Stev. 30 Cena 15 din PTUJ, dne 29. julija 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk! tednik« zavod s samostojnim fmansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din. Oranje za strniščno setev je že v teku {Foto: j. vrabi) Moian porast proizvodnje v ptujski občini Po družbenem planu občine Ptuj za leto 1960 je predvideno pove- čanje industrijske proizvodnje za 14,2 odst. v primerjavi z letom 1959. Dosedanji rezultati pa ka- žejo, da bo letošnji plan fizične- ga obsega proizvodnje celo prese- žen. V prvih šestih mesecih so indu- strijska podjetja v ptujski občini povečala fizični obseg proizvod- nje za 25,4 odst. in s tem izpolni- la letni plan v višini 55 odst. Po- vprečna mesečna dinamika indu- strijske proizvodnje je bila torej za 5 odst. višja od planiranega obsega. Na tak razvoj industrijske proizvodnje v I. polletju je ugod- no vplivala boljša preskrba s suro- vinami in reprodukcijskim mate- rialom ter zadostna dobava elek- trične energije, ki je v preteklih letih močno omejevala obseg pro- izvodnje in povzročila gospodar- stvu občine veliko škodo. Za letošnji razvoj je značilna kontinuirana proizvodnja v prvih mesecih, medtem ko je do lani v začetku vsakega leta nekoliko stagnirala ali celo nazadovala v primerjavi z zadnjiVni meseci prejšnjega leta. Po posameznih mesecih se je fizični obseg indu- strijske proizvodnje gibal takole: Skupaj I. polletje 125,4 Največja proizvodnja je bila do- sežena v mesecu aprilu, medtem ko je znašal indeks v juniju le 118,4. Tempo proizvodnje se je v tem mesecu nekoliko zaustavil zaradi poostritve predpisov glede odobravanja kreditov za obratna sredstva. Ti ukrepi so najbolj pri- zadeli tovarno volnenih izdelkov v Majšperku, ki bi za izpolnitev planirane proizvodnje potrebovala še 130 milijonov dinarjev kredita za obratna sredstva ter Mlekarno in Tovarno avtoopreme v Ptuju, ki razmeroma najbolj povečujeta obseg poslovanja v primerjavi s prejšnjim letom. V letu 1960 se bo znatno pove- čal fizični obseg proizvodnje tudi v kmetijstvu, predvsem na kmetij- skih gospodarstvih in na območju tistih kmetijskih zadrug, ki so se boljše uveljavile kot organizator- ji proizvodnje. Z merjenjem ozi- roma s tehtanjem je ugotovljeno, da je bil dosežen povprečen hektarski pridelek pšenice na kmetijskem gospodarstvu Dravsko polje v Kidričevem v višini 36 mtc, na kmetijskem gospodarstvu »Ptujsko polje« pa 42 mtc na ha. Po posameznih obratih oziroma deloviščih pa so bili doseženi hektarski pridelki od 25 mtc do 60 mtc pšenice. Doseženi rezulta- ti dokazujejo veliko prednost or- ganizirane kmetijske proizvodnje, obenem pa opozarjajo na obetajo- če rezerve v privatnem sektorju, ki bo v tem letu dosegel predvi- doma povprečno le 25 mtc na ha. PA. Jutri raihod brigade Danes, v petek, 29. julija 1960, se bo okrog 13. ure marsikdo zadnjič ozrl na brigadirje in bri- gadirke študentske MDB »Jože Lacko«, ki se bo po Ljutomerski cesti čez Titov trg in čez Trg mla- dinskih delovnih brigad v Ptuju vračala v Dom vajencev na trgu svobode pa svoji končani akciji v korist aa;)redka vodovoda in ka- nalizacije Ptuja. Jutri, v soboto, 30. julija, dopoldne pa se bosta v Ptuju sestali študentska brigada iz Ptuja in ptujska brigada iz Le- narta. Prirejen jima bo skupen sprejem in skujpen zaključek, na- to pa se bosta brigadi razšli. Bri- gadirji se bodo vrnili na svoje domove v Ptuju, v Mariboru, na Koroško in v Bosno v zavesti, da so v razmeroma kratkem času akcije opravili v korist naše skup- nosti veliko delo, ki bo ostalo stoletjie spomenik velike požrtvo- valnosti in patriotične zavesti naših mladih ljudi. Študentska brigada »Jože Lac- 'co« je bila v soboto, 23. julija 1.1., drugič priznana kot udarna, saj so brigadirj.i in brigadirke celo do 230 % presegli dnevne delovne norme. Sprva so tudi oni imeli te- ^žave. Neizkušenost pri delu, tež- 'ko orodje, težek teren in ti ne- srečni žulji. Vse to je minilo. Navadili so se na vse to in iz dneva v dan dosegali boljše uspe- he pri delu. Brigadno življenje in zaposlitev v prostem času je bilo vsem v pouk in zabavo. Radi so se tudi zavrteli, ko je le bila pri- ložnost. V soboto, 23. julija, je bilai v Narodnem domu mala slovesnost v zvezi z drugo razglasitvijo, da je brigada udarna. Na to sloves- nost so prišli predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Pohvalili so celotno brigado in ji sporočili, da je zaslužila že v drugič naziv udarna brigada. Za nagovor pred- stavnikov se je zahvalil komandant brigade, nato pa je še bil kratek spored, za njim pa brigadni ples. Vsi so se vrteli in »kulturni« je pridno obračal gramofonske plo- šče, da ni bilo med plesi predolge pavze. Pred nedavnim je bil prvi brigadni ples v Narodnem domu in tudi ta je bil po razglasitvi bri- gade za udarno. Gk)voriI sem s članicami in člani brigade ob zadnji slovesnosti v Narodnem domu. Prijetno so vsi presenečeni nad izredno prisrč- nim vzdušjem v brigadi, nad ve- liko aktivnostjo ter usipehi briga- de, pa tudi nad pozornostjo in- vestitorja in ptujskih podjetij. Vsi so jim bili naklonjeni in so jim tudi poskrbeli za prav prijetne dni v Ptuju v času akcije. Stano- vanje, hrana, zaposlitev in raz- vedrilo v prostem času je vplivalo na veliko aktivnost v akciji, ki se .je izražala na visokih odstotkih preseganja norm. Od 100 % so prehajali na 130, 150, 170 in celo na 230 % norme in ves Ptuj je bil vesel teh mladih ljudi, ki so to- liko storili za napredek vodovoda ;n kanalizacije v Ptuju. Enako požrtvovalni kot so bili študentje v Ptuju, je bila ptujska brigada pri Lenartu marljiva in prizadevna ter je daleč presegala normo in obdržala v višini sloves ptujskih mladinskih delovnih bri- gad, ki so se z vseh delovišč vračale večkrat udarne. Pohod obeh brigad v soboto, 30. julija t. L, dopoldne skozi Ptuj bo njihov zadnji pozdrav s ptuj- skim prebivalstvom in obljuba, da se bodo v prihodnjih počitni- cah zbiirale nove brigade in odšle na nove lokalne akcije ter dopri- našale svoj častni delež pri gra- ditvi komunalnih objektov v ob- čini, okraju, republiki in v drugih delih države. Nagovori na spre- jemu in ob slovesu bodo besede predstavnikov in brigadirjev, ki izražajo eno, socialistični patrio- tizem, ki združuje mladino in ta v akcijsih dokazuje, da zavestno gradi in ustvarja sebi in bodočim rodovom lepše dni v svoji domo- vini. V J PROSLAVE OS DNEVU VSTAJE V HEVATSKI TEžŽ BOSNI IN HERCEGOVINI Včeraj so v Hrvatski ter Bosni in Hercegovini svečano proslavili dan vstaje. Največja slovesnost v BiH je bila včeraj v Prijedoru, kjer je pred 15 tisoč prebivalci tega mesta in okoličani govoril predsednik ljudske skupščine BiH Djuro Pucar. Zadeva glede Konga dcbiiva po- časi svojo zackrcženo podobo. Ge- neralni taijnik je že zagotov-1 kon- goškemu premieru Lumumbt, da ne bedo privoIi;i v •cdcepitev Ka- tange in da bodo zajamčili nede- ljivost ozemlja nove repub.ike Kcngo. Hkrati s to izjavo je vo- dja ene izmed katanških politič- nih strank dejal, da je tr.: četrtine prebivalstva proti odceipitvi in da bcčejo domačini za vsako ceno ostati združeni z matično deželo Kongom. Ta politik je šel celo dalje ter cmenil, da bO' v prihodnjih dneh izbruhni', revolt, če ne bodo pra- vočasno intervenirale mednarodne čete ter zgna.e belgijske enote. Tudi komandant mednarodnih čet je izjavil, da se bodo še domenili, kako bodo uredili s Katango. Ne- kaj kasneje je Hammarskjold v Bruslju namignil, da bi se lahko zmenili za kompromisno rešitev, in sicer tako, da b: ostale belgij- ske čete v Katangi tako dolgo, dokler ne bi vzpostaiviii v ostalem Kongu mir, nato pa bi prišle si!e OZN še v Katango. Iz vseh teh izjav je razvidno, da je propadel belgijski načrt, da bi zanetili v Kongu nekakšno dr- žavljansko vojno, ker pač niso ra- čunali, da se bo predsednik Lu- mumba tako hitro cbrnil na OZN. Vse te politične mahinacije n po- drobnos:ti bodo šle v pozabo, še dolgo pa bodo govonJi o kongo- škem primeru kot o ponovnem kolonialističnem osvajanju, ki pa ni uspeCo. Ker so mednarodne čete v glav- nem že uvedle red, kcliikor je sploh šlo za kaljenje miru, pri- haja sedaj v cspredje gospodar- sko vprašanje. Potovanje premi- era Lumumbe v New York na raz- govore z generalnim tajnikom n: tako nenavadno, kajt Hammar- skjold je na poti v Kcngo sprožil problem tudi v Bruslju, kjer se je ustavil za kratek čas. Bolj za- nimivo je to, da so Lumumbo po- vabili v Washington ameriški pK)- litiki in gospodarstveniki, da b: se z njim meniCi o gospodarski po- moči. Poleg tega so že objavili, da so v ZDA ustanovili posebruo družbo, ki naj bi v Kongu finan- sirala razne objekte. Banikiir, •usta- novitelj družbe, je namignil, da se je cdCočil za takšen pcdvg, ker je slišal, da imajo tudi sovjeti veliko zanimanje za gospodarsko pomcč v Kongu. Iz takega drob- nega, morda vsakodnevnega spo- ročila lahko sklepamo, da je do- bila zdraha v Kcngu drugačno vsebino in da gre pn vsem tem za spor aiotraj kapitalističnih skupin in za spor med Vzhodom in Zahodom še posebej. S'por med kapiitaJ sti glede K« bogatejšo bivšo kolonijo nase. Se- daj gre za to, da Zahod nekaj ta- kega prepreči. PREBIVALSTVO PTUJSKE OBČINE BO PROSLAVILO SVOJ LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK V NEDELJO, 7. AVGUSTA, V PTUJU I VELIKO KMETIJSKO MANIFESTA- CIJO Slavnostni sprevod pri katerem bodo sodelovali: družbena kmetijska posestva, kmetijske zadruge, cirgamzacije za pospeševanje kmetijstva, pod.ietja za proizvodnjo kmetijskega reprodukcijskega ma- teriala, pod.ietja za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov itd. Slavnostni sprevod bo začel z mimohodom na Trgu mladin- skih brigad ob 9. uri. Vabimo skupine kmetijskih proizvajalcev, sekcije Ijudsko- prcsvetnih društev in vaške godbe, aa se priključijo sprevodu na okrašen h vozovih. Zbirališče vseh skupin za sprevod bo ob Dravi pri osnovni, šoli. Ob 10. uri bo na Trgu nitadinskih brigad slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril zvezni ljudski poslanec tov. Zoran Polič. V popoldanskem času bo zabavni six>red na prostoru med osnovno šolo in Mlekarno. V PONEDELJEK. 8. AVGUSTA, bo ob 10. uri na Slovenskem trgu (pred gledališčem) Otvoritev vodovoda in mestne pralnice UDELEŽITE SE VSI PROSLAVE NAŠEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA! ODBOR IComunaina banka bo gradila novo stavbo Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj je začelo v sredo, 20. t. m., dopoldne s pripravami za graditev poslovno-stanovanjske zgradbe Komunalne banke v Ptuju, ki bo visoka 2 in pol nad- stropji ter bo imela v pritličju in 1. nadstropju poslovne pro- store, v II. nadstropju in v man- sardi pa stanovanja za svoje uslužbence. Nova zgradba Komunalne banke bo stala na prostoru med Titovim trgom in Trstenjakovo ulico in bo popolnoma zakrila stanovanjsko enonadstropnico. ki stoji na tem prostoru. Med novo zgradbo Komunalne banke in zgradbo stare kasarne bo še ostal razmeroma širok prehod k novi zgradbi Zadružne hranil- nice in posojilnice, ki sega do Lackove ulice in je sedaj zgra- jena do 3. nadstropja, pa tudi k novi zgradbi kulturnega doma, projektiranega tudi za prostor med Titovim trgom in Trstenja- Ivovo ulico. Tako bo končno otok Lackova ulica-Miklošičeva ulica- Titov trg in Trstenjakova ulica namesto nekdanjih med vojno porušenih in narušenih stavb na novo pozidan in bo arhitekton- sko dopolnjeval že obstoječo ve- rigo hiš na tem prostoru. Gradbeno podjetje »Drava« je pri pripravah del za graditev zgradbe Komunalne banke pre- šlo na mehanizirano izkopava- nje zemlje za kletne prostore in temelje, kar gre mnogo hitreje kot ročno delo in od^ažanje hu- musa in ostalega materiala s konjsko vprego. Ko dela na tem prostoru boldožer in riva zem- ljo na oder pripravljen za avto- matično natovarjanje zemlje na tovorne avtomobile, se nabere mnogo gledalcev, ki priznavajo, da ima mehanizacija veliko prednost pred vsakim drugim načinom dela. Na tem prostoru odstranjeno zemljo odvaža podjetje »Drava« na prostor med Lackovo ulico in »Petrolovo« servisno postajo, kjer bo lepa humusna zemlja splanirana in bo tukaj nastal novo urejeni del ptujskega parka. STRAN i PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 29. JUUJA 1960 SEJA PREDSEDNIKA OBČ. SINDIKALNEGA SVETA PTUJ Za stalnejše stike zbora proiz vajalcev z delavskimi sveti Predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je na svoji zadnji seji proučilo priporočila Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ptuj gospodar- skim organizacijam ter jih v ce- loti sprejelo kot sestavni del programa dela sindikalnih orga- nizacij v gospodarskih organi- zacijah. Predsedstvo je z zado- voljstvom ugotovilo, da je delo zbora proizvajalcev v zadnjem obdobju močno napredovalo, predvsem pa da se je zbor pro- izvajalcev zelo resno lotil reše- vanja najvažnej.ših problemov in vprašanj v komuni. Zadnje seje zbora proizvajalcev so to močno potrdile in brez dvoma je to najsigurnejša pot k novim uspehom in napredku v komuni. Predsedstvo je po daljši raz- pravi sprejelo vrsto zaključkov in smernic, iz katerih je pred- vsem razvidno, da predsedstvo občinskega sindikalnega sveta priporoča vsem delavskim sve- tom, da redno vabijo na svoje seje člane zbora proizvajalcev in da je potrebno, da jim pravo- časno in redno dostavljajo gra- divo o zasedanjih. Do bi dosegli čim večje uspehe v reševanju skupnih interesov komune in kolektivov je potrebno, da imajo člani zbora proizvajalcev stalne tesne stike z volivci in organi delavskega samoupravljanja. S takim delom se bo zbor proiz- vajalcev približal delovnim ko- lektivom in laže bo reševati skupne probleme. Gledanja, ki se tu in tam še pojavljajo v ne- katerih delovnih kolektivih, češ, na občini to in to zahtevajo, ne dajo. ne razumejo in temu po- dobno, se bodo spremenila, ker bodo kolektivi gledali na komu- no kot na nedeljivo celoto in da je za uspešno reševanje proble- mov potrebno najtesnejše sode- lovanje in razumevanje. Delavci iz kolektivov, ki so proizvajalci in upravljale!, so istočasno tudi potrošniki dobrin, ki jim jih • lahko nudi le komunalna skup- nost. Ko podjetja dajejo del svo- jih finančnih sredstev za širše potrebe, jih dajejo istočasno za svoje ljudi, ki živijo v komuni. Cim tesnejša bo povezava med zborom proizvajalcev in kolek- tivi, tem laže se bodo reševali številni problemi v komuni. Vsi 66 pa morajo reševati v interesu vseh delovnih ljudi — to pa za- hteva najtesnejšo povezanost komune in podjetij. Glede na potrebo po čim tes- nejši povezavi med občinskim sindikalnim svetom in zborom proizvajalčev je predsedstvo sklenilo, predlagati zboru proiz- vajalcev sklicanje skupne seje obeh forumov. Seja bi naj bila v septembru in bi na seji raz- pravljali predvsem o gospodar- jenju v komuni in o nagrajeva- nju v delovnih kolektivih. Da pa bi bila seja čim uspešnejša ter da bi sprejeli konkretne za- ključke je naloga občinskega sindikalnega sveta in zbora pro- izvajalcev, da skupno izdelata analizo gospodarjenja v prvem polletju 1960 in analizo razvija- nja nagrajevanja po delovnem učinku. Komisija za tarifno po- litiko in nagrajevanje pri ob- činskem sindikalnem svetu je že pričela z načrtnim proučevanjem v industriji, obrti, trgovini, go- stinstvu, kmetijstvu in ostalih gospodarskih panogah. Na osno- vi analize bo izdelala izčrpno poročilo o stanju na tem pod- ročju ter dala konkretne pred- loge za nadaljnji razvoj nagra- jevanja. V zvezi s priporočili proizva- jalcev, da se združijo nekatera manjša obrtna podjetja, ugotav- lja predsedstvo, da so sedanje združitve manjših podjetij že obrodile pozitivne rezultate. Predsedstvo meni, da je pri združitvah najvažnejše, da ko- lektivi sami izrazijo željo in po- trebo po taki združitvi, prav ta- ko pa, da so vsaka taka združe- nja utemeljena. Priporoča se zboru proizvajalcev, da dela na- prej v tej smeri, kar bo prav gotovo dalo dobre rezultate. Predsedstvo priporoča zboru proizvajalcev, da se v remont- nih in servisnih delavnicah uvede druga izmena, kjer je po- vpraševanje po teh uslugah naj- večje. Predsedstvo je sprejelo še več zaključkov v statistični službi v komuni, o investicijah, izobra- ževanju, koriščenju letnega od- diha in drugih. Ob zaključku je sklenilo, da sindikalne podružnice v gospo- darskih organizacijah čimpreje proučijo priporočila zbora pro- izvajalcev in da sprejmejo kon- kretne zaključke za njihovo uspešno izvajanje. V drugem delu seje je pred- sedstvo obravnavalo ustanovi- tev delavskega kluba ter sta bila imenovana dva odbora. V akcij- sko-pripravljalni odbor za zbi- ranje finančnih sredstev in opre- mo kluba so bili imenovani: Jože Šegula, Feliks Bagar, Vladimir Ban, Bruno Valentin, Hinko Le- vičnik. Stane Vičar, Jože Sotler, Alojz Jere, Ivo Tomažič in Ka- rel Koren. V strokovni odbor za ureditev prostorov v Narodnem domu za delavski klub pa so bili imeno- vani: Karel Vobner, Drago Zu- pančič, Jože Vrbnjak, Otmar Gaj ser. Anton Hlupič, Vlado Makovec, Franc Vučak in Mirko Voda. Odbora bosta takoj pričela z delom za čim prejšnjo ureditev delavskega kluba. F. B. Lef ošnjiGorenjski sejem X. jubilejni Grenjsiki sejem tu- rizma in široke potrošnje bo sve- čano otvorjen 29. jul ja t. 1. Na sejmu bo sodelovalo doslej največje števi.o razstavljavcev, m sicer 233 gospodarskih ■ rganizacij s f>cdročja industrije /a široko potrošnjo, turizma, go.stinstva, obrti m veletrgovine. V primerja- vi z letom 1959 je letcs štev i razstavija-vcev p:'večano za pri- bližno 30 odstotkov. V primerjav z ietom 1959 se je struktura razstavljavcev po- novno sprememila v korist sode- lujočih iz cstalih pcdrcčij Slove- nije in Jugcslavije. Iz kranjskega okraja scdeluje letos le še 57 razstavljavcev, vsi ostali, torej 16 pa jih je iz osta- lih področij. Prvič scdeluje na Gorenjskem sejmu letos 52 raz- stavljavcev. Prodaja izdelkov šircke potroš- nje na drobno bo na letošnjem sejmu izredno razš rjena, zlasti pa sortiment. Tako bodo potrošniki imeli možn:st -nakupa montažnih stamovanjskth hiš in montažnih vveekend hišic, šotors''djetja. V okviru tekstilnega dela sejma bodo prirejene vsak dan manjše modne rev je, na katerih bodo svo- je mode'e pdkazala podjetja, ki scdelujejo na tem delu sejma. Na sejmu bo vinska pokušnja v režiji pcdjs.ij: VINO Brežice, SLOVENIJA VINO Ljubljana, VI- NO KRANJ in podjetja TIKVEŠ Kavadaroi iz Makedonije. V okviru tega podjetja bo tudi prodaja makedonskih specialitet. Akcila slndlHatov In DPO .Svobode* Ptuj za delavski klub V okviru praznovanja desete obletnice delavskega samouprav- ljanja je plenum Občinskega sin- dikailnega sveta Ptuj sklenil v Ptuju ustanoviiti delavski klub, ki bo služil delavcem za razvedrilo in izobraževanje. S tem v zvezi .je Občinski sindi- kalni svet preteklo sredo sklical posvetovanje predsednikov sindi- kalnih podružnic in delavskih sve- tov ter direktorjev podjetij ptuj- skih delovnih kolektivov z name- nom, da se na posvetovanju do- govorijo za konkretno akcijo. Iz razprave na posvetovanju iz- haja, da mora biti delavski klub čim prijetne je opreml.ien prostor, v katerega bodo naši delovni ljudje v svojem prostem času ra- di prihajali. Opremljen bo s tele- vizijskim aparatom, radijskim sprejemnikom UKV, šahovnicami, raznimi časopisi in revijami, itd. DPD »Svoboda« Ptuj pa bo skrbe- la za pestre oblike kulturnega življenja v klubu, za razne kul- turne programe, predavanja, pred- vajanje filmov itd. Delavci bodo v svojem klubu dobivali tudi {X)jasnila na vpraša- nja, ki jih bodo zanimala iz vseh področij, prav tako pa tudi pravne nasvete. Skratka delavski klub bo nudil našim delovnim ljudem prijetno razvedrilo, na drugi strani pa se bodo naši delavci v njem vzgajali in iizobraževali ter našli v njem svoj najprijetnejši kotiček. Na posvetovanju je bilo skle- njeno, da se takoj začne z akcijo za ureditev prostorov Narodnega doma, v katerem bo delavski klub. Potrebno bi bilo izprazniti tudi stanovanje v gornjih prostorih, s čimer bi pridobili primerne pro- store za klub. Dalje je bilo skle- njeno, da se takoj začne z zbira- njem finančnih in materialnih sredstev za ureditev in opremo kluba. Udeleženci so predlagali Občinskemu sindikalnemu svetu, naj imenuje odbor za zbiranje fi- nančnih in materialnih sredstev in strokovni odbor za ureditev pro- storov kluba in Narodnega doma, ter so dali več predlogov za oba odbora. FB V SLOVENSKIH GORICAH POVZROČA DIVJAČINA PRECEJ ŠKODE Kmetijska zadruga Juršinci se .ie obrnila na Občinski ljudski od- bor Ptuj v zvezi s škodo, ki jo povzroča na kmetijskih pridelkih njenega območja divjačina — sr- ne, zajci in fazani. Predlaga, da bi Občinski ljudski odbor Ptuj nekako vplival na Občinsko ali Okrajno lovsko zvezo, da bi pod- vzela potrebne mere in prihranila kmetovalcem tega območja na- daljnjo škodo. DELAVCI MIZARSKE DELAVNICE »REMONT« SO DALI VZGLED IN NAJVEČ ZA DELAVSKI KLUB V akciji za zbiranje finančnih In materialnih sredstev za uredi- tev in opremo delavskega kluba Ptuj so se med prvimi odzvali ter prispevali naslednji delovni kolek- tivi: Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, Občinski ljudski odbor Ptuj, Tovarna peri- la »Delta« Ptuj, Opekama Zabjek, Trgovsko p>odjetje »Slovenske go- rice« Ptuj, Tovarna strojil Majš- perk in Gradbeno podjetje »Dra- va« Ptuj. Posebno pa so se izkazali člani sindikata v mizarski delavnici »Remont« Ptuj, v kateri dela 19 delavcev in so zbrali skupno pet- najst tisoč dinarjev od svojih lastnih prejemkov. Ta primer naj služi za vzgled vsem ostalim v naših delovnih kolektivih, da bo- mo lahko ustanovili, uredili in opremili takšen delavski klub. da ga bodo vsi naš; delavci veseli. Občinski sindikalni svet Ptuj TRŽNE CENE na ptujskem živilskem trgu v sredo, 27. julija 1960. Povrtnina: krompir 25, čebula 60, česen 100. rdeča pesa 50, ko- renček 60, peteršilj 80—100, lu- ščeni fižol 60, fižol v stročju 50 do 60, špinača 100, solata v gla- vah 60, kumare 40—50, zelje v glavah 50, cvetača 60, ohrovt 50, solata endivija 40—50, koleraba 30, paprika 200, feferoni 200 rdeče zelje 30. Sadje in sadeži: jabolka 30 do 50, hruške 40—60, lisičke 140, gobe 200,. maline 160, breskve 120, marelice 130, slive 30—40. Žitarice in mlevski izdelki: pšenica 40, koruza 40, proso 50, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moka 40. repno seme 300 din. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 30—35, smetana 160, sir 30 do 40, surovo maslo 500. Perutnina in jajca: kokoši 400 do 600, piščanci 400—800, jajca 15 din. Maščobe: zaseka 300 din za kg. Nesreča ne počiva V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Novak Zeljko, Središče — pri kopanju si je poškodoval glavo; Potočnik Metka, Dornava 92 a — padla ji je opeka na desno roko; Bohi Katica, Vintarovci 69 — brat jo je s sekiro vsekal v levo roko; Fras Alojz, Rakovci 39 — vrezal se je z nožem v levo roko; Furjan Anton, Drstelja 26 — nekdo ga je s koso vrezal v levo roko; Bezjak Peter. Zabovci 25 — pri požaru si je opekel glavo in roko; Šmintič Peter, Cvctlin št. 21 — padel je z drevesa in si poškodoval desno roko; Vidovič Martin, Majski vrh 30 — padel je s kolesa in si poškodovala gla- vo; Marušek Noža, Draženci 56 — padla je s kolesa in si poško- dovala levo nogo; Reberc Hed- vika, Zamušani 37 — z nožem se je vrezala v desno nogo; Muršec Ana, Vitomarci 30 — podrla jo je krava in ji poškodovala tre- buh; Zumbac Stanko, Bukovci 1 — mlatilnica mu je poškodovala desno roko; Manko Franc, Stročja vas 10 — padel je in si poškodoval levo nogo; Kukovec Anton, Bukovci 102 — padel je s kolesa in si poškodoval desno nogo; Horvat Milan, Zabjak 15 — padel je s kolesa in si poško- doval levo nogo; Vočanec An- ton, Babinec 75 — padel je s skednja in si poškodoval levo roko. NOVI DAROVALCI KRVI Dne 12. 7. in 14. 7. je organi- ziral RK Ptuj krvrdajalsko akcijo. Za številno udeležbo se zahvalju- jemo darovalcem in organ zator- .jem: tov. Fridauer Francu, tov. Kociper Rudolfu in tov. Bcm-bek Mi',ici. Darovalci so: Mislovič Janez, Vlah Franc, Kreft Marija, Potoč- nilk Ivan, Malek Stanko, Kostanj- šek Erna, Mijan Slavko, Simonič Franc, Bezjak Janez, Belcvič Olga, Ljubša Elizabeta, Belov č Drago, Pihler Elizabeta, Pavlic Anton, Kramberger Rezika, Pleteršek Ka- tica, Vczič Franc, Lah Avgust, Hansel Vlado, Erbus Franc, Ca- futa Anton, Hvaleč Anton, Matja- šič Štefka, Žinko Kristina, Fr'dl Terezija, Meglic Minka, Kostanje- vec Lojze, Mikulec Greta, Kociper Rudolf, Kocper Jožica, Cenčič Milivoj, Pajenk Helena, Ritonja Alojz, Krois Mirko, Majerič Šte- fan, Medved Angela, Kolarič Pep- ca. Petek Jamko, Kolarič Anton, Koetnik Ferdo, Pevec Matilda, Jakolič Ivan, Kcletnik Marija, Ku- har Neža, Jabločnik Anica, Janže- kovič Anica, Majcen Mrko, Kojc Marija, Zmazek Mira, Samsa Mil- ka, Zmauc Marija, Veber Bogo- mir, Janžekcvič Mira, Urek Irma, Cene Alojz, Satler Anica. Sitar Janez, Podgoršek Marjana, Šimen- ko Alojzija, Bratec Angela, Vrtič Janko, Kuhar Anten, Kranjc Bar- bara, Osvald Milka, Šamprl Ru- dolf, Meglic Janko, Obran Ivana, Kuhar Kr stina, SimiOnič Ado.f, Bezjak Štefan, Kosec Marija, Soko Marija. Bezjak Franc, Rozman Frančiška, Zeleznik Marija, Hren- ko Julija, Arnuš Anica, Ropič An- tonija. Z cdlično organizacijo RK Ro- goznica n RK Lovrenc smo imeli dne 19. in 21. julija zopet odličen odziv in polnošteviilno udeležbo. S tem se zahvaljujemo vsem daro- valcem, enako pa tudi organiza«- torjem Ve.a Konradu in Veda Kcnradu za Rogoznico ter Pucku Janezu in Šetar Mari.ji za Lovrenc. Darovalci krvi so: Jančič Marija, Pečnik Nežica, Brenčič Milica, Be- zjak Marija, Kralj Ljiidmila, Voda Neža, Benkovič Marija, Lamut Ma- rija. Zeienik Terezija, Čeh Liza, Žnidarič Jožefa, Pepeln k Marija, Sirec Neža, Čeh Marija, Šamprl Marija, Jaušcvec Marjeta, Robin Justina, Petrovič Marija, Kolarič Frančiška, Petrovič Marica, Kau- čevič Marija, Kekec Ivana, Segula Ivan, Hameršek Marija, Lah Ma- rija, Lah Anton, Brenčič Alojz, Zelenko Osvad, FUrst Martin, Ro- bin Ivan, Kralj Jože, Kosec Mar- ko, Pečn k Jože. Ve^la Konrad, Vo- da Konrad, Čeh Marija, Bombek Marija, Beranič Elizabeta, Frčeč Angela, Zavrtanek Vera. Napast Lenka, Jemejšek Anica, Čeh Liza, Kelc Marija. Sirovnik Justina, Pi- šek Urška, Murko Marica, Fider- šek Matilda. Kotnik Matilda, Me- dved Franc, Brencelj Rudolf, Ko- rošec Janko, Koren Anica, Medved Alojzija, Plavčak Ivan, Muršec Stanko, Plavčak Rozalija, Bračič Marija, Em6iršič Matii'da in Holc Karel. Ob nujni potrebi pa se je od- zvala Pukšič Marjeta. Splošna bolnišnica Ptu,i Rdeči križ Ptuj Družben! kmetijski obrati in preskrba Inž. Egon Zoreč Se vedno je tako, da je preskr- ba v naši občini v veliki meri od- visna cfd proizvodnje individual- nega kmeta. Ta pa zaradi razdrob- ljene zemlje in premajhne upora- be agrotehničnih ukrepov zelo ne- enakomerno proizvaja in tako je v preskrbi čutiti zdaj večje zdaj manjše nihanje cen in tudi po- manjkanje zaloge. Z vlaganjem v družbena pose- stva bi v kratkem„ času lahko po- večali proizvodnjo mleka na 20.000 do 25.000 litrov dnevno, v nekaj letih pa bi posestva lahko krila do 80 odst. potreb predvsem v ze- lenjavi, krompirju in mesu. To se pravi, da bi bile težave v preskr- bi odpravljene, čim bi se kmetij- ska posestva okrepila in čimbolj usposobila za tržno proizvodnjo. V tem letu so razmere na tržišču izf)0dbudile mnoge kmetijske za- druge Za pitanje živine. Družbena posestva so začela letos pospešeno graditi hleve za govejo živino. Za- radi velikih površinskih kvalitet imajo posestva dovolj osnovne hrane in vse možnosti za znatno povečanje števila živine. Posestvo »Dravsko polje« gradi več hlevov in si nabavlja živino. Doslej so imela kmetijska gospodarstva (pred združitvijo) samo 0,7 živine na ha, v kratkem pa bodo imela 2,5 do 3 govedi na hektar. To pa pomeni velik napredek. V živinoreji na posestvih sicer ne primanjkuje voluminozne krme, vendar je ta premalo kvalitetna. Pri povprečni molznosti 3000 1 mleka na kravo letno, so potrebna močna krmila. V privdtnih gospo- darstvih kmet največ hrani živi- no s travo, kar pa ni dovolj za povečanje mleka in mesa. Potreb- no je hraniti živino tudi z njiv- skimi pridelki. Pri izboljšanju pre- hrane živine ima odločilno vlogo silažna koruza. Preskrba z mesom v naši občini ni najboljša, pred- vsem zaradi povečane reje telet. V skladu z rajonizacijo živinske proizvodnje je organizirano pita- nje iz domače prireje telet. Raz- širjeno je tudi pitanje prašičev zlasti tam, kjer se radi oddaljeno- sti kmetij od prometnih žil ne iz- plača voziti mleka na trg. Vendar so to le prvi koraki. Snovanje za- družnih ekonomij pri kmetijskih zadrugah bo nadalje krepilo so- cialistično proizvodnjo. Kmetje ponujajo zemljo ali v najem ali v prodajo. Res je, da so nekatera zemljišča tako majhna in na takih krajih, da bi jih zadruga težko sodobno in ekonomično obdelova- la, zato taka zemljišča zadruga odklanja, kar ni narobe. So pa pri- meri, ko bi zemljišče ustrezalo za sodobno obdelavo in bi le-ta lahko bila rentabilna, vendar še zadruga ni dovolj pripravljena na takšno proizvodnjo niti se ne tru- di, da bi se čimprej usposobila. So pa tu in tam tudi primeri, da se določa zelo visoka najemnina za zemljišča, gospodarska poslopja, stroje in živino, kar seveda ni v redu. V naši občini prehajamo posto- poma na simentalsko govedo, ki je primernejše za pitanje kot cikasta pasma. Umetno osemenjevanje, ki služi kot ukrep za izboljšanje ded- nih osnov živine, je zelo razšir- jeno v občini in pomaga k dvigu živinorejske proizvodnje. Radi prednosti, ki jih imajo veliki obra- ti, je pretekli načrt določil kme- tijskim posestvom zahtevnejše proizvodne naloge. S sodobnejšim rmčinom dela bodo kmetijska po- sestva vplivala na modernizacijo kmetijske proi-^vndnje v širši oko- lici, s tržnimi presežki pa učin- kovitejše posegla na trg. Porast blagovne proizvodnje na privat- nem sektorju pa bo urejen s po- godbeno proizvodnjo med zadrugo in zadružniki. Da bo postalo kmetijstvo sodob- no in da se bodo razvili sociali- stični odnosi na vasi, bodo po- trebna velika gmotna sredstva, pa tudi odločno prizadevanje vseh družbenih činiteljev in političnih organizacij. KAJ JE GLIVIČNA BOLEZEN — CERKOSPORA? V zadnji številki »Kmečkega glasa« sem čital opozorilo Kme- tijskega inštituta Ljubljana pri- delovalcem sladkorne pese, kjer jih le-ta opozarja na nevarno gli- vično bolezen sladkorne pese, ta- ko zvano »cerkosporo«. • V našem domačem jeziku jo imenujemo pesno listno pegavost. Napada poleg sladkorne pese tudi krmsko peso. Značilna za to gli- vično bolezen je prav majhna okrogla pega na listju pese. Te pege so najprej rjave, sčasoma jih prevleče siva prevleka, a končno pege počrnijo. Pege se sušijo in se trgajo. Širijo se zelo naglo po površini listja, posebno ob vlažnem vremenu. Najprej na- pada zunanje listje, potem notra- nje. Asimilacija je radi sušenja listja ovirana in zategadelj je pri- delek nizek, pa tudi odstotek sladkorja v pesi se zmanjša. • Poleg pese napada ta glivič- na bolezen tudi več vrst drugih rastlin, največ plevele, katerih ostanki služijo sipomladi za izvor prvih okužb pesinega listja. Kako se branimo proti tej bo- lezni? • Bolezen uspešno zatiramo, če vse ostanke obolelih rastlin na polju zberemo in sežgemo, kolikor jih ne moremo silirati. Kolobar pri pesi uredimo tako, da pride pesa največ vsako tretje leto na isto njivo. Pese ne smemo sejati pregosto. Gnojenje s kalijevimi gnojili preprečuje bolezen, ker postanejo rastline odpornejše. Dobro je tudi seme pred setvijo raizkužiti s suhimi živosrebrnimi pripravki. Najuspešnejše pa je škropljenje nasadov. Čimbolj je vlažno, tem večkrat škropimo. Zgodi se. da moramo škropiti vsa- kih 10 dni. Škropimo lahko z 1 % bordoško brozgo. Baker ugodno deluje na listno zelenilo, povečuje pridelek in odstotek sladkorja. Lahko pa tudi prašimo z bakre- nim apnom 25, in to 10-12 kg'ha, ali pa z bakrenim apnom 50, in to 6 kg ha ali pa s pripravkom, ki se imenuje thiozin A, prav tako 6 ko na ha površine. • Če 9o na sladkorni pesi listne uši, lahko primešamo 0.1 % k metasystoksu ali pa ekatinu ba- kreno apno 25, ali pa bakreno ap- no 50. STOGLAVA ČREDA KRAV SIMENTALK KG »Ptujsko polje." v Dor- navi gre na jgašo. (Foto: J. Vrabl) PTUJ. DNE 29 JLTIJ.^ 1960 PTDISKl TEDNIK STPAN S Plot' Marija vojsK iz Podvinc je žela 14 dni med žanjicami m ni bila utrujena, ker je bila povsod lepa pšenica (Foto: J. V rabi) Zbora tokrat zasedala v Kidričevem v četrtek, 28. julija 1960, sta v dvorani Restavracije v Kidričevem zasedala oba zbora Občinskega ljudskega odbora Ptuj in sta na skupni in ločeni seji rešila več predlogov cdlokov v zve/i z izra- čunavan.jem vrednosti stanovamj- skih stavb, o prometu z nepremič- ninami splošnega ljudsf.vna zveza Ptuj 20 mili- jrnov dinarjev za oraditcv kokošje farmo. Mlekarna Ptuj 9 milijonov za obratna sredstva, Remont Ptuj 5 mi'ijonnv za obratna sredstva iz občinskega investicijskega sklada, KZ Hajdina 5 m.-';jonov za plačilo icombajna. KZ »Slovenske gorice« Trnovska vas 4 milijone 700 tisoč za nakup oipreme. podjetij »Vp- sna« Ptuj, elektrifrkacijski odbor N'arapljp in Splošno čevljarstvo Ptuj pa bodo najeli manjša poso- jila za obratna sredstva in opre- mo. Za vsa ta posojila bo dala poroštva občina Ptuj glede na njihovo nu.inost in upravičenost. Tržna inšpekcija ugotavlja nepravilnosti Na 266 lanskih prijav tržno in- špekcje Ptuj je bilo lani izreče- nih za 1,654.000 din denarnih kaz- ni. V 26 primerih ni bila izrečena kazen, 70 prijav pa še ni rešenih. Pri pregledih je tržna inšpek- cija ugotavljala nepravilnosti pri inventurah nekater h pcdjetij m zadrug, pri dogovorjenih cenah za govejo živino, krompir in praš*'če, pri delu ocen.jevalnih komisij na dogcnih, priznavanje višjega od- stotka klavncst!, nepravilnc^sti pri tehtan.iu živne na sejmih in do- gcnih ter pri prometu s hibrid- nimi vini. V večini primerov .je bila oškodovana skupnost in za- sebniki. V gostinstvu je tržna inšpekcija ugotovila, da vsa gost šča ne pri- javija.jo jestvin in pijač, kar vpli- va na njihovo odmero dohodnine. Ugotovljeno je bilo, da je nekaj gostišč kupovalo klobase od ne- kega konjača iz Varaždina in jih prodajalo, čoprav niso bile užiitne. Takih primerov ni bilo v Ptuju, ampak v nekaterih gostiščih v okolici. Ugotovljeno je bilo tudi zaCvotno točenje hibridnih vin v industrijskih središčih obč ne. To- čili in kupova'i ,so tako vino de- lavci Nadalje je ta inšpekcija ugotovila, da je v občin: več ne- prijavljenih izvrševalcev obrtnih uslug kot je v občni samih obn- nikov. Prijavljenih je bilo tudi ne- kaj ned: voljenih zakolov telet m svinj ter pr-daje nepreg edanega mesa potrošn:kom. Nad osem milijonov za popraviio cest Dvaiinscdemdeset krajevnih od- borov ptujske občine dobiva te dni cbčilnske odločbe o dodelitvi sredstev iz cestnega sk'ada za leto 1960 za vzdrževanje cest in mostov. Skupna sredstva v ta namen znašajo nekaj nad 8 milijonov d - narjev (8,066.000 din). Od teh je iiz lanskega le^ta 3.989.469 din. Ta sredstva predstavljajo prispevek občine k samoprispevku po kra- jevnih odborih za popravilo cest in mostov ter za druga krajf:vna komunalna dela. Predvideno bo s skup;iimi sredstvi popravljenih nad 700 km cest IV. reda. Na teh cestah je predvsem potrebno od- vesti od dežja v jarkih zbrano vo- do in navoz ti gramoz, da se za- sipajo jarki in da se izboljša ce- ctno stanje cest. Zlasti bodo mora'i biti zasuti jarki na cestah v senčnih legah, kjer so csete naj- bolj poškodcvane in onesposob- ljene za uporabo. Skupno s 'kra- jevnim samoprispevkom bo v te namene pcrabijenn nad 15 milijo- nov dinarjev, kar se ob dobri or- oanzaciji dela in uporabi pravil- nega materiala m-ra občutiti na cestah v vsakem krajevnem od- boru. Gramoz bodo navažali iz svojih gramoznic a!« pa tudi iz drupih, kjer svojih nimajo. Največ dodeljenih sredstev od- pade na krajevne odbore Čormo- žiše, Juršinci, Kczminci, Markovci, Mestn vrh, Pclenšak, Ptujska go- ra, Zavrč in Sedlašek. Na te k-a- jevne odbore odcade nad 200.000 dinarjev iz cestnega sklada, na druge pa vse do ta višine, koikor jih nrl'o že lani izčrpali ali jih celo presegli. Po krajevnih ^dh-rh bo^'^ do'a in račune za porabljena srolstv in delo kontrolirale krajevne ko- mis je za oonrpvilo c^st m mo- stov, i>cnek^d oa bodo kontroli- r!?'i tudi '> Pt']ja -n d = l' Va. misiiam nrimerna navo-l^^a za čim u-ipošneje opravljeno delo. Novo občinsko mladinsko vodstvo Pred nedavnim je bilo v Ptuju plenarno zasedanje 35-članskega občinskega komiteja LMS. Ob tej priliki so razpravljali o lokalnih mladinskih delovnih akcijah, v Ptuju pri graditvi vodovoda in ka- nalizacije, o prostoru, ki bi bil mladini za sestanke in razvedri- lo, o izletih in obiskih industrij- skih in kmetijskih obratov, o red- nem šolanju članstva ter o red- nem političnem šolanju mladine. Po predlogih in priporočilih čla- nov komiteja so sprejeli v zvezi z gradnjo ustrezne ukrepe. Izvo- ljen je bil nov sekretariat. Trinajstčlanski sekretariat je imel 19. julija t. 1. sejo in je na njej izvolil za predsednika Fran- ca "Tetičkoviča, sekretarko Lojzko Zelenik in za blagajnika Kanko Arnuš. Člani sekretariata so: dr. Franc Krištofelc, dr. Ljubo Toš, Sonja Vučak, Boštjan Pire, Rado- van Nikič, Franc Nemec, Jože Ja- garinec, Peter Gegič, Nežka Golob in Vinko Cebek. MAJŠPERK Nov UO zdravstvene postaje Majšperk Dcivetčlansk novi upravni od- bcr zdravstvene pr.staje Majšperk, ki ga tvorijo delavci in name- ščenc: iz dveh majšpefških tovarn in iz okolice ter zdravnik, je te dni prevzel svoje dolžnosti, ki se jih je obvezali v svoji mandatn. dobi vestno opravljati. ČRMLJU Nova cesJa skozi Biš Kmetijsko g!)spodarstvi-> Selce gradi s pomočjo občine Ptuj novo cesto S'{ozi Biš, ki bo po najkraj- ši p-ti povezovala KG Selce s Tr- novsko vasjo n bo skrajš-ia dose- danjo cesto za n^.imgnj 5 km. Ob- čina Pt.ui je pndprla to graditev s 599.030 dinarjev. Požar v Kicarju Pri posestniku Alojzu Kon- driču v Kicarju št. 132 je v torek, 26. jul. t. 1.. po 21. uri izbruhnil požar. Začelo je goreti s sever- ne strani gospodarsko poslopje. Razen domačih sprva ni bifo ni- kogar, ker je hiša oddaljena od drugih hiš in okoliški ljudje niso opazili požara, ker so se v tem času že spravljali k počitku. Ta- ko je bilo tudi pri samih Kon-' dnčevih. Gospodinja je le še po- gledala ven in ni mogla verjeti, da svetlikanje na gospodarskem poslopju ni nič drugo kot ne- srečni požar. Gospodarja in sina ni bilo doma. Bila sta na Po- horju pri čebelah. Bližnji ljudje so skupno z domačimi rešili ži- vino in kar se je rešiti dalo, ostalo pa je uničil požar, ki je povzročil Kondričevem na^ go- spodarskem poslopju, opremi in orodju ter pridelku najmanj 500 tisoč dinarjev škode. Od gasilcev so prihiteli prvi na pomoč gasilci iz Ptuja s ci- sternama. V bližnjih studencih in mlakah je vode takoj zmanj- kalo. Pred požarom je bila ohra- njena stanovanjska hiša in manjše gospodarsko poslopje. Na pomoč pa so prihiteli tudi gasilci iz Bukove. Hitro so sto- pili v akcijo in pomagali, koli- kor se je še dalo. Zanimivo pri bukovskih gasilcih je, da so v njihovem društvu zelo agilna de- kleta. Ta so se izkazala tudi pri zadnjem požaru v Zabovcih. Za požar v Kicarju pa je bilo zna- čilno to, da je iz mesta kazalo, da je požar nekje blizu žage pod- jetja LIP in je bilo celo težko najti v temi pravo pot k poža- rišču. Z iskanjem poti so nekaj dragocenih minut zamudili ptuj- ski pa tudi bukovski gasilci. Kako je prišlo do požara v Kicarju, bo morala ugotoviti preiskava. Organi LM so bili tudi takoj na licu mesta, pod- vzeli vse varnostne mere za za- ščito iz hiše rešenih stvari in za prekinitev loka, da se ne bi zgo- dila še kaka nesreča z elektriko. Dečke so rodile: Ana Ferlež, Stoperce 31; Justina Mlakar, Popovci 8 — Viktorja; Terezija Zelenjak, Tomaž 18 — Stanka. Deklice so rodile: Marija Do- večar, Strejaci 11 — Anico; Ma- rija Toplak. Nova vas 35 pri Ptuju — Majdo; Vika Semenič. Branislavci 25; Pavla Gajšek, Stogovci 49. Franc Bolcar, Budina 29. in Hilda inž.. Ormož; Spasoje Šo- škič, Maribor, in Marija Novak. Vičava 8, Ptuj. SMRTI NI BILO. SINDIKALNI koledar / petek, dne 29. jul. 1960, bo ob 12. uri na gradbišču nove hidroelektrarne v Hajdošah pri Ptuju ustanovni občni zbor no- ve sindikalne p>odružnice »Hi- droelektrarne Hajdoše^< v iz- gradnji, ki se bo uvrstila med sindikalne podružnice na ob- močju ptujske občine. Tako se bo število sindikalnih podružnic v občini povečalo na 89. V torek. 2. avgusta 19fiO, bo ob 17. uri na Občinskem sindikal- nem svetu Ptuj prva seja stro- kovnega odbora za preureditev prostorov v Narodnem domu v delavski klub. Strokovni odbor bo razpravljal, kako urediti pro- store s prostovoljnim delom, da bodo ti čim prijetnejši kotiček naših delovnih ljudi. V sredo. 3. avgusta 1960, bo ob 17. uri na Občinskem sindikal- nem svetu prva seja akcijsko- pripravljalnega odbora za usta- novitev delavskega kluba in zbi- ranje finančnih in materialnih sredstev za opremo kluba. Akcijsko-pripravljalni odbor ima tudi nalogo, pričeti z akcijo za gradnjo delavskega doma v Ptuju, z zbiranjem finančnih sredstev in organiziranjei;n pro- stovoljnih delovnih akcij,' ko se bo z gradnjo samo pričelo. -A- V delovnih kolektivih ptujske občine vlada veliko zanimanje za praznovanje drugega občin- skega praznika. Posebno živah- nost je opaziti na kmetijskih zadrugah, kjer se živo priprav- ljajo na povorko, v kateri bodo sodelovali s svojimi stroji ter prikazali napredno kmetijsko proizvodnjo. Kolektivi trgovskih podjetij pa se pripravljajo na slavnost- no okrasitev izložb, da bodo dale čim bolj prazničen videz. Prav tako bodo delovni kolek- tivi okrasili svoje obrate. V sin- dikalnih podružnicah bo v teko- čem tednu največ skrbi posve- čene pripravam na Občinski praznik občine Ptuj. Iz programa ObSS Ptuj. ANEKDOTE Angleški poslanik v Parizu je nekoč imel znamenit nagovor, v katerem je omenil, da zna tri francoska narečja, da pa bo kljub temu rajši govoril v materinščini. Svojo odločitev je utemeljil tako- le: »Prvo francosko narečje, ki ga znam, je jezik Francoske akade- mije, jezik nesmrtnikov. Ker pa sem navaden smrtnik, si ne drz- nem govoriti jezika nesmrtnikov. Drugo narečje, ki ga obvladam, je govor pariškega podzemlja, ki se ga v tej odlični družbi ne smem poslužiti. Tretja vrsta francošči- ne, ki JO znam, je francoščina britanskih diplomatov. To franco- ščino mi dovolite, da govorim an- gleško.« * Angleškeaa pesnika MiJtona so vprašali, kako da v nekaterih de- želah kronajo kralja že s štiri- najstimi leti. medtem ko se pa sme poročiti šele z osemnajstimi. >^Zato,« je razložil poet, »ker je mnogo laže vladati deželi kakor ženski.« Dnevno vozijo kmetje v Ptuj v m lin v zamenjavo žitarice 10 let delavskega uprav- ljanja v Kidričevem Večja spominska aluminijska plošča opozarja pri vhodu v upravno poslopje tovarne, da je 5. avgusta 1950 bilo v tej tovar- ni uresničeno marksistično na- čelo TOVARNE DELAVCEM. Kolektiv Tovarne glinice in aluminija ne bo glede na pra- znovanje občinskega praznika 7. avgusta 1960 praznoval deset- letnico delavskega upravljanja na sam dan obletnice, ampak 21. novembra 1960, ko bodo skupno z 10. obletnico delavske- ga samoupravljanja praznovali 6. obletnico pričetka proizvodnje aluminija in glinice v tej to- varni. 4. seja delavskega sveta v Kidričevem Za četrtek, 28. juli.ia 1960. do- poldne ,je sklical delavski svet Tovarne 8:Hnice in aluminija Ki- dričevo četrto redno se.jo sveta. Na tej seji je bila na dnevnem redu dolcčitev kvote za reklamo, reprezentanco in vožnje z oseb- nimi avtomobili, razprava o pe- riodičnem obračunu in poslov- nem poročilu za I. polletje, raz- prava o stanju avtoparka pod- jetja ter o stanju in dobavah surovin. Na dnevnem redu ,je bil šc razpis štipendij in poro- čilo o opravljenem službenem potovanju v Francijo v zvezi z rekonstrukcijo tovarne in naba- vo opreme. Na to sejo je predsednik de- lavskega sveta Franc Klemenčič poleg članov sveta povabil še di- rektorja inž. Franja Grucnfelda. tehničnega direktorja, vodjo GRS, komercialnega direktorja, sekrctaria. pravnega referenta in vse člane občinskega zbora proizvajalcev, ki delajo v to- varni. Vsestranska skrb za delovnega človeka Na seji delavskega sveta TGA Kidričevo 19. julija t. 1. so dali predstavniki drlavskcsa samo- upravljanja, sindikata in usluž- bencev uprave, ki se že ukvar- jajo s kadrovskimi vprašanji, po predhodni seji skupno s pred- stavnikom Združenja barvne metalurgije iz Beograda prcdloc za ustanovitev kadrovskega od- delka v tovarni, ki bo v rangu n«;falih samostojnih nrtrJelkov. Na ta oddelek naj bi bili vezani vsi referati, ki se ukvarjajo s kadrovskimi vprašanji in sicer HTZ služba, personalna služba, center za izobraževanje, social- na služba, psiholog, zdravstvena služba, organ za stanovanjska vprašanja itd. Namen oddelka bi bila vsestranska skrb za de- lovnega človeka, kakor jo pri- poroča v svojih priporočilih in resolucijah Ljudska skupščina FLRJ. Na seji je bilo sklenjeno, da podjetje takoj pristopi k or- ganizaciji take službe. Samostojen obrat družbene pretirane v Kidričevem Il)clav.si\i svet Tovarno glinice in aluminija Kidr čevo je na seji dne 19. julija 1960 s''Dravsko polje«. Vsaka izpopolnitev društva z opremo pomeni močno okrepi- tev društva in spodbudo njego- vemu članstvu ob zavesti, da ima vodstvo tovarne vse razumeva- nje za potrebe nožarne preven- tive in operative. Q^ nijnovelšem odSoku o javnem redu in miru Doživljaji in premišljevanja N. K. V predzadnjem )Ptujskem te- dniku« sem bral odlok o javnem redu in miru okraja Maribor. V raznih členih in odstavkih odloka so prav zanimive reči: varstvo re- da in miru, varstvo ljudi in pre- moženja varstvo zdravja, čistoče in lepote kraja, varstvo javnih na- sadov. In nazadnje — kazni za prestopnike. Vse lepo in prav. Ampak — ali se držimo, ali se bomo vsaj v prihodnje držali teh določb? Oni dan sem šel po mestu in opazoval življenje in vrvenje. Ne pričakujem in se ne nadejam niti v bližnji niti v daljnji prihodnosti, da bi se ljudje preveč natančno ravnali po prej omenjenih dolo- čilih okrajnega ljudskega odbora. Vendar bi se, kljub temu ali pa ravno zato, ker smo Ptujčani. spo- dobilo vsaj malo čuta do sožitja s sodržavljani, malce najosnovnejše- ga naravnega bontona. Pa sem bi! razočaran. Zaviti sem hotel okrog vogala pri trgovini »Jelen«, tukaj, kjer je že večkrat prišlo do kočljivih si- tuacij in celo prometnih nezgod — ozek prehod je tam — pa sta stali dve zajetni gospodinji, vsaka s svojim cekarjem špecorije v eni in s štrucami kruha v drugi roki. Stali sta tam in se v zanimivi kramljanju nikakor nista mogli posloviti. Postavil sem se malo v stran in opazoval deset minut .so se morali ljudje v velikem loku izogibati te ženske dvojice, zave- rovane v pogovor. Potem sem šel dalje. Šolske počitnice so, in otro- ci, ki niso v kolonijah ali kje pri sorodnikih, si preganjajo počitni- ške dneve kar po ptujskih ulicah in trgih. Saj ne zamerim toliko njim, kolikor staršem, ki jih pu- ščajo brez nadzorstva. Otrok, če je zdrav, ne more mirovati. Igra je njegovo življenje. Grem torej lepo po pločniku in — bum — žoga mi prileti v čelo in mi skoraj zbije klobuk. Če bi priletela malo niže. bi mi snela naočnike. Tako, tako, otročički, pravim, ali ne bi šli raje kam drugam, ali ne vidite, da nadlegujete ljudi? Bil sem pri- jetno presenečen, ker mi je eden od dečkov rekel: «Oprostite, to- variš!« Vsaj to! Grem dalje. Kaj bom še doživel ? Nekaj časa ni bilo nič posebnega. Le ko sem šel mimo na novo pre- pleskane hiše v Prešernovi ulici, sem videl že splošno znane napise na zidu: Branko je nor kak bik. Zdenka in Darko se mata rada. In malo dalje še razne risbe intimnih delov človeškega telesa. Vse te sli- karije in napisi pa so vrisani s prav ostrim predmetom ali začr- tani z garantirano kvalitetno barv- no kredo, da jih bo prav težko zbrisati. Otroka, nenadzorovanega, premalo vzgojenega, pač mika le- po prebarvana stena. Nato sem se mak' sprehr»dil po muzejskem parku. Pokojni Matev- žič ga je uredil in se potrudil, da je danes lep, miren kotiček. Napi- sane table opozarjajo sprehajalce: ne uničujte nasadov! Pa se ljudje, posebno mali otroci, prav malo menijo za opozorila. Muzejski hišnik mi je tožil: »Glejte, tova- riš, s kako ljubeznijo in trudom je bil urejen in je šc danes oskr- bovan naš park. Pa poglejte tisti okrasni grm tamle. Lepo sem ga okopal. obrezal in se veselil, kako se razvija. Nekega jutra pa so bile najlepše veje odčesnjene. Zdaj je invalid. Če se bo v dveh treh letih malo opomogel, bo spet prišel ne- kdo in pokazal na njem svojo uni- čevalno vandalsko objest. Poglejte to razhojeno trato okrog klopi in klopi same. kako so jim late od- trgane. Nisem sovražnik otrok, naj se igrajo in vesele brezskrbnih mladih dni, pa ne po parkih — igrišča naj jim napravijo. Hodil sem potem še sem in tja po mestu, videl še to in ono: od- lok okrajnega ljudskega odbora se ne spoštuje niti se ne izvajajo sankcije proti povzročiteljem ne- reda. Na primer ograja iz bodeče žice ob barakah v Raičevi ulici. Ne vem. ali se še kje v kakem večjem kraju vidi kaj takega. Morda ima tako nevarno ograjo še kak pašnik na podeželju. Stavim, da si je šc kdo natrgal suknjo ali krilo ob tej žici. Meni je žica ra- nila prst. ker sem malo preveč {Nadaljevanje na i, strani) STPAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 29 JULIJA 1930 Naše zdravfe OBOLENJE ŽIL Kakor vsak organ našega tele- sa,, taiko lahko oboHjo tudi žiile, se pravi arteri,ie in vene, na raz- ne narme. Posebno resna so obo- lenja arterij, to je tisiih žil, ki odvajajo !krj iz srca v vse dele človeškega telesca.. Danes se sploš- no smatra, da obalijo za bolez- nimi žil samo t'sti l.iudje, ki so k temu nagnjeni. Zakaj pa nekateri ljudje kažejo nagnjenj'* k obole- nju žil, drugi pa ne, i-ega ne vemo. Arterije se lahko ožijo in širijo zaradi pasebnega mehanizma, ki omogoča, da po njih teče kri iz srca proti telesnii periferiji. Voai- sih se zgodi, da pride pri oženju arterij na določenem mestu do krča, tako da se arterija toliko zoži, da kri np morp terii v njej. Ta krč je lahko kratkotrajen, vča- .sih pa se zgodi, da traja zelo dol- go ali pa da sploh ne mine. Po- sledica tega krčenja .je, da tkivo v okolici ne dobi dovolj krvi in Če krč dolgo traja, pride do od- miranja tkiva. Vendar pa v večini primerov v taikem primeru nado- mesti obstranski krvotok f\mkci- jo arterije, ki jo je naipadel krč. Ce pa te možnosti ni, kar velja' za arterije v nrru, možganih in očeh, .so posledice krča, pasebno če je dolgotrajen, lahko usodne. Če je arterija popolnoma nor- malna, se krči nikdar ne pojav- ljajo. Vendar pa kaže.jo posamez- ne arteri,ie več.je ati manjše okva- re v notranji plasti ostenja. Tudi spremembe v .sestavi krvi lahko povzroča.jo krče. Poza^biti tudi ne smemo, da lahko živčni dražljaji iz možganskih središč, ki uravna- va.jo oženje in. širjenje arterij, izzovejo v žilah krče. Vsakdo ve, da povzroča,jo strah, jeza in raz- burjenje bledico, ki je posledica oženja žil. medtem ko povzroč'ata smeh in veselje rdečico, ki je po- sledica širjenja žil. Obolenja žil pa lahko povzro- čajo tudi organske spremembe žilnih sten. To se dogaja po raz- nih nalezljivih boleznih, kar velja predvsem za tifus, in pa po vnet- ju srčnih zaklopk. V takih prime- rih rado pride do akutnega vnet- ja arterij, predvsem arterij na nogi, a tudi v ledvicah in v čre- vas.tu. Vnetje žil ima za posledico .slabo prekrvavljanje t'kiva in or- ganov. Medtem ko se pkojavlja akutno vnetje arterij navadno le pri mlajših bolnikih ter v času neke druge bolezni, \e kronično vnetje bolezen .starih ljudi. Četudi je arterioskleroza neke vrste kro- nično vnetje žil, vendarle ni obo- lenje samo stari'h ljudi, ampak na,pada tudj mlade. Vzroki kro- ničnega vnetja žil so mnogoštevil- ni. Pasebno važno vlogo imajo pri tem razna dolgotra.jna za.struplje- nja (alkohol, nikotin, svinec, ne- prav;'lna prehrana) ter motn.je v presnovi. Novejša dognanja v me- dicini kažejo, da imata pri na- stanku lartenitisa (vnetje arterij) poleg drugiiih činiteljev svoj delež tudi vlaga in mraz, saj je splošno znano, da h,'adnost F>ovzroča krče v žilah. Če se taki ';navljaj.o pride do okvar ostenja v žilah, kair končno voda do vnet- ja. Največja nevarnost od akutne- ga in kroničnega vnetja arterij preti takrat, ko pride do seseda- nja krvi oziroma tako imenovane tromb>oze. Če se tromboziram del okuži, je nevarnost, da pride do krvnega Olciiženja. Zgodi se pa tudi pogosto, da se od trombusa odtrga košček, ki ga krvni tok zanese na drugo mesto in se tam tvori zopet nov trombus. Ako pri- de tak košček trombusa v srce ali pljuča, lahko pKovzroči nenadno smrt zaradi zastoja srca ali za- dušen ja. Zdravljen.je airteri.jskih obolenj se ravna po vzrO^ih; ve('inoma je liolj splošno, to je v spremen.je- nem načinu življenja in šele po- tem zdravi Isko. KMETIJSKA ZADRUGA »ZG. HA- LOZE« MAJŠPERK IMA VEDNO VEČ STROJEV Kmetijska zadruga »Zg. Halo- ze« Majšperk ima že 3 traktorje in razne priključke, nima pa do- volj prostora za garaže in shram- be za vse stroje in orodje ter na- prave. Potom Občinskega ljudskega odbora Ptuj se 'poteguje za dode- litev garaže, v kateri ima sedaj traktor Ferguson. ki je izpod prostorov Krajevnega uradai Les- je. Nekaj orodja ima spravljenega v gospodarskem poslopju kmetij- skega obrata. HELIKOPTERSKE POSTAJE V MOSKVI V Moskvi nameravajo zgraditi nekaj hehkopterskih letališč. Po načrtih, ki so jih pripravili, bodo s ploščadi na visokih .stebrih vzletali potniški helikopterji ▼ več smeri. Tako bodo moskovska leta- lišča in oddaljena predmestja po- vezali z mestnim središčem. Zve- zo bodo vzdrževali helikopterji, v katerih je prostora za 30 j>otni- kov, zmorejo pa 200 kilometrov na uro. ZADNJA VOJNA ŠE TRAJA Japonsko ministrstvo za social- no skrb.stvo sodi, da se še 2730 japonskih vojakov iz druge sve- tovne vojne ni vdalo. Potikajo se po gozdovih jugovzhodne Azije. Še prejšnji mesec sta se na oto- ku Guama predala dva japonska vojaka, ki sta živela 16 let v džungli. Po teh cenitvah je največ vo- jakov, za katere druga vojna še traja, v Severnem Vietnamu (1550). na Novi Gvineji (tisoč) m na Filipinih (114;(. Letošnji hektarski donos pšenice v Vojvodini Novi Sod, 28^ jul. (Tanjug). Po prvih podatkih, objavljenih po žetvi, so v Vojvodini na 463.000 hektarih pridelali 113.228 vagonov pšenice. Povprečen donos na ha znaša 24,4 metrskega stota, kar je za poldrugi stot manj kakor la- ni, ko je bila najboljša letina v zadnjih 50 letih. Letošnji povpreč- ni donos pšenice v okrajih Novi Sad, Subotica in Sombor pa je večji od lanskega. Visokorodnih vrst pšenice so pridelali nad 67.000 vagonov. Na hektar so pridelali povprečno 35 metrskih stotov ali 8,3 stota manj kakor lani. Čeprav je skupni pri- delek pšenice letos za kakih 15.000 vagonov manjši od lanske- ga, je letošnji pridelek uspeh spričo neugodnega vremena, pa tudi skupne površine, zasejane s pšenico, so bile v Vojvodini za 35.000 ha manjše od lanskih. Tovarna penla m kcmfekcije »Delta« v Ptuju je te dni sklenila s tovarno »Singer« pogodbo za dobavo novih strojev .^^.......- , _____... Mestni kino Ptuj predvaja od 29. do 31. .]ul,.]a ame- riški barvn film Mož, ki ga ni bilo«. od 2. do 4. avgusta italijanski film »KARIBIJINE NOČI«. Kino »Svobod{i» Kidričevo predvaja .">0. ;n 51. .lulija angleški barvni film »Globoko plavo mor.ie«, 3. in 4. avgusta .i'j'i-slcvanski film »Vrata ostanejo odprta«. Kino Muretinci predvH.ia 30. in 31 juli.ia mdijski film »Avara-poippuh«. Kino Majšperlc pi'pdvaja 30. in 31. julija kitajsk' film »Beln'aso deMo«. Kino Zavrč predvaja 31. a'vgusta poljski film »Friderik Chopin«. Lunine spremembe in vremen s loti. Prvi reče: »Jaz zlezem prvi.« »Ne,« odgovori drugi, »najprej jaz. potem ti.« »Jaz sem luknjo prvi zagledal, zato imam jaz prednost.« »Ne. jaz ...« »Ti mi že ne boš ukazoval!«... se razjezi prvi in pomoli rep iz košare. »A tako!« zakriči drugi, pograbi s škarjami prvega za brke in ga vleče nazaj v košaro. »Nehajta. bedaka!« zakriči na- nju star rak. »Vseeno, prvi aili drugi. Sicer bomo zaradi vaju vsi poginili!« Toda bilo je že prekasno. Med- tem ko .sta se prepirala in ruvala. je P-- riečpl< domov in raki so končali v loncu. Kadar dežuje Oblaki se zbirajo, dežek nabirajo, večer je tu! Oblaki hiti.jo. dežek rosijo, nsipotili nad morje so se! Med oblaki. svetle iskre se i.skre, kaikor boben sliši se! Dežek pojenjal je, oblaki deli.jo se, napotili po morje so se! Sonček prikuka iz gor. pa ga pozdravi ptičji zbor. Zeml.jo ogrelo je. dovolj je dežja. Veselo nasmeje se listje z neba. Cvetlice na vrtu, .so razcvetele. Pozdravile vse so .jnh čebele.- Vse je ozelenelo. vse je vzkipelo. Tja gor v modro nebo. Petrovič Jože, učenec 7. razreda, Ptuj Kobilica in mravlja Ne.1SM) Otroški humor Janezek opozor Mihca: »Tvoj dežnik ima luknje!« Mihec: »To je čisto v redu. Ka- ko pa naj sicer vem. da je nehalo deževati ?« * Oče: »Tonček, kolikokrat sem ti že rekel, da ne pi.skaj?« Tonček: »Šestkrat, očka.« KDO VE? Učiteljica razlaga učencem gi- banje naše zemlje. Ko misli, da že vsi razume.io. kako se giblje okoli sonca, vstane Janezek: »Okoli česa se pa. prosim, vrti naša zemlja ponoč;, ko ni sonca?« pTtTJ, DNE 29. JULIJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN ? Kdo je omogočil Eichmannu pobeg v Argentino? Po končani vojni se je pisal Adolf Beth, potem Eckman, po- zneje Otto Heninger in kcnčno je ostal dolga ^eta skrit ped imenom Ricard Clement. Zdaj že nekaj tednov sedi v dobro zastraženi temnici v Tel Avlvu. Poleg njego- ve jetnišike številke je njegovo pravo ime in pri mek: Adoif Eich- mann. eden izmeotni Jist Medna- rodnega Rdečega križa in mu tako Argent no še bolj približal. Vse to je dckazano: Eichmann je imel list Mednarodnega Rdeče- ga križa in se je vkrcal na ladjo, ki je peljala v Argentino, v Ge- novi. O vsem 'tem je nedavno p- sal tudi argentiinski list »La Ra- son«. V Argentini je Eichmann delal roko v roki s Pavejčem ter še nekaterimi ustaši in jim je uspelo osnovati podjetje za fi- nansiranje mednarodnih neofaši- stičnih podvigov. Takrat pa je eden izmed ustašev, Sečen po imenu, pObegnil v San Domngo in odnesel s sabo ves denar te organizacije. ko se je pred tedni raznesel glas o sikrivncstni Eichmannovi aretaciji, je bivši njegov »mini- strant« Draganovič takoj odip>oto- vai na tajn sestanek v Zapadno Nemčijo. Na tem sestanku so v glavnem razpravljali o tem, kako pomagat: vo.jnim zločincem, da jih ne doleti kaj podobnega. Medtem sedi Eichmann dobro zastražen v temnici v Te' Avivu in prihodnje leto meseca marca, ko bo že vse gradivo zibrano, mu bodo prebrali obtožmoo. Turistični vodič v starem veku Grki so b.i strogo poslovni ljudje, ki so znali privabiti turi- ste. Ze v III. stoJetju pred našim štetjem so obstajali ilustrirani tur stični vodiči za tujce. Najzna- menitejša taka knjiga je bila se- stavljena iz desetih zvezkov, spi- sali pa jo je neki Parzanija. Ob- stajali so tudi turistični vcdiči za Afrilko. Neki tak prospekt vabi tur ste v Kartagino. )>Ce prideš z morja, boš opazil nizko kopno z malimi otoki. Ko se tvoja ladja približa, boš otp>azil na obali belo mesto.« Grki so znali privabiti turiste z nenavadnim: atrakcija- m'. Neki turistični vcdiič po Sici- liji ne hvaJi samo zgodovinskih zanimivosti, ampak tudi dosežke modeme tehnike. Pisec pravi, da si tunisti lahko ogledajo v Sira- kuzi delujoče dvigalo — domtis tramstoria (prenosna hišica). Med volno fe moril v Varšavi v Hamburgu so uvedli preiska- vo proti bivšemu načelniku naci- stične f>olicije v Varšavi n viso- kemu esesovskemu funkcionarju Ludvvigu Hahnu, ki je odgovoren za množične umore Zidov na Poljskem med drugo svetovno vojno. Hahn se je po vojni iz- ognil numberškemu procesu proti vojnim zločincem in pozneje živel v Hamburgu pod svojim pravim .imenom. Udejstvoval se je v družbeno-političnem življenju te- ga mesta. »Frankfurter Rundschau« ob- javlja V tej zvezi vrsto podrob- nosti, po katerih je moč sklepati, da je vsaj sto Ijudii v Zahodni Nemčiji vedelo za zločinsko pre- teklost Ludvviga Hahna, »vendar ga ni nihče prijavil«. Sam Hahn se je javno hvalil, da je bil med vojno pol.ci.jski načelnik w me- stu, kjer je Himmler izdal ulkaz, naj geto zravna.jo z zemljo«. Hahna je oktobra lani prijavil neki hamburški trgovec, vendar zločinca niso postavili pred sodi- šče, češ da »manjkajo priče«. Omenjeni trgovec je sam zbral dokazno gradivo, ker bcnnska vlada nima s Poljsko diplomat- sk.h stikov in ni hotela zaprositi za potrebno obremenilno gradivo. Hahna so aretirali minuli me- sec. Proti njemu bo pričal neki preživeli prebivalec varšavskega geta. 50 milijonov za popevko Pred r.msifcim sodiščem je An- toniio de Marco tožij Domenica Modugna za plagiat znane popev- ke »Nel bhi dipinto di blu«, To- žitelj trdii, da je Modugno ukradel njegovo kompozicijo, katere par- tituro je izgubil leta 1956, ko jo je nesel »Združenju avtorjev in založnikov«, da bi jo tam depon.- ral. Na razpravi je Marcov odvet- nik zahteval od sodišča, naj Mo- dugna obsodi na plačilo 50 mni'Jo- nov Ir. Predložil je tudi, naj so- dišče zasliši 19 prič, ki bodo do- kazaile, da gre res za plag at. Mo- dugnov odvetniik De Gasperis pa je izjavil, da de Mairco še vedno ni dokazal svoje trditve, da gre za tatvino.___________. _____ Izrael: Tel Aviv, kjer je zopet Ei chmann Nedoumljivi Izdatki ZDA in Sovjetske zveze za izdelavo modernejšega in pogubnejšega orožja Na vprašanje nekega bralca o tem, koliko dajejo 2^ oborožitev velike sile, je Stevan Sindjelč, podpolkovnik in redaktor »Vojne enciklopedije« odgovoril med dru- gim hfko stori za naselje. Ta projekt je naletel na odobravanje znanih arh.tektov tn številnih državlja- nov in organizacij v Sovjetski rvezd. Uredništvo »Komsomolske prav- de« je prejelo med številnimi dru- gimi ttidi pismo inženirjev in teh- nikov, med katerimi je tud. neki farmacevt, ki predlaga, da naj bi mesto zgradiM v šestdesetih letih komsomolci. Prijavili so se tudi trije vojaki, s prošnjo, naj jih vnesejo v seznam prostovoljcev, ker ne vedo, če bedo demobiliz- rani pred začetkom del. Dalje prosi skupina mladincev in mla- dimk iz Minska, naj jo uvrstijo med bodoče prebivalce mesta, vendar ne tako, da bi prišli že v zgrajeno mesto, tem^več tako, da ga bodo gradili z lastnimi rokam. Zalkonski par Orlovih prosi, naj ga sprejmejo med nove prebival- ce mesta s tem, da bi se odselil v Sibirijo, ko bodo zasadili v zem.- l,jo prvi kramp. Pravita, da sta komsomolca in turista n da se ne bojita težav. Imata sedemme- sečno hčerkico, a se ne namera- vata ločitf od nje, čeprav bi jo lahko pustila v Moskvi, kjer je obitelj. Mesto, ki so ga že zazna- movali na zemljevidu Sibirije, do- biva nove prebivalce. Za zdaj se še ne pozna,jo, ker so raztreseni po vseh naselj h Sovjetske zveze, vendar bodo nekega dne sosedje, sodelavci in someščani. Deset dni nad breznom Vide Penezič iz okolice Priboja je pasel živino. Vola sta se spo- padla, eden je zdrknil skozi luk- njo v globoko jamo. Petem so pa- stirji metali dan za dnem ka- menčke v brezno in prisluškovali, pa ni bilo nobenega znamenja, da je vol še živ. Po desetih dneh je V.de spustil skozi ozko luknjo v jamo zeleno vejo, ki jo je privezal na dolgo palico. Ko jo je čez čas potegnil iz votline, je bila veja brez Jiistja: vol ga je osmukal. Zbralo se je pol vasi, gasilec se je po vrvi spustil v jamo. Našel je vola, ki .je zdel na previsu nad podzemeljskim breznom. Vrgli so vrvi, dva vaščana sta povezala 200 kg težko žival, ki so jo po- tem potegnil, iz 15 m globoke ja- me. Po golem naključju se voli- ček ni poškodoval, le zelo sestra- dan je bil. Živali v vesolju Tiskovna agencija Tass je spo- ročila, da so prejšnji mesec so- vjetski znanstvenilki izstrelili ra- keto, v kateri sta bili dve psički, en zajček, razni znans'tveni in- strumenti in več rad jskih oddaj- nikov. Ves tovor je tehtal 210Okg. Sedaj proučujejo rezultate. Pra- vi,jo. da je stanje poskusnih ži- vali zadovo.jivo in da je psička »Otvažnaja« doživela tokrat svoj peti vesoljski polet. Pomembno odkritje novih umetnih snovi Po poročilih iz Londona so v laboratoriju britanskega podjetja za proizvodnjo umetnih snov. Ar- trite Resins izdelali novo umetno snov, ki vzdrži brez škode tem- peraturo celo do 700" C, s čimer prekaša glede obstcjncsti na vi- solkih temperaturah vse doseda.- nje umetne snovi. Napovedujejo pa, da bodo mogli zadevne umet- ne snovi še nadalje zboljšati, tako da bedo lahko brez kvara glede trdnosti vzdrža.e temperaturo do 1000" C Strokovnjaki izjavljajo, da bodo izdelk. iz novoodkrite umetne snovi kot bolj pripravni zamenjali zlasti v letalski indu- stri.ji zelo draga specialna jekla, n. pr. pri raketnih izstrelkih, pri bencinskih F>osodah za .jedrske reaktorje, z druge strani pa tudi pr. izdelovanju raznih kuhalnikov na plin. NOVO RIMSKO LETALIŠČE Pri Fiumicinu,. obmorskem kra- ju kakih 34 kiJametrov od Rima, gradijo novo letališče, ki naj bi p>ostalo — tako pravijo — doslej največja »zraična luka« na evrop- ski celini. E^presni vlak bo lahko prepeljal od tega letališča do Ri- ma v 25 minutah po 20.000 pot- nikov dnevno. Letališke naprave bodo zavzemale v celoti 11 mili- jonov kvadratnih metrov povr- šine. Spočetka bo na letališču pri- stajalo po 400 letal 22 letalskih družb dnevno. Pravijo, da bo zna- šal dnevni promet 6000 potnikov. Reklamne nesreče Tovarna Mercedes-Benz je vrgla pred nedavnim na trg nov model »Mercedes 220«. Konstruktorji so fKisebno pozornosti ix>svetili var- nosti potnikov. Tovarna je prire- dila tudi javno demonstracijo. Nastopili so trije avtomobili, v vsalkega so posadili lutko, ki naj bi pokazala, kakšne posledice bi pretrpel voznik pri nesreči. Kljub strahovitim nesrečam in salto mortalom in kljub temu, da je ostal avto ruševina, je motor p>o tem deloval v redu in celo vrata so se lahko odpirala in zapirala. Avto so mogli postaviti na kolesa in je lahko sam nadaljeval vož- n.jo. Varnost vozila so tako doka- zali uspešno, saj je bila lutka le »laže poškodovana«. Tako je ta reklamna nesreča povsem uspela. DomaČa električna oprema za vagone Električno opremo za železni- ške vagone, ki smo .jo doslej uva- žali, bomo odslej izdelovali doma. To velja za razne generatorje za razsvetljavo vagonov, za fluo- rescenčne cevi ter raizne druge naprave za razsvetljavo in elek- trično ogrevanje železniških va- gonov. V podjetju Svjetlost na Reki pripravljajo študijsko gradi- vo za proizvodnjo generatorjev za električno razsvetljavo, v ma- riborskem pK)djetju Kovina bodo izdelovali vse elemente za fluo- rescenčne cevi, v valjevskem pod- jetju Krušik pa že izdelujejo je- klene akumulatorje. S proizvodnjo te opreme bodo naše železnice prihranile znatna devizna sred- stva, ki jih bodo porabile za na- kup novih vozil in opreme, ka- tero naša industrija še ne izde- luje. Utrujenost proti raku Raziskovalci povzročiteljev ra- ka in sredstev za boj proti tej bolezni so ugotovili zanimivo reč: če so bile za rakom obolele živali — poskuse so delali v laborato- rijih — izpostavljene skrajnim naporom mišic, so se njihovi or- gani bolje upirali tej bolezni kot pa tiste živali, ki so mnogo po- čivale. V nekaterih primerih so različni čiri povsem izginili. Do- mnevajo, da proizvajajo mišice snov, ki deluje proti raku. »Sodobno gospodinjstvo« štev. 5/60 Peta letošnja številka »Sodobno gosipodinjstvo« ,poroča obširno o razstavi »Družina in gospodinj- stvo 1960«. Tina Maležič piše O novih nalogah, ki stojijo pred nai- mi v zvezi z delovanjem šolskih mlečn;h kuhinj. Pripraviti je treba vse potrebno, da jeseni ne bo no- benega otroka brez malice v šoli. O pravem času objavlja revija napotke staršem, kako naj opre- mijo otroka, ko odhaja na leto- vanje. Gospodinjam, ki perejo v mehaniiziranih hišnih prailnicaih, bodo dobrodošli recepti za pranje v Himo pralnem stroju. Zanimiv je prispevek o novem izdelku To- varne emajl.rane posode v Celju, ki je pričela izdelovati emajlira- no omarico, kombinirano s pomi-^ valnimi koriti. Potrošnikom sita namenjena tudi prispevka o vzdr- ževanju plastičnih oblog v stano- vanju in o možnosti reklamiranja pri nakupu tekstila. Ta številka objavlja tudi itide preizkušenj golaževih konserv, ki jih je preizkušala grupa prehram- benih strokovnjakov. Strokovnim mnenjem o zunanji opremi, kvai- teti konserv, embalaži, cen. m uporabnosti so priključeni tiidd preizkušeni recepti za pripravo golaževih konserv. Revijo »SoKlobno gospodinjsltvo« izdaja Centralni zavod za napre- dek goisipodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2-Ili. Izhaja mesečno. Letna naročnina znaša 500 din. Nekaj vtisov s poti po Grčiji (Nadaljevanje) Zelo velik del tega okrasa, ki sodi med vrhunce upodabljajo- če umetnosti, so v prejšnjem sto- letju odpeljali v .Anglijo. Vendar ostali kosi okrasa govore razum- ljivo govorico, ki je ni mogoče preslišati. Ateni in Pozejdonu je bilo po- svečeno drugo, man.iše svetišče Erehteion. l\jdi to je prelepo, zla- sti je nepozabna lopa, ki ji nosijo streho dekliške postave s koški na glavi — kariatide. Tudi drugi dan so sledila po- dobna doživetja. Sprehod mimo stadiona, obnovljenega za obnov- ljene olimpijske igre v prejšnjem stoletju, petem rimskega svetišča Olimpeiona, skozi moderni del me- sta, kjer stražijo gardisti v ev- zonskih narodnih nošah. Hitimo naprej do Narodnega muzeja. Tu je v vitrinah na črnem ža- metu zbrano bogastvo mikenskih kraljev iz 2. tisočletja pr. n. št. Bogastvo, ki naj bi spremljalo kralje v onostra.nstvo, pridatki iz grobov. Zlate maske, ki so pokri- vale obraze, rokavice, našivi na oblekah, prstani in drug nakit. Na nožnic; bodala so z zlatom in sre- brom vloženi čudoviti motivi, ko divja mačka zasleduje ptice, na zlatih čašah pa lov na divjega bi- ka. Vsak predmet je lepši cd dru- gega. Tako nas spremljajo iz sobe v sobo izdelki raznih obdobij gr- ške zgodovine, vsem je skupna enkratna lepota. Name so naj- močneje vplivali atiški nagrobniki iiz 5. stol. pr. n. št. Okrog pokoj- nika so zbrani svojci, poslavljajo se od njega, mu stiska.jo roko, na obrazih pa odseva vzvišena žalost. Življenje in smrt — večno vpra- šanje človeškega rodu. Silen vtis zapu.šča tudi bronasti Zevs aili Pozejdon. Mogočno kora- ka, v rokah vihti strelo, obraz je vzvišen, strog, božanski. Golo telo se bronasto lesketa, kot ožgano od sonca, v kito spleteni lasje in ko- drasta brada so videti temnejši. Kiip je ves živ, kot da bo pravkaj: stopil s podstavka. Doživetje zase je zbirka vaz. Koliko elegance in lepote so vložili v svoje izdelke grški lončarji in okraševalci po- sod! PofKJldne sem hodila po Agori, središču starih Aten. V parku so danes ohranjene v ruševinah ve- že, kjer so se sprehajali atenski filozofi, in zbornice, kjer se je iz- oblikovala atenska demokracija. Nad njimi je manjši brat Parteno- na Tezeion ali Hefaisteion. Ame- ričani so obnovili Atalovo stebri- šče; nekoliko preveč novo in kri- čeče deluje danes v svoji marmor- ni belini. V njem je muzej. Ome- nim naj le zbirko lončenih črepinj, na katere so pri volitvah pisali imena meščanov, ki jih je skup- ščina obsodila na izgon. Beremo znamenita imena: Aristides, Temi- stokles, Perikles. Človeške usode! Obiskala sem tudi cesto grobov v Kerameikosu. Ta muzej v na- ravi je danets precej zanemarjen. Kjer so nekoč hodili možje Aten- ci, kot jih nagovarja SOkrat, rasto danes koprive. Vendar med sto- ječimi nagroibniki rastejo ciprese in da,iejo prostoru svoj pečat. Utrujena sem hitela še skozi muzej Benaki. Nekoč zasebna zbir- ka bogate družine obsega čudo- vite primerke tkanin :n vezenin in nepozabno zbirko zlatih uhanov iz raznih obdobij od prazgodovine do bizantinskega časa. Ko smo se bežno srečali z aten- skimi znamenitostmi, smo odšli še naprej, na pot proti Elevzini in Korintu Do Elevzine vodi stara, sveta cesta, ob njej so se namreč vnsti- la razna svetišča. Danes vodi as- faltirana skozi atenska predmest- ja. (Konec sledi) ATENE-EREHTEION RIMSKO SVETIŠČE OLIMPEON , STRAN 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. D«E 29. JULIJA ŠPORT Veliko moto tekmovanje v Središču v nedel.ic, dne 24. julija, je pripravilo Avto-moto društvo Sre- dišče veLfoo tekmcivanje mope- distov. motcristov in avtomobili- stov v ocenjevalni vožnji na 26 kikmetrov dolgi progi tervspret- nostni vožnji na 250 m dolgi pro- gi- Tekmovanja se je udeležilo 30 tekmovalcev iz avto-moto dru- štev v Ptuju, Čakovcu, Ormožu in Središču. Proga za ocenjevalno vožnjo je .p>oteikala v treh etapah: Sred -šče—Miiklavž, Miklavž—Vitan in Vitan—Središče z dvema kon- trolama v Viizmetindh. in v Vi- temu. Spretnostna vožnja pa je obse- gala vožnjo v 'krogu s štirimi omejiitvami, vožnjo nazaj do do- '.cčene točke, vožnjo preko labil- ne deske, vožnjo naprej do- dolo- čene točke, razvitje hitrosti in ■ čimkrajše popolno ustavljanje na določeni črti. Tud: to tekmovanje je bilo časovno ocenjevano. Kate- gorija B ni tekmovala v vožnji pr6'ko labilne deske, kategorija A pa ne v vožnji nazaj. V 1. razredu A kategorije (do Tudi Ptujčani so razoča- rani zapuščali igrišče NK Branika v Mariboru Ljubitelji nogometa so težko priča.kovar nedeljsiko nogometno srečanje za vstcip v II. zvezno no- gometno logo med Karlovcem in mariborskim Bronikcm. Ne le Ma- riborčani, tudi Ptujčani so priča- kovali, da bodo sreidi Maribora videli o41očr!no nogometno tekmo med dobrima moštvom:a. Toda kaj se je zgodilo? Napeto ivzdušje je trajalio že te- den poprej, ker so gostje v pr- vem srečanju v Karlovcu odločili tekmo v svojo korist z dvema go- loma razlike. Povratno srečanje bi moralo biti v Mariboru in v pri- meru odločne zmage domačega moštva, bi se potem plasiral v na- daljnja tekmovanja domači Bra- nik. Toda do nogometne tekme ni prišlo. Bila je v zadnjem času odložena zaradi obolelosti igral- cev nogometnega kluba Karlovac. Posebno razpoloženje glede na tekmo je vladalo v Mariboru, 'ko se je v nedeljo poifvoldne zbralo na sta-dionu Branika rekordno šte- vilo gledalcev, ki so prispeli iz bližnje in dal.jne okolice Maribo- ra, iz I^tuja, Celja, Karlovca itd. Tekma je bila napovedana za ob 16.30 in že ob 15. uri se je na igrišču zbralo nad 8000 gledalcev. Ti so bili seveda močno r&zoča- rani, ko so zvedeli, da tekme ne bo. Ekipa iz Karlovca je prispela en dan pred tekmo v Maribor in se nastanila v znanem gostinskem podjetju »Orel«. Zjutraj pai so ne- kateri dgralci Karlovca začeli to- žiti zaradi bolečin v želodcu. To je bil prav gotovo neprijeten do- godek, ker je vzrok obolelosti verjetno pokvarjena hrana. Seve- da je vprašanje, če so nogome- taši iz Karlovca zaužili to pokvar- jeno hrano v Mariboru ali pa morda že prej. Bile šo določene posebne komisije, ki bodo ugoto- vile vzroke teh obolenj. Ker so igralci Karlovca bili nesposobni za igro, se je ta odločilna tekma preložila. V Mariboru in v okoUci sedaj mnogo govorijo o tem neprijet- nem dogodku. Prijatelji nogometa pa nestrpno pričakujejo, kdaj bo prišlo do rezultata preiskave v zvezi z obolelostjo igralcev iz Karlovca in do ponovnega sreča- nja med obema nogometnima ekipama. Pa. 50 ccm) je zasedel prvo mesto tekmovalec AMD Središče Borko Lvan z 10 kazenskimi točkami in časom 40 sekund v sipretncetni vožnji, drugo Vavpotič Anton (20 kaz. točk — 41 sek.), tretje Koče- vair Marjan, AMD Središče (25 točk — 44 sek.), četrto Baši Ma- tija, AMD Ptuj (60 tcčk — 52 sekund). 2. in 3. raz. A kategorije (125 ccm in 175 ccm) sta tekmovala skupaj. V tem_ razredu je zasedel prvo mesto Čihal Stanko, AMD Ptuj (20 kaz. točk — 38 sek. v spretnostni vožnji), drugo Toma- žič Vadko, AMD Središče (35 točk — 43,30 sek.), tretje K'zel Edi. AMD Ptuj (45 točk — 43 sek.). četrto Slana Martin, AMD Ptuj (55 kaz, točk — 40 sok.). V 4. razredu A kategoirije (200 do 250 ccm) je zasedel prvo mesto Rizman Ivan, AMD Središče (45 kaz. točk — 42 sek.), drugo Raj h Franc, AMD Središče (55 tcčk — 44 sek.), tretje Gregcreic Štefan, AMD Ptuj (65 tcč:k — 47 sek.), četrto Forštnarič Franc, AMD Sre- dišče (65 točk — 47 sek.). V kategoriji B (avtomobil) je zasedel prvo mesto vozač AMD Ptuj Sprah Franc (10 kaz. točk — 1,02 sek.), drugo Lovrec Jan- ko, AMD Središče (110 točk — 1,16 seik.) in tretje Langerholc Frane, AMD Ptuj (240 točk — 1,49 sek.). Priprave ptujskih atletov na republiško prvenstvo Domači atleti se pod vodstvom trenerja Turkuša 'vneto priprav- ljajo na prihodnja tekmovanja. Kljub temu da je ptujska atlet- ska sekcija še zelo miada, se nje- ni član; živahno pripravljajo na bližajoče se republiško prvenstvo, ki bo v Celju. V Majšperku so proslavili 10-letnico obstofa strelske družine Na Dan vstaje, 22. julija t. 1., je strelska družina »Miran Saga- din« Majšperk svečano prosla- vila 10. obletnico svojega ob- stoja. V ta namen je organizirala velik strelski ekipni mnogoboj z zračno puško, v katerem je sodelovalo 25 strelskih družin iz Maribora, Ruš, Slov. Bistrice in Ptuja. Poleg 125 tekmovalcev se je zbralo še nad 200 članov strel- ske organizacije iz raznih družin in povabljeni gostje. Tekmovanje je ob 9. uri otvo- ril predsednik SD Majšperk tov. Maks Šoštar ter pozdravil na- vzoče tekmovalce in goste, še po- sebej pa zastopnike okrajnega in obč. strel, odbora. Ugodno vreme je pripomoglo k brezhibnemu poteku tekmova- nja. Ob 12. uri so si udeleženci ogledali tamkajšnjo tekstilno tovarno, ki je tega dne imela praznično obeležje. Sledila je objava rezultatov v veliki dvorani menze. Med šte- vilnimi udeleženci je žal nastalo negodovanje zaradi slabe orga- nizacije zabavnega dela progra- ma. Med. ekipami je osvojila prvo mesto peterice iz Turnišča z 860 krogi in prejela za nagrado , zračno puško. Sledili so: TAM 840, Livar 835, Kidričevo 831, Že- lezničar 806, TAP 788, Ruše 788, Slov. Bistrica 777 krogov itd. Tudi od posameznikov je bil najuspešnejši Mihelač iz Tur- nišča s 179 krogi in prejel za na- grado ročno uro. Sledili so mu: Mohorko (L) 178, Novak (Kidri- čevo) 177, Trdišar (Livar) 177, Cihal (Kidričevo) 176 Pulko (Tumišče) 176, Rašl (Zel.) 175, Skok (Tur.) 174 krogov itd. V imenu okrajnega in občin- skega strelskega odbora je k le- pemu jubileju SD »Majšperk« čestital predsednik obč. strel, odbora ter tov. Soštarju izročil bronzeno plaketo okr. strel. odb. Maribor za dolgoletno požrt- vovalno delo v strelskem športu. Invalidi so tekmovali v počastitev praznika »Dneva vstaje« je športna komisija pri obč. ZVVI organizirala športno tekmovanje invalidov, sicer že tradicionalno v streljanju in šahu. Kljub neugodnemu vremenu se je 21. t. m. popoldne zbralo na ptujskem strelišču zadovolji- vo število tekmovalcev-invali- dov športnikov ki so se pomerili v streljanju z vojaško puško in pištolo. Za favorite so brez dvo- ma veljali aktivni strelci, katerih imena so nam iz strelskega športa že več ali manj znana, toda prišlo je tudi do presene- čenj. Rezultati: a) voj. puška: 1. Ko- želj 62 k., 2. Fric 58 k., 3. Kralj 49 k.; b) voj. pištola: 1. Zigman 32 k.. 2. Topolovec 26 k., 3. Ko- želj 24 k. Ob 18. uri je bil v žel. sind. domu odigran šahovski brzotur- nir. Brez poraza je osvojil prvo mesto Koželj, sledili pa so mu: Rola. Petek, Kostanjevec, Pulko in ostali. Po proslavi pred Lackovim spomenikom so posedli k skrom- nemu zaključku ter se po eno- urnem medsebojnem družabnem kramljanju zadovoljni razšli. Zdravnika, ki je bil na obisku pri mladi bolnici, pospremi po 'končanem pregledu soprog v ko- palnico, da bi s: umil roke. »Saj ni nič hudega,« skuša zdravnik potolažiti mladega moža. »Vendar pa se morate sprijazniti z dej- stvom, da je zelo verjetno kakšna majhna angina na poti.« — »Na to. gospod doktor, smo že dolgo pripravljeni,« potrpežljivo odgo- vori nadobudni zakonec, »samo če dovolite, pravzaorav je ne name- ravamo klicati -•'vno Angina.« Ali so Kariovčani zaužili odvajalno sredstvo? Kdo je storilec? Na slnofnji seji UO NK Branik, ki so JI prisostvovali tudi številni no- vinarji iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, smo zvedeli precej podrobnosti o poteku dogodkov. 9 Nekaj neodgovornih navijačev, med njimi tudi član UO NK Branik Ivan Vo- bič, so poizkušali uporabiti proti gostu- jočim nogometašem Karlovca odvajalne tablete eolacsin. # Natakar hotela Orel Maks Kmetic je prejel omenjene tablete, razen tega pa še 5000 dinarjev, toda v nedeljo zju- traj Kmetic tablet ni uporabil in jih je po aretaciji izročil organom TNZ. 0 Udeleženci tega umazanega dejanja, skupno 6, doslej niso priznali, da bi upo- rabili škodljive odvajalne tablete. 9 Doslej je bil ugotovljen tudi 1 pri- mer paratifusa, o ostalih podrobnostih zdravstvenega stanja nogometašev Kar- lovca, ki so po nekaterih vesteh v bol- nišnic; v Dugi Resi, pa nimamo točnih poročil. 9 Menijo, da so bile tablete sicer upo- rabljene, toda oseba, ki bi jih dala igral- cem Karlovca, ŠE NI ZNANA. Pretekli dogodki so jasno pokazali, da so nekateri ljudje, ki jih lahko mirno označimo kot skrajno škodljive elemente, zagrešili, da je prišlo do nezdravih po- javov, ki jih obsojajo po vsej Jugosla- viji. Ostra kazen in odstop NK Branik od kvaliiikacij sta dokaz, da se le tako lahko opere blato, ki je padlo ne le na Branik, temveč na ves slovenski šport. Res zadnji čas pa je, da se odpravijo tudi kvalifikacije, ki so letos najprej v borbah za vstop v rokometno, sedaj pa še II. zvezno ligo, pokazale vso slabost in so izvor klubaških izgredov ter za- skrbljujočih dogodkov. BRANIK odstopiti SKLEPI UO NK Branik na sinočnji izredni seji Na osnovi ugotovljenih dejstev, sprejetega stališča političnega vod- stva okraja Maribor in v skladu s svojo izjavo, ki jo je sprejel dne 25. julija tega leta, sprejema upravni od- bor NK Branik naslednje sklepe: 1. v zvezi z disciplinskim pravil- nikom FSJ in daločili poslovnika NK Branik izreka članu UO Ivanu Vobi- ču doživljenjsko diskvalifikacijo za opravljanje funkcij športnega delav- ca v NK Branik. Dosedanja preiska- va je pokazala, da je bil ta 22., 23. in 24. julija 1960 udeležen v raz- govorih, kjer so skupno z Lovrom Peršonom, Kumperščakom, Mirkom Golobom in Romanom Koruzo kovali načrte, kako bi kondicijsko onespo- sobili igralce gostujočega moštva NK Karlovac. Smatramo, da je že dej- stvo, da je kot član UO NK Branik sodeloval v organiziranju akcije, katere storilec dokončno še ni znan, zadosten razlog za izrečeno kazen. 2. Za vse, ki jim bo v nadaljnji preiskavi dokazana kakršna koli krivda, zahtevamo najstrožjo kazen. Izjavljamo tudi, da bomo proti pri- zadetim krivcem postavili sodno za- htevo za povračilo povzročene ško- de. Pri tem se zavedamo, da moralne škode klubu in našemu športu ni mogoče plačati z nobenim denarjem. 3. Mimo vsega navedenega ugo- tavljamo, da je kljub že več let na- zaj segajočim predlogom osnovnih in ostalih nogometnih organizacij osta- lo pri starem načinu igranja kvalifi- kacij za vstop v II. zvezno ligo, ki že same po sebi prispevajo k razvne- manju nezdravega v šp.ortu. Ponav- ljamo zato prav ob tej priložnosti, da bi bilo nujno, da se prvaki pvosa- meznih republik — prav gotovo brez škode za kvaliteto nogometa — av- tomatično plasirajo v višje tekmo- vanje, ki bo v tem primeru lahko sredstvo za zbliževanje športnih ko- lektivov posameznih republik. 4. Upravni odbor energično zavra- ča vsebino in ton poslane brzojavke s strani NK Karlovac, saj je NK Karlovac na skupnem' sestanku v Mariboru izrazil nasprotno mnenje, kot ga navaja v omenjeni brzojavki. 5. Upravni odbor sočasno, ko od- klanja sleherno zvezo z obravnava- nim nešportnim incidentom, iz prote- sta in zato, da na ta način do kraja obsodi neodgovorne in podle metode že navedenih oseb in še posebej Iva- na Vobiča kol člana upravnega od- bora kluba, odstopa od nadaljnjega tekmovanja za vstop v II. zvezno li- go. To svojo odločitev veže na ustrezno izjavo NK Karlovac, da. Je pripravljen sprejeli zmago brez fgre. UO NK BRANIK TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vršijo zdravnik Zdravstvenega dcma Ptuj po sle- dečem razporedu: 29. 7. dr Slobodan Zakula, dr. Nada Pavličev; 30. 7. dr. Laidislav Ptc, dr. Fr. Krištof elc; 31. 7. dr. Ladislav Pire, dr. Fr. Krištof elc; 1. 8. dr. Franc Krištofelc, dr. Ladiislav Pire; 2. 8. dr. Emil Blagovič, dr. Lju- bo Toš; 3. 8. dr. Ljubo Toš. dr. Emi. Blagovič; 4. 8. dr. Ladislav Pire, dr. Fr. Krištofelc. Pomožne ambulante Pomožna ambulanta Juršinci po- sluje vsako sredo in soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure daije. Otroške posvetovalnice 29. 7. v Ptuju od 14. ure dalje; 4. 8. v Destemiku od 13.30 dalje. Informacije In hišni obiski Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejema dežurni cen- ter Zdravstvenega doma Ptuj, šte- vilka telefona 80. Hšne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v res nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Protituberkul. dispanzer zdrav- stvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega vsak dan razen ob torkih od 7. do 13. ure Rentgen- ski pregledi pljuč, bolnih na TBC, n zdravljenje se vrši ob torkih cd 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ob sredah od 7. do 13. ure so rentgenski preg'.e- trebni za strukturno analizo na- ravnih mineralov. In kdo so sodelavci, ki so po- magali pri oživitvi ideje »sončna Peč«? Ig. Arthur Miineisen (kon- strukcija), ing. Janez Kušar (elektronska regulacija). Vlado Jezovšek (mehanični pogon), ing. Jože Muster in morda še kdo. Približno sredi avgusta bo na hribč- ku nasproti piranske ladjedelnice zra- sla prva sončna peč v Jugoslaviji. Pravijo, da bi kazalo takšno povečano industrijsko peč (s lOOO kV energije) postaviti kje v Makedoniji, kjer so še ugodnejši vremenski pogoji. M. KUNEJ Anekdote Ko je Winston Churchill praz- noval svojo 80-letnico, je med mnogimi častilci staremu diplo- matu čestital tudi mlad novinar. Rekel je: »Upam, da vam bom mogel čestitati tudi k stoletnici rojstva!« Državnik ga je mirno premeril od nog do glave, se drobno na- smehnil in se odrezal: »Zakaj pa ne, saj ste videti kar zdravi in čili.« Conan Doyle je prišel v Pariz Ko ga je taksi pripeljal do hote- la, se je voznik zahvalil za napit- nino: »Hvala, monsieur Conah Doyle.« »6d kod pa veste, kdo sem?« se je začudil avtor romanov o Sherlocku Holmesu. »Zelo preprosto, gospod. V ča- sopisu sem bral, da pridete v- Pa- riz iz Niče. Videti ste kot Anglež in brado vam je gotovo pristrigel brivec iz južnih francoskih krajev. Vse te indicije so me prepričale, da morate V ti sam slavni Doyle.« »Imenitno! Sijajno! In drugih dokazov nimate?« »Pač,« je rekel voznik, »na va- ših kovčkih visijo listki z vašim imenom.« PREVIDNOST JE MATI MODROSTI Charlie Chaplin si je kupil prvi avtomobil in se je z vso vnemo lotil šofiranja. Ko se je že toliko naučil, da je lahko samostojno vozil, se je zapeljal naravnost k bolnišnici in začel voziti v krogu okoli nje. Prometnik se je temu zelo čudil; nazadnje ga je ustavil in vprašal: »Kako to, da se že nekaj ur vozite okoli bolnišnice?« Chaplin mu je pojasnil zadevo: »Veste, to delam iz previdnosti — danes namreč prvič sam šo- firam.« NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN Znamenitega francoskega zdrav- nika Philippa Pinnella so nekoč poklicali k starejši, zelo ponosni dami. Ko je prišel k bolnici, se je Pinnelle globoko priklonil in vprašal: »No, draga moja. kaj vas pa boli?« Gospa, ki je bila užaljena za radi zdravnikove domačnosti, je ošabno odgovorila: »Gospod, jaz sem žena gene- ralnega konzula v Berlinu!« »Tako?« je zdravnik skomignil z rameni, »zelo mi je žal. toda za to bolezen ne pvoznam zdravila. Neki Voltairov prijatelj si je drznil popraviti nekaj stihov v znani tragediji velikega pisatelja. .Nekoč je Voltaira obiskal Perro- net, tvorec sijajnega neuilyjskega mostu, in našel pri njem vsilji- vega popra vi jalca. Ko ju je Vol- taire predstavil, je dejal arhi- tektu: »Srečni ste, mojster, da ste šele danes spoznali tega mo- jega prijatelja, sicer bj vam bil nedvomno predelal kak lok vašega