skuša oprostiti njegovega oprijema in on jo izpustil takoj. Njegov obraz pa je bil ze lo bled, ko je pokleknil, da dvigne čajni jerbašček in tudi on je hitro dihal. Nekoliko molčeče sta odšla po peščenem obronku navzgor, ki se je stezal prerd njima in naenkrat, pri zadnjem dvigu, sta zagledala /lokom ni, spa če ni obraz pod Devils Ilood, ki se je odbijal od mlade .srnjine aprilskega neba. — Kakšna naravnost, strašna glava! — je vzkliknila Sara, ko je Sara, ko je zrla nanjo! — To je kot mora kake vrste! — Da, ni posebno čedna, — je prizna'l Garth. — I'sta zro nekako tako kot da se hočejo rogati celemu svetu. — Zares. Človek bi komaj vrjel, da je to naravna, nepokvar jena prikazen. Vedno je bila vroče debatirana točka, če sta. hudič in nje IVAN ZORMAN - slovensko-ameriški pesnik I EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko-Amerikanski Koledar hm CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. a dmmbra: Mutnchen. Cherbourg. Bremen 11« d« Franc«. Havre (XaS BO-ŽIČNI IZLET) Majestic. Cherbourg Mlnneftota. Boulogne Sur Mer Lapland, Cherbourg, Anlwerpen Cleveland, Cherbourg, Hamburg Con t« Biuirmmano, Naples. Onr« Volendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam President Roosevelt, Cherbourg, Bremen 11. decembra: Saturnl«. Trst Lx?ut»chland. Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 12. de^mbra: Roma, Napoll. Genoa (George Washington. Bremen 14. decembra: Berengarta, Cherbourg 15. decembra: M Inn*tonka. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 17. decembra: Paris. Havre 20. decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic. Cherbourg Mlnnekahda Boulugne Sur Mer St. Louis, Cherbourg* Hamburg 27. decembra: President« Wilson. Trat America, Cherbourg. Bremen 2t. decembra: Majestic, Cherbourg Pennsla/id, Cherbourg. Antwerpea Minnrwaska. Cherbourg Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer Rtoterdam Columbus. Cherbourg. Bremen Cherbourg. 6 DNI PREKO OCEANA W. Poltc: S pijanci med nebom in zemljo. jnahitro zakrožil, iščoč pripravnih ; tal potlej pa sem okrenil letalo na-: ravnost na aijive pod seboj. 1'ri-iirtanek je bi[ tak, kakršnega sem ■ 1 ■ | pričakoval. Pri prvem sunku, ko V svoji desetletni praksi kot samo še na slepo srečo. Nisem si so se kolesa dotaknila zveriženih vodnik potniških letal sem doživel mogel pomagati drugače, kakor da tal nas je s tako silo vrglo kvišku, mnogo nenavadnih prigod. A v.se sem ga prav obzirno sunil v če-1 da je rcgovilež zletel z motorja so že daleč za menoj in le nekate- ljusti, tako da je odlet^j nazaj na'preko moje glave in zadaj teleb FILMSKA CENZURA V ITALUI Najfcrajta In najbelj potovanje na ogromnih oarniklh: He de France 7. dec.; 11. jan. i Ob polno£(.> Paris — 17. dec. (10. zvečer) Paris — 25. jan. (opolnoči) Najkrajia pol po ftelesnlcL Vsakdo j« t posebni kabini a vsemi modernimi udobnoeti. — Pijača In slavna tranooeka koblnja. Iaredno TmltjM kateregakoli an FRENCH LINE 19 State Hew York. H. rih se še spominjam. Med njimi s^joj sedež. Ostali >mo To pa moža nikakor ni nil na tla. najbolje one, kako sem vozil pi- užalilo in kmalu nnto sem videl, bolje nego sem pričakoval. Leta-janee na velesejem v Linskem; kako vleče iz kovčega tretjo ste-Jo je še nekaj časa skakalo čez ra-menda je bilo 1. 1020. Takrat še klenico konjaka. Narahlo me je zore, potem pa se je ustavilo. Tu-ni bilo potniških letal, vsaj takih obšla zona in leden znoj mi je di poškodovalo *e ni kaj hile Sane, ki bi bila količkaj podobna da stopil ma čelo Med Labo in Mul-'mo eno kolo se je inalo zverižilo. našnjim. Prevažali smo na samih do mi je sfreala tudi ta steklenica, skočil sem s sedeža in pomagal r.a starih vojaških aeroplanih, ki so srečno mimo glave. (tla še potnikom, ki pa so, videč, jih bili bolj ali manj nerodno to-j ^ w . „ ^! da ne morejo spodobno stati na no- liko predelali, da je moglo k pilo-: p lai ' ^ .J £ ^ gah, odkolovratili pod bližnji grm. tu prisesti še nekaj potnikov. moinoJ J' oseg o mm1'. ^a ^ ^ >so zleknili po tleh. čakaje, ™ , . , , , . t • i t*eh so na vse grlo prepevati in , . „ ., ~ . Tedaj ko sem letel v Lip^ko, sem v & . . kaj še pride. Kmalu se je priv- .. . . , , eeprav zaradi brnenja motorja ni- , , , .. . . . . . . vozil se prav posebno nerodno le- _ , _ lekel za njimi tudi tovariš, ki je talo Človok bi časih res mislil, da Italija uvaja metode, ki so bile nekoč doma v cesarski Avstriji. Zdaj je prepovedala film, ki prikazuje zmagovite vojske antanti-nih držav. Motivacija te prepovedi je kaj originalna. Pravi uamnv, da se na ta način zmanjšujejo zasluge italijanske vojsk t* Ln isbija patrijotični duh italijan-->k ga ljudstva. Pa tudi drugače . ..Ine povzdigujejo takšni filmi duha od rezal j ' . . . , , prebivalstva, ki m naklonjeno strahotam vojne. Mislimo, da tiči baš v tej bojazni in strahu |>ovod za propoved rečenega filma. Italijan je bil strahopeten vedno, kadar se je bilo treba udariti zar^>. 0 , .. . .. .... ... sem mogel tnieesar slišati, vendar .... , , , ,. >. Sedeži za potnike so bili tik . ... . , » , bil ze preje tako neradovohno , . . . je bilo petje tako navdušeno, da i d mojim, da nLscm imel vsega J ' . pustil letalo, ki je pa k sreei _____________________pa- , , . . . , sem ga lahko tudi videl. Med go-' , , . , , . razgeda predse, kar me je pri kr- . ,"" . del tako mehko, da se ni prav m<* , , , sti jo bil zlasti eden posebno srbo- , marjenju hudo oviralo. i . . - pobu. rit in videti je bdo tla mu te.-^i ' ,. - i - ji- , , , .. t— . Ko sera s pomo«-jo ljudi, ki jih Naložil sem štiri gospode, ki so sedež nikakor ne pnja. Ker pa je . , . ' _ . .... . • , 1*11 ». • , , , . , • je nekaj prihitelo iz bližnje vasi. v.si do nosu zaviti v letalske bil pri meni slabo naletel j«- sedaj bili vsi do nosu zaviti pova kapuca izključno le delo narave ali ne. Moj lastni utis je, dajkožu1,(,» kaJ^ v tistih potniki preložil težišče svojeira (neumorne- ga do gotove meje drdo narave, a je nekdo, pred stoletji, fra-|«e niso bili zavarovani v udobnih ga delovanja na sprednji konec piran o»tvar. je moral imeti bizarno damišlji- popravil zv^riženo kolo, smo zavlekli etalo na trdnejši svet, odkoder sem nameraval zopet vzleteti. , ,- - , —t . , . f'etvorica pod srrmom je pri tem stavljeni mrzlemu visinskemu ve- štirih je skušal prilesti do njega, ... , . ... .... , ^ . \ . , .. zakimala v zasluzeno spanje m le trn in kožuhi jim ni>o bili odveč, a veter ga je vselej prekucnil na- Po vzleta so sedeli kakih pet mi- zaj na sedež. Poleg tega sem ga Druga prej>oved se tiče filma, ki je prikazoval napolitanske ulice. Ti kraji nehigijenični, uma-\zani. polni berače\- in roparjev ter kažejo ondotno ljudstvo v pozi slaVfkejra brezdflja — il dol*'*' far niente — kakor imenujejo ta Italijani. Faši^ičnega režima je tega sram. zakaj odkar je na krmilu. ni inogel zat.r«"!i navad in o-bičajev, ki. niso nič kaj laskavi za vlado, preporajajočn. 40 milijonsko ljudstvo. Kako se potuje v stari bra j in nazaj ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ atari kraj, je potrebno, da Je poučen « potnih UatJh. prti jasi ln drugi* stvareh. Vsled naSe dolgoletne l*-kuSnJe Vam ml zamoremo dati naj-boljša pojasniia ln priporoČam pofltl. ampak ga mora iti Iskat vnak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlfikl n-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odiKJtovanJem, kakor kdo ▼ proAnJl zaprosi. Kdor potuje ven br« dovoljenja, potuje na sv«, j o lastne odgovor — I loč no delo, — če je ročno delo. — pripisujejo nt-k^inu Fra nut čisto mirno ter nekam bojaz- vlekej nazaj še jaz. za šal ki ga j" ljivo in prepadeno zrli predse. im(»l okoli vratu, ki pa se mu je bil Potlej pa so se zdajci spogledali v vetru odvil in čigar ene k origin videti je Lilo. kakor da je vsem mi je plapolaj tik pred nosom. Ne-namah šinil v glavo Ista misel kaj časa sem ga že brzdal na la namreč, da bi bilo dobro načeti naern. toda nazadnje se je šal po-steklenico konjaka, ki so «ra imeli polnoma odmotal od Am^eimu. — špnn>kenm menihu, ki je zlomil ■svoje obljube ter pobegnil iz Span-ke v Motikshaven. »Sara je zrla z zanimanjem. — i\i', jaz tega ne vera, — j«* rekla. — Pripovedujte mi o tem. To zveni okrajno razbtirljivo. — Vi vendar ne mislite reči. da vas ni nikdo obvestil o gospodu. kojega doživljaji -o dali mestu ime Monk shaven T — Na. ,Jaz se bojim, da je bila moja vzgoja, tikajoča se krajev-i r zgodovine, grdo zanemarjeua. Popravite te ]»oinanjkljaje, — je i'ostavila smeje. (Jarth se je nekoliko nasmehnil. — Dobro, jaz hočem. Vedno sem Imel nekaj sorodniškega duha za Fra Ansel ma. Predlagam pa, da preisčeva naj^>rvo čajni jer- hasček. Ivanovi ia sta se pod varstvom velike skale. Gaith je najprvo razprostrl veliko preprogo, katero je prinesel s seboj iz čolna, da sedi Sara na njej. Nato je razvezal jerbašček in pokazalo se je, da ima Mrs. Judson naravnost ženi j za .pripravljanje "takih stvari. Prišle so na dan razne stvari, kolački, sandwichi in predvsem duhteč raj iz thermo« srteklenice. Sara, ki je srebala čaj z užitkom, je pohvalila vsako stvar. — Za utrjenega mizogina, — je pripomnila pozneje, ko sta spravljaJa skupaj jerbašček, — imate zek) popolno razumevanje za alabosti ženska za čaj. — To je slučaj vzroka in učinka. Mizogin, — je nadaljeval sarkastično, — je proizvod zelo popolnega razumevanja večine ženskih slaiboerti. Vitka postava Sare se je nekoliko zganila. Ali mislite, — je rekla, govoreča nekoliko ogorčeno, — da s težavo smo jih spravili nazaj na sedeže, kjer smo jih dobro pri ve-j zali. Vzletel sem že zagledal pod j seboj letališče v Lip»kem. Ustavil sem motor, ko m> se mi ušes*a ne-, koliko privadila neubrane godbe, i Vsi štirje gospodje pred menoj ROJAKI. NAROČAJTE SE NA v r i M/j Nočna Oslabelost Mehurja ali j p ,|| i aj Ledfc pri starih ' Hitro pomo? c pristnim Santal Midy Ua^eino- Neiked- IJrvo. KAKO DOBITI SVOJCK IZ STABEGA KRAJA Od prvega Julija je r veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo smo rlSkl državljani dobiti svoje Cena in neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. junijem 11*28. leta poročene. Izven kvota Jugoslovanska kvota znala Ae ve-dno 871 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlSl amerlAkih državljanov, motja amerlAkih državljank, ki so se pc 1. Junija 1928. leta poročili ln po-lJedeUd, oziroma fese ln neporo Ceni otroci Izpod 21. leta onih no-državljanov, ki so bili postavno prlpuflčenf v to deželo za stalno M. vanje tu. Vsi ti Imajo prednoat v kvoti, od ostalih aorodnlkor, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vaake prednoatl v lati pa se no ■prejema nI kakih proAe&J m aaso-rfkanaka vlaaja. trdno spah m glasno smrčali.; r.jeiroveira .... . . . . . t , lM. . , Zbudili se n»o niti tedaj, ko sem s seboj. Tudi na kozarce .-o bili vratu in mi je ostal v roki. 8edaj ...........' - .... . . .. . . , pristal. S poštnimi vrečami vred. mislili, ko so se vkrcali. A ker je drznemu plezalc-u vendarle us- ' . ... *TTt . . , i - -i ...... . I ki sem j.h bil nekaj pripeljal s kozarec ni bil silee, marveč cela pelo, da je prilezel k motoru. tam t , . ... , .... - ! - - - v-i * j- * 11 i -i - . ., seboj, so jih nalouU na avto in easa, je bila tudi steklenica kaj je z eno roko pograbil n-ko cev ki . '. .. t...... , > . -r* *!■« -i - . . . . odpeljali v najlflizji hotel kmalu prazna. Prav tako hitro je ^ po sjej pretaka bencin, z dru- začela delovati tudi njena vsebi- go roko pa je jel šariti okoli mo- na in ko smo leteli baš nad nekimjtorja. Zdelo se mi je. da bo vsak mestecem so že precej nadelani go-j trenutek zašej s prsti med vzvode spodje v svojem prešernem razpo-jali pa da bo pri eni ali drugi iz- loženju meni nič tebi nič zagnalijmed vžigalnih sveč izklupil straho- prazno steklenico iz letala. Stekle- vit električen udarec. Ne to ne niča pa ni padla naravnost na tla'ono ne bi bilo posebno ugodno za "GLAS NARODA \ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V All ERIKI. STATE BANK a nbw ion Šolske takse. kakor so gospodje nemara pričakovali ; siloviti veter ki ga daje propeler jo je zanesel da je sfrčala Premišljal sem, ali ne bi najbolj me je skrbelo, kdaj se mu bo pod roko utrgala cev, iz katere bi se tik mimo moje glave in samo za ulil bencin, ki bi se gotovo vnel in za žgal celo letalo. Premišljal sem, ai ne bi najbolj kazalo, da kar moči hitro prista- las je manikalo, da ni prebila krmila repu letala. K tej šali sem menda napravil sila neprijazen obraz, zakaj eden nem. Toda pokrajina pod menoj izmed kavalirjev je takoj izvlekel!ni bila videti Bog ve kako prikup-drugo steklenino natočil kozarec in ljiva. Preje je deževa lo in tla so ,'e popoln-oma lerpo od vas povaibiti me ven na piknik ter sprožiti mi ga ponudil. Njegovi prijazno-j bila razmočena in rahla. Če nato na mojo .glavo take pripombe ? — Na, jaz ne mtelim, — je priznal odkrito. — Vi le pla&ijete račune za nekega drugega. Njegova suha, rjava roka je nenadno posegla po njenih. — Odpusti -mi, Sada! Nenadna intenzivnost njegovega obnašanja je bila popolnoma izven proporci je le površne frikeije v tem trenutku. Sara, ki je čutila nekoliko bolj igloboko ter razumefla pomen 2a tem, je hitro obr-rila pogovor v iraanj osebne smeri. — Zelo dobro, — je rekla lahko ter oprostila svojo roko, ~aan oprodeam in vi mi boste povedaSi glede Fra Ao&lma. pri- Doslej .so bili oproščeni šolskih taks dijaki srednjih in visokih šol iz novih provinc. Ministrstvo prosvete je posredovalo pri -finančnem ministrstvu, da bi se o-proščenje podaljšalo še za tri leta ali finančni minister je odgovoril, j da to ne bo mogoče zaradi 'budžet-skega preobremenjenja, dovolil pa je, da bodo oproweni od taks še nadalje dijaki