?\MERlSKftWo©M©VINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	V WD	-	SLOVENIAN MORNINQ ,
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME *	DAILY NEWSPAPSE
NO. 302.	CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 26TH, 1934.
Immm vesti iz živ- \ Ijenja ameriških Slovencev
C,
. V Chicagu je umrl rojak Ru-j A dolf Trampuš, star 30 let in ro- L len v Chicagu. Ranjki je bil o sin znanega Antona Trampuša,; C Starega naseljenca, ki je bil do- k jna iz Metlike. Ranjki zapu- n sča ženo.	u
Iz Broughtona, Pa., se poro- b pa: Dne 6. decembra je umrl z< ' rojak John Frelih, star 46 let, Z floma iz Leskovca nad Škof j o le (Loko. Zapušča ženo in 6 nedo- k raslih otrok. John je bil brat r Prank Freliha, ki ga je ubil k Avtomobil dne 6. novembra, k Dba sta prišla skupaj iz stare p domovine pred 24. leti in oba 1c Sta tekom enega meseca umrla, ji Rojak Frank Čeh in njegova g . ioproga Josipina, Grand Ha- g ; fen, Mich., kjer živita na far- h ni, sta te dni praznovala 50 - F letnico svoje poroke. Čeh je h ivoje čase vodil gostilno v Chi- r< iagu.	ž;
V Pueblo, Colo., je umrla ci 'ojakinja Stanislava Čulig, sta- P 'a 61 let. Bila je vdova po po- k tojnem Jos. Čuligu, ki je bil P jilno delaven na društvenem I! lolju. Za ranjko žalujejo tri- či le sinovi, dve hčeri, dva brata ( n štiri sestre.
Medicine Hat, Alta, Kanada. Cena rojaka Johna Pokornika le zadnji teden porodila dvoj-jke, dečka in deklico, toda de- ~ (lica je bila rojena tri dni in - est ur za dečkom in je drugi ,
Cl
lan po porodu umrla. Pokor- v
c
likova ni imela zdravnika. Ko ^ ie bil zdravnik poklican po ^ Irugem porodu, se je izjavil, ta je bilo drugo dete priprav- ^ jeno za porod takoj za prvim, ^ oda se je nekje zataknilo in če 'i bil zdravnik navzoč, bi lah-
s
to pomagal k normalnemu po-odu. Pokornica ima že pet \
Jarov dvojčkov in dečka. -'—0--
Pokojni Latkovič j
Kot smo poročali je preminul ž ftarko Latkovič, rodom Hrvat, , tar 52 let, doma iz Radinova , >rda. Bil je član fare sv. Nikole N 36. cesti in član dr. št. 21 ■IBZ in društva št. 26 HBZ. Po-eg soproge Ane zapušča še sle- ^ leče otroke: Mary, poročena De- ^ ivuk, Diana, poročena Keserič, ' farta, Antonette, Marko, Eli, Nikola in Ana Maršič, ki se na- j k j a v starem kraju. Pogreb ^ "anjkega se vrši v četrtek ob 9. ( M dopoldne iz hiše žalosti v cer- ^ |ev sv. Nikolaja pod vodstvom | V Grdina in Sinovi.
/
Letna seja
Odbor skupnih društev fare ( 'v. Vida naznanja, da radi važne- ( vzroka se bo vršila letna seja 1 'H volitev odbor za leto .1935 v fetrtek, 27. decembra ob 7:30 ^Večer. Prosi se vse izvoljene zastopnike, da se got6vo udeležijo *eje, ki se bo vršila v stari šoli »v. Vida.
Sneg za božič
! Precej pozno v večer pred bo-*ičem je sneg pokril mestne uli-ce, tako da se je sv. Miklavž 'Hhko pripeljal s svojim spremstvom. Na božični dan se je pa !'iog skoro stopil, dočim bo da-r't\s mrzleje vreme.
S'
Prvo dete
Prvo dete, ki je bilo rojeno na božični dan je 5 funtov in 12 unč |*žka deklica, katero je porodila Hrs. Wilk v mestni bolnici. R(>-iena je bila ob 12:01 zjutraj na W.icni dan.
V pcrčasf monsignow s % Domladovaca NL
Preteklo nedeljo je bil ustoli- 1' čen'~eclihi hrvatski monsignor v|v i Ameriki, Rt. Rev. Michael G. n Domladovac, župnik hrvatske ''
--•• -	| TJ
; cerkve sv. Pavla na 40. cesti v j CTevelandu. Zvečer so mu na-j*3 iklonjeni farani in prijatelji pri-1	n redili banket, katerega se je udeležilo nad 700 oseb. Tekom banketa je bil tudi burno po-zdravljen češki prelat Rt. Rev. Zlamal, ki je bil pred mnogimi leti poslan v domovino, da dobi kaj hrvatskih duhovnov za Ame-	^ riko. Rt. Rev. Zlamal je tedaj	j. izbral mladega Domladovca. Te-	j, kom banketa se je vršilo lepo j	„ petje, godba. Mnogo daril je bi-	n lo izročenih novemu monsignor-	p ju v priznanje njemu. Med dru-	r gimi so bili navzoči tudi: kon-	& gresman Martin Sweeney, vr-	n hovni sodnik Dempsey, sodnik	^ Frank J. Lausche, Father Medin	^ iz Barbertona, Rev. Ilija Seve-	z rovič, councilman Crown, dr-	^ žavni poslanec Boyd, Matt Brai-	z ciich, pionir hrvatske fare sv.	^ Pavla, Michael Cerrezin, častni	n konzi',1 Jugoslavije v Clevelandu, Paul Gusdanovič, Anton Grdina,	cj Rev. Hranilovich, policijski na-	^ celnik Charles Fox iz Euclida	n (Hrvat) in mnogo drugih.	n -o-
Naši novi državljani g
Pretekli petek se je vršilo za- 1 slišanje na zvezni sodniji za 11 ameriško državljanstvo. Sledeči r naši ljudje so dobili ameriško s državljansko pravico: Jack Av- 8 čin, A. Rijavec, F. Bencina, Joe r Crnkovich, Elia Grozdanov, Geo, a Hrvatin, John Hrovat, Caroline 11 Kaliope, Frances Kave, Joseph J! Sinček, Joseph Sturik, Angela r Mišič, skupaj 12 novih naših c; ameriških državljanov. Zadnjič " ■smo jih izkazali 263, danese 12, >' skupaj 275 novih ameriških dr-žavljanov jugoslovanskega rodu * v Clevelandu v tem letu. To je r zadnje zaslišanje v letošnjem le- * tu. Prihodnje zaslišanje za clr- 2 žavljanstvo se vrši 18. januarja, 1935. Vsem novim našim državljanom iskrene čestitke!
--o--i
Ogromne prodaje 1 Vsi trgovci v mestu poročajo, 1 da niso meli že šest let enako vi- ' soke kupčije kot so jo imeli za J letošnji božič. V pondeljek po- ] ' poldne se računa, da se je pro- i j dalo za nad 15 milijonov dolar- ' jev blaga. Vse trgovine so bile 1 dobesedno zasedene od kupoval- ' i cev. Ljudje so morali čakati ure, i da so prišli na vrsto. Samo dr- ' žavne trgovine z opojno pijačo so prodale v pondeljek za $150,-3 000 blaga. Avto promet na ulicah je bil tak, da so se mogli av-a lomobili le počasno pomikati na-v prej.
Želite purana zastonj?
Dekliška Marijina družba fa-0 re sv. Vida nam naznanja, da 'i priredi v petek, 28. decembra, svoj po-božični ples. Dekleta in fantje so prijazno vabljeni, zra-,- ven pa tudi očeti in matere, i- Eden bo pri tem plesu dobil 15 ž funtov težkega purana, ki bo go-i- tovo dobrodošel za novo leto!
Božična pošta
Na glavni pošti v Clevelandu so dobili dan pred božičem in na božični dan toliko pošte, da je ia niso mogli zmagati. 2,100 izred-ič nih pismonoš in poštnih delavki cev je bilo najetih za božič, toda o. očividno jih ni bilo dovolj. Mno-m jr0 božične pošte bo razdeljene šele po praznikih.
Sin predsednika Roose- ^ velta bil aretiran
Orange, Conn., 25. decembra, i Franklin D. Roosevelt Jr., sin! predsednika Roosevelta, je bil včeraj popoldne aretiran v tem, mestu po policistu Petersonu radi prenagle avtomobilske vožnje, ft Roosevelta je .spremljal njegov si brat John. Predsednikov sin bo ^ moral na sodnij o v tem mestu j 81. decembra. Nahajal se je na B potu iz univerze v Washington, Si da obišče očeta za praznike. k -o--iz
Dobra in slaba novica 21
Columbus, Ohio, 25. decern- j ! bra. Carlton Dargusch, davčni: ^ komisar države Ohio, je včeraj I . izjavil, da državi Ohio ne bo mo- ^ [goče začeti s pobiranjem prodaj- ^ nega davka pred 1. februarjem. Postava, ki je ustvarila prodaj-ni davek, gre v veljavo 1. jami- ^ arja, toda država je bila tako malo pripravljena za pobiranje ^ tega davka, da bo vzelo pet ali ^ šest tednov, predno bodo organi- ^ zirani tozadevni uradi. Ohijski
trgovci so z veseljem vzeli v na- Sj
. , .....	n
znanje to novico, ki jim omogo-
S'
čuje, da imajo tekom januarja ^ meseca razne razprodaje, ne da g bi bili podvrženi prodajnemu ^ davku. Predno se more začeti s ^ pobiranjem prodajnega davka, mora generalni državni blagaj- " nik razdeliti nekako 420,000,000 ^ prodajnih znamk okrajnim bla- ^ gajnikom v vsaki izmed 88 county v državi. Te znamke so vred-
V
ne od lc do $3.00. Trgovci morajo nabaviti te znamke, predno j se začne s pobiranjem prodajne-ga davka. Sleherni trgovec mora dobiti licenco od okrajnega avditorja, predno mu je dovolje- ^ no prodajati po novem letu. Komisar Dargusch je tudi naznanil, da bo država pobirala davek od prodaje žganja na kozarce v " gostilnah. Prodaja vina in pive ^ ne bo podvržena davku, niti ne bo treba plačati davka od pijače, ^ ki jo kupite v državnih trgovi- . nah. Trgovci, ki kupijo za $24 J ali več prodajnih znamk, dobijo 3% popusta.
--o-
Ranjki Frank Vidmar
Kot smo poročali je premnul rojak Frank Vidmar, ki je sta- ' noval na 774 E. 156th St. Ranjki je bival v Ameriki 42 let, in je ^ bil doma iz vasi Petane, fara , šmihel. Tu zapušča soprogo ( . Frances, dve hčeri, Frances Za- . . gore in Ano, dva sina, Josepha j . in Antona, brata Loj za in sestro
j
, Louise Nose. Ranjki je bil član . dr. sv. Vida št. 25 KSKJ. Po- |
greb r anjkega se vrši v četrtek . ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti 1
>	na 774 E. 156th St. pod vod- f . stvom Frank Zakrajšek. Naše j . globoko sožalje družini. Naj bo ' . ranjkemu, mirna ameriška zem-
- lja!
Korajža in edinost
Na Sveti večer je govoril predsednik Roosevelt svoj boži-" čni pozdrav ameriškemu narodu. rl Povdarjalt je, da potrebuje ame-' riški narod bolj kot kdaj prej 11 pogum in edinost, in je gotovo, " da bo v prihodnjem letu prema-P gal vse težave. Na božični dan 0 je bil predsednik ves dan s svo-jimi otroci1 in vnuki.
V bolnico
S Svetkovo ambulanco je bil u prepeljan v bolnico poznani slo-a venski trgovec, mlekar Mr. ® Frank Dolšak, 448 E. 158th St.
i- Božična drevesa
Za božične praznike je bilo v
>	Cleveland poslanih 110 železni-ic ških vozov božičnih dreves lansko leto pa samo 70.
Mlada mali umorila se-E sfro in pet članov svoje družine
Pittsburgh,.Pa., 24. decembra. m Mrs. Kathryn Schloch, 37 let d( stara, je v enem dnevu umorila sedem članov svoje družine, ko r< se ji je mahoma omračil um za Božič ob premišljevanju smrti 11 svojega sina, ki ji je pred kratkim umrl in katerega je hotela izredno obdariti za božične praznike. Mrs. Schloch je stanovala i j v Dunkirk, N. Y., skupaj s svo-; jo starejšo sestro, katero je p i ustrelila z revolverjem, nakar se jr ! je podala v 260 milj oddaljeni y Pittsburgh, kjer je prebival njen brat, Walter Dempsey, s svojo t-( družino. Ponoči, ko je vsa ^ Dem'pseya družina spala, je Mrs. 1( Schloch vstala in začela streljati na vse. Štirje so bili na licu me- jj sta mrtvi, eden umira in ena ose- ^ ba je nevarno ranjena. Po tem blaznem činu je Mrs. Schloch o. spila strup in se kmalu potem v mrtva zgrudila poleg postelje svojega brata. Družina je bila ^ obveščena o prihodu Mrs. Schloch in je bila prepričana, da ^ bo prinesla mnoga božična dari- c; la, a na mesto daril je prinesla smrt. Mrtvi so: Walter Demp- g( sey, 42 let star, sin Robert, 12 let star, sin Thomas star 8 let, v 15 mesecev stari David, ki je bil ^ ustreljen v zibeljki, 10 let stari Walter Jr., ki je dobil smrtno ^ rano. Nevarno js pa obstreljena p mati, Mrs. Dempsey, ki pa zna j. okrevati.	f)
-o——	,,
Osem oseb ubitih v dveh v avto nesrečah	V
t
Ambridge, Pa., 25. decembra. Štirje Slovaki so bili ubiti vče- ^ raj, ko je njih avtomobil trčil v neki bus. Iz Lincoln, Nebraska, se pa poroča, da so bile tam enako ubite štiri osebe, katerih avto r je zadel v truk.
-S
Društvo sv. Jožeta, KSKJ 7
Novi uradniki društva sv. Jo-žefa št. 169 KSKJ za leto 1935 ^ so: predsednik Lovrenc Lesko-' vec, podpredsednik Matt Kaste- , lic, finančni tajnik John Pez- ' dirtz, 15606 Holmes Ave., bol-niški tajnik John Terček, 15508 1 Holmes Ave., blagajnik John Omerza, zapisnikar Frank Kova-čič, duhovni vodja Rev. Ludviki" Kužnik in Viktor Virant. Nad-| zorniki: Rose Chepic, John Me-1 sec in Ana Skolar. Zdravniki: " dr. Perme, dr. Škur in dr. Stas- r : ny. Maršal Anton Rudman. Za- ' 1 stopnik za Slov. Dom na Holmes ^ Ave., Geo. Panchur, za Zvezo coll. društev: Lovrenc Leskovec, ' Geo. Panchur, John Pezdirtz,|l Mary Kurnik, Frank Matoh in! Frances Perko. Zastopniki za j J ugoslovanski Kulturni vrt: Lov-. 1 renc Leskovec, Anton šercel in! Louis Šimenc.
Doma iz bolnice
j Te dni se je vrnila iz bolnice >t Mrs. Petrinčič na svoj dom na 1250 E. 58th St. Prijateljice jo n lahko obiščejo.
Prodaja radio aparatov ;
V Ameriki so. prodali tekom j letošnjega leta 5,330,000 radio jI aparatov, dočim jih je bilo lan-j. sko leto prodanih le 4,277,000.
Asesment
Tajnica dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj večer v stari šoli sv. Vida v asesment od 6. do 7. ure zvečer, i- * V New Yorku je preminul n- eden najboljših ameriških odvetnikov, Martin Littleton.
Dr. Vladimir Maček je j spuščen iz zaporov
Zagreb, 25. decembi"a. Za božične praznike je bil izpuščen iz; zaporov, v katerih je preživel zadnjih 18 mesecev, dr. Vladi- g mir. Maček, vodja hrvatskih ire-iV( dentistov. Dr. Mačka so izpu- p, stili iz zaporov na izrecno željo , je regenta princa Pavla in na pri-1 ]a poročilo ministerskega predsed-jp uika Jevtiča.	;
-o--; -, )
Councilman Vehovec I ^
; j
Odkar je javnost zvedela or' križarski vojni, katero js začel naš councilman Anton Vehovec proti gangsterjem, hazardistom in nemoralnirri! elementom, dobi-; ^ va skoro vsako minuto telefon- ( ske klice od stoterih ljudi, ki mu j čestitajo v njegovem boju zoper' temne elemente in mu obljubu- /A jejo pomoč. Vehovec je dobil dan 22 pred božičem stotero Klicsv od
i
ljudi iz drugih mestnih okrajev, ki pripovedujejo, cla položaj v ^ njih vardah ni nič boljši kot v i ^ 32. vardi. Prosijo Vehovca, daj bi vzbudil tudi ostale councilma-ne, da bi začeli s čiščenjem. Councilman Reed iz 6. varde se y ie že oglasil in izjavil, da bo so- g deloval z Vehovcem. Naš coun- ni cilman je včeraj izjavil, da ima u dokaze, da se plačuje dvema "vi- ^ sckima mestnima uradnikoma" ogromna podkupnina, da je do- ^ voljeno temnim elementom ime- n ti igralne stroje v svojih prosto- ^ rih. "Vse kaže na krivce v City 0, Hali,'', je rekel Vehovc. "Do da- p nes še ne morem imenovati vilo-" kih grešnikov, toda'ko dobim na- S( daljne dokaze, se bo pečala z; j j njimi velika porota." župan Da- cJ vis je izjavil glede obdolžitev t( Vehovca, da je vse skupaj "poli- r tična propaganda," toda vseeno ^ je naročil direktorju varnosti, da upelje strogo preiskavo.
-o-
Novi uradniki	j s
Društvo sv. Antona, št. 138 J ^ C. K. of C., je izvolilo sledeče uradnike za 1935: predsednik p Jos. Megli c h, podpredsednik p John Hrovat, finančni tajnik h ' Anthony Skuly, 1074 E. 74th St., v '! zapisnikar in bolniški obiskova-1 j '! lec Jos. Perpar, 5805 Prosserlg ^ve., blagajnik Frank Turk, j v 16011 Waterloo Rd. Nadzorni-Ij. ^ ki: Jos. Hrovat, John Sterle in i y ' John Hrovat ml. Reditelj Frank ^ 1 Debevc, vratar in zastavonoša | j " Anton Gregorač. Zastopniki .. L i združenih društev fare sv. Vida: j £ " John Hrovat, Fr. Skrab. Zastop-1 { " ilika za Jugoslovanski kulturni f ' vrt: Jos. Perpar, Fr. Debevc, { " za brezposelno zavarovalnino: f " Fr. Turk in Anton Škul.
j Listnica uredništva
:, Radovednež. Plača predsedni-;, | ka Zed. držav ni podvržena do-n| hodninskemu davku. Vzrok je ' a j neka točka v ustavi Zedinjenih -j držav, ki pravi, da se predsedni-n kova plača tekom njegovega ura-dovanja ne sme niti zvišati niti znižati. Znižala bi se, če bi bil podvržen dohodninskemu davku, i
e
a	Božične nesreče
o Smrt je precej globoko posegla v življenja Amerikancev na i božični dan. Poroča se o naj-imani 60 smrtnih slučajih. V
Ti i
. J Sedalia, Mo., se je vnelo bozicno 10 drevo. Nastal je ogenj, v kate-rem je poginila mati in trije otroci.
e- - Klub brezposelnih
o- Prihodnja seja Kluba brezpo-la selnih se vrši v petek, 29. de-r. cembra, v S. N. Domu, dvorana ul št. 2, novo poslopje. Pričetek ob it- 2. uri popoldne. Vabljeni so vsi člani.
Žid vprašuje glede po- F. litike v veri
židovski rabinec v. Clevelandu Barnett Brickner, ki mnogo go-i vori po radiu in ki je znan kot prominenten židovski govornik, je je včeraj izjavil dvom, da bi bilo zi ■ koristno za splošnost, ker se os i Father Coughlin vtika v politi-1 t'i ko, v katero vmešava verska1 dc vprašanja. Rabinec Brickner je k< j sicer eden največjih prijateljev! dž 1 Father Coughlina, o katerem se G | je izjavil, da je največji sociolo- ni i gični govornik svoje dobe, toda I l ipo mnenju, Bricknerja se Father i rc i Coughlin ne bi smel dotakniti j -i ; verskih vprašanj. "Apel Father j n; Coughlina zadene v.živo," je de-j ot ! jal Brickner, "in bojim se, da :B zna izzvati druhalske strasti. On|š; zaeno apelira na farmarje, de-IF lavce in delodajalce, in dvomim, I st da bi bila njegova doktrina gle-l ni de družabne pravičnosti na me- j b< stu," je dejal Brickner.	r£
-o--le
Še padajo glave "
Moskva, 2-5. decembra. Niti ^ v predbožičnem času in na sam Božič, ki je v Rusiji seveda urad- fl. no odpravljen, niso vojaške sod- v, ni je boljševikov mirovale. 29 ■ bivših prominentnih komunistov se je nahajalo včeraj pred sodi-ščem, obtoženih, da so delali za- ^ roto proti boljševiškemu dikta- j torju Stalinu. Šest nadaljnih oseb je bilo včeraj ustreljenih. , Pričakuje se, da čaka smrtna ob-sodba, tudi vseh onih 29 oseb, ki , so bile danes pred sodnij o. Are- j tiranih je bilo tudi 43 mladih ^ dečkov, ki so tudi obtoženi zaro- ^ te, dočim se vrše aretacije sta- ^ rejših ljudi po vsej Rusiji brez
prestanka.	J
to
-o--Iy
Dospela iz domovine j.
Preteklo soboto je dospela iz ^ ! stare domovine Mrs. Antonija ? 1 j Brne s sedem-letno hčerko. Pri- f ! šla je iz vasi Vrbovo pri Ilirski >, Bistrici. Mr. Joe Brne je dobro f : poznan rojak na'"Clevelandskem „ ; hribu." Mrs. Brne je prinesla ^ ' več "pozdravov" od gospoda -Mussolinija iz Italije. Imela je silne ovire, predno so ji dali do-' volj en je, da odpotuje v Ameri-"jko. Spotoma je bila že dvakrat M vrnjena, toda stric Sam je na i c; vsak način bolj mogočen kot s ] i Mussolini, in ker je Mr. Brne i M ameriški državljan je končno le t :! dobil svojo ženico k sebi. Toza-" i devno bo v kratkem sledil zani- ( 1 miv dopis, da bodo naši naročni- j ' ki iz prvega vira zvedeli, kako ; ": se godi našim sirotam pod itali- ■ janskim škornjem.
Brezposelno zavarovanje
Prihodnja seja Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovanje in za starostno zavarovalni-. no se vrši v petek, 29. decembra, '"jv S. N. Domu, in sicer ob 8. zve-'j čer. Apelira se na vse zastopni-.j ke in zastopnice, da so gotovo i navzoči. Na seji bo navzoč tudi zastopnik Cleveland Federation of Labor, ki bo poročal o delova-2- nju organizacije. Pridite vsi in ia bodite točni.
y Fisher Body party
Velika tovarna Fisher Body 10 je priredila preteklo nedeljo svo-e" jim uslužbencem party v mestni 16 dvorani. 9,280 oseb je bilo navzočih. Otroci so bili obdarjeni po sv. Miklavžu.
o- 35,000 obdarjenih
e- Nad 6,000 družin v Clevelan-m du j« bilo bogato obdarjenih za ab božične praznike. Tudi 35,000 rsi otrok je dobilo gorko obleko, Čevlje in — igrače.
Father Coughlin udriha po Ameriki radi Mehike
Detroit, 24. decembra. V svojem zadnjem radio govoru je znani pridigar Father Coughlin ostro napadel vlado Zedinjenih držav, od predsednika Wilson a pa do predsednika Roosevelta, rekoč da so vsi skupaj pomagali, da je Mehika vržena v sužnjost. Govoreč o političnih in družabnih razmerah v Mehiki, je Father Coughlin trdil, da je Monroe doktrina postala navadna j cunja. Ruski sovjeti pridigajo na sam predbožični večer južno | od Rio Grande, da je zgodba j Betlehema navadna bajka! Bolj-Išaviki vladajo v Mehiki, je dejal ! Father Coughlin. "Liga antikri-I stov se približuje, dočim mi mir-I no in zadovoljno sedimo doma, boječ se razžaliti sovjetsko veličanstvo, da ne bi ameriški petro-lejni magnati zgubili svoje koncesije v Mehiki!" Father Coughlin je trdil, da ko je predsednik Wilson z oboroženo silo interveniral v Mehiki, da je s tem posadil na predsedniški prostor navadnega mesarja Carranzo. Bil je predsednik Wilson, ki je nataknil nagobčnik časopisju, da ni moglo poročati, kaj se godi v Mehiki. In sedanji ameriški poslanik v Mehiki, Josephus Daniels, nekdajni prijatelj Wilso- ■ na, je po svoje pomagal, da so lazmere v Mehiki take kot so: krvave in barbarske. Joseph Daniels, ki je pred nedavnim hvalil šolski sistem Mehike, iz katerega sistema se je vrgel Bog in krščanstvo. Father Coughlin je izjavil tekom svojega radio govora, da ameriški poslanik v Mehiki kot papagaj ponavlja, kar mu narekujejo mehikanski bogotajci, izjavlja, da je 95 odstotkov Amerikancev komunistov in bogotajcev, dočim sam hodi v cerkev in moli Boga! Amerika je v največji meri odgovorna, da vlada danes v Me-
•	hiki — vrag!" se je izjavil
•	Father Coughlin.
-o-
Kulturni vrt
; V četrtek, 27. decembra, ob 8. t uri zvečer, je seja za vsa dru-; štva nahajajoča se na St. Clair 5 Ave. naselbini, in sicer za Jugo-5 slovanski Kulturni vrt. Ta seja
-	se vrki glasom sklepa glavne seje,
-	da se v vsaki naselbini, oziroma _
-	župniji organizira poseben od-3 sek, ki bo v svoji naselbini delo-
-	val za Kulturni vrt in za spomenik prvemu/ slovenskemu pionirju v Ameriki, škofu Baragi. Vsi zastopniki st. clairskih društev
e so vabljeni, da pridejo gotovo na io sejo, ki se vrši v stari šoli sv. Vida. Na tej seji se bo izbral tu-l' di tozadevni odbor, ki bo skupno 7 drugimi deloval za to veliko idejo. — Jos. Grdina, zastopnik.
o
li	Rojak ubit
n Na božični dan ob 1. uri zju-
i- traj je bil ubit Joe Wenzel,
n ki je bil zaposljen kot "brake-
man" na Big Four železnici.
Wenzel je sin poznane Wenzlove
r družine iz 1017 E. 62nd St. Po-
y greb bo vodil Frank Zakrajšek. D-
. Podrobnosti jutri, m
a-	Vina zmanjkalo
e- Tolikšna je bila zahteva po vinu v Clevelandu za božične praznike, da ga je zadnji trenu-n- tek zmanjkalo in so ga morali v ia ogromnih trukih začeti voziti iz 30 Sanduskya. Mar bi prišli k ;o, Knausu ali Baščatu, pa bi dobili boljšega, hitreje in ceneje!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
em St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio ___ Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l*to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year
U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post OSice at Cleveland, Ohiq, under the Act of March 3d, 1879.
-<fJl£>»83	No. 302. Wed. Dec. 26, 1934
v
Grozote Španske revolucije
V	zadnji španski revoluciji, ki so jo povzročil komunisti in socialisti pod vodstvom znanega revolucionarnega marksista Larga Cabaliera, so se dogajale nečuvene stvari, ki bi bile skoraj nemogoče v katerikoli drugi civilizirani državi. Kakor znano, so španski marksisti pri zadnjih držav-nozborskih volitvah strahovito propadli. Špansko ljudstvo je bilo sito socialističnega terorizma in njihovih socialnih obljub, katere pa marksisti niso nikdar uresničili s socialnimi reformami. Zato so bili pri volitvah strahovito tepeni in so odšli z volišča komaj z nekaj ostanki svoje, nekdaj tako mogočne stranke. Marksisti, katerih taktika je, da se povsod, kjer niso na oblasti, proglašajo kot največji borci za državljanske svoboščine in ljudsko demokracijo, v Španiji nikakor nočejo spoštovati volje ljudstva, ki se je pri volitvah v tako ogromni večini izreklo proti njim. Nasprotno: od svojega velikega poraza dalje neprestano poizkušajo revolucijo za revolucijo in nasilen prevrat s pomočjo denarja, ki jim ga pošilja sovjetska komunistična internacionala. Zato dan za dnem beremo o atentatih in umorih, ki jih povzročajo sovjetski plačanci, ki bi radi uvedli krvavo diktaturo nad veliko večino, španskega ljudstva.
V	Španiji se ne vrši borba za in proti republiki, ker so vse odločujoče španske stranke republikanske, temveč se tam vrši boj zakonite oblasti proti revolucionarnim marksistom in teroristom, ki bi radi s svojimi oboroženimi tolpami ustrahovali večino naroda ter ga podjarmili pod svoj terorizem.
Delovno ljudstvo, ki mora samo mnogo trpeti v življenju, ni nikdar in nikjer krvoločno ter spoštuje življenje in delo slehernega človeka. Čisto drugih ciljev in drugega mišljenja pa so razni od Moskve plačani agenti, katerim niso dovolj potoki krvi, ki so jih prelili v Rusiji in izkušajo še po drugih držvah uprizarjati krvave pokolje. Isto so storili tudi v Španiji. V Asturiji je bilo v času, ko so jo imeli zasedeno uporniki, masakriranih na stotine popolnoma nedolžnih in neoboroženih ljudi, med katerimi jih je bilo umorjenih samo v okraju Sami, 110. Listi poročajo o naravnost strašnih grozodejstvih, ki so jih uganjali anarhisti zlasti nad duhovniki, Jose Villanueva, ravnatelj katoliškega semenišča, je bil mučen na grozen način: njegovo obleko so polili s petrolejem in živega sežgali. Ameriški tednik "Time" (revija) poroča, da so nekega drugega duhovnika slekli, ga v neki mesnici nateknili na železen kavelj in zaklali, k nogam pa so visečemu položili napis: Svinjsko meso naprodaj! Tretjega duhovnika so razsekali na kose ter ga v isti mesnici v zasmehu izpostavili kot meso naprodaj . . . Tako poroča ugledna revija "Time" pod, naslovom: "Priests choped into pork!"
Prav tako so anarhisti z dinamitom pognali v zrak dva dekliška zavoda. V neki drugi vasi so revolucionarji prisilili duhovnika, da moli pogrebne molitve nad jamo, v katero so zmetali več ubitih vladnih vojakov. Toda še preden je duhovnik končal molitve, se je sam zgrudil v jamo, ubit od j dveh strelov . . .
Vsa ta grozodejstva razodevajo sadizem najhujše vrste, ki ga pač nihče ne more istovestiti s kako borbo proletarija-ta za svoje delavske pravice. Komunistu Adamiču se v tej deželi odpirajo sijajne prilike, da še bolj ovekoveči svoje ime. Njegova želja po pisateljskih senzacijh bi bila tu vsekakor več ko utešena, in knjiga, ki bi jo izdal o grozodejstvih svojih miljencev in somišljenikov v Španiji, bi mu med ameriško, senzacij gladno publiko, zagotovila neminljiv sloves in neizčrpen vir dohodkov!
Hic Rhodus, hic salta!	1
• • ... . —, I
Iz življenja naših pionirjev
UREJUJE A. G.
J-.............—..............i.
(Nadaljevanje)	,Jih. Zdelo se mi je tako, ko: .
Ko sem se pri Oplotarjevi j bi prišel v stari kraj. Vse me < materi dobro okrepčal, sem jo I je poznalo. Par dni smo se res | vprašal, kje da stanuje neki Lu-1 prav dobro imeli. Povsod so i kec, ki je moje starosti in moj ; me vabili v hišo in mi tudi do-Hosed iz stare domovine. Pisal: bro postregli.	i
Hi je za Joe Samca. (Tega je En mesec sem bil na stanova- i pred več leti ubilo, njegov brat :n ju pri Frank Pavlinu, potem ; pa še živi v državi Utah). Mati j pa sem šel k Joei Grmu. Nje- \ mi kar z roko pokažejo petolgcva žena je doma iz naše vasi r hišo, kjer da stanuje Lukec. in se sedaj menda tudi naha- \ Sel sem tje in ga dobil doma. J jata na farmah. Delo sem ta- I Razume se, da sva se kaj ra-1 koj dobil v rudotopilnici. Ne s-dostno pozdravila kot stara pri- j bom vsega popisoval, kako smo t jatelja. Tudi on je bil že ože- j lelali in kako je bilo delo na- I njen. Potem mi je šel pa nje-loorno. Prej sem mislil, da bom c gov svak, Kumanov France iz j pisal po družino, pa sem se Zdenske vasi, pokazat, kjer je I premislil in raje sem prišel na- i stanoval brat moje- žene. Najzaj v Cleveland. Zdoma sem | hlanovanju je bil pri mojem so- bil dva meseca in sedem dni. \ šolcu, Mežnarjevemu Francetu Še v Puebli sem bral, da se iz Ponikve. Tam sem dobil več j je v Clevelandu ustanovil list « znancev iz dobropoljske fare, ki 'Narodna beseda." Ko sem c so bili mojih let in tudi starej- prišel v Clevelandu v slaščičar-'i
no Joe Bostjančiča (Boston), ki je bil zastopnik tega lista, sem se takoj naročil nanj in od tistega časa tudi bil vedno naročnik lista, ki se sedaj imenuje Ameriška Domovina. Bil ->em tudi delničar Nove Domovine.
Sedaj, ko sem. bil nazaj v Clevelandu, je bilo treba poiskati kako delo. Šel sem pogledat v nemško dratovno, kakor so rekli tiste čase, H. P. Prvi večer ni bilo nič, ko pa drugi večer pridem, mi je boss rekel, j naj začnem kar delat za "visoko" plačo $1.45 na 12 ur. Pa je bilo tudi "prilično" delo, ker nakladali smo samo težke "blin-ce," po 150 funtov težke. Tista železna polena smo nametali zunaj na dvorišče, potem smo jih j pa v tovarno vozili. Za tisto plačo sem delal tri mesece, potem so mi pa primaknili na $1.60 za 12 urno delo. Nato pa smo dobili plačano od tone; zapisaval je sedaj že pokojni tiarol Kral.
No, tistega vražjega dela ni še nihče kaj bolj natančno opi--ai. Tiste železne kose 'billets,' ki so tehtali po 150 funtov, smo naložili po 45 na takozvane "boge." Pa se je že še vozilo, če je bilo lepo vreme. Ali pozi- j rni, ko je bilo vse v snegu in ledu in takrat smo v mrazu komaj naložili na voz, potem je pa nismo mogli nikamor premakniti, ker je primrznila. Rinili smo tisto bogo, da so nam oči ven stale. Ej, to je bilo frpljenje!
Potem so šli delavci v tej tovarni na štrajk in tovarna je počivala dva tedna manj kot eno leto. Delal sem potem v angleški dratovni, kjer je bilo delo vsake vrste. Tam sem delal z več rojaki, tako tudi z Matejem Zgonc in njegovim bratom, s katerim smo bili zelo prijatelji. To delo sem delal do • eptembra 1909. Potem sem se pa tistega trpljenja naveličal in šel delat drugam.
Letos sem bil bolmi sedem mesecev in nisem mogel delat, dasiravno je bilo delo zame. Mnogi niso verjeli, da sem bo-; lan in marsikatera grenka mi je priletela na ušesa. Seve, radi bolniške podpore. Pa naj bo 1o pozabljeno, saj sem že 42 let v tej deželi in sem že dosti preslab Naj še omenim, da je bil pri naši družini dogodek, kot se malokje pripeti. Meseca oktobra 1905 je šlo namreč naših pet otrok k birmi in enega smo nesli pa h krstu. Vse na en dan. j To se pravi, kaj!
V hiši je bilo dosti bolezni. I Moja soproga je bila v 11 letih štirikrat operirana in to veste, da so pri tem veliki stroški.
Naj pa še od društev nekoli- j ko omenim. Leta 1893 sem pristopil k društvu Marijin Spolek. Pristopili smo štirje fantje i z enega stanovanja. Preiskal nas je dr. Oster in tudi vse potrdil. Društvene seje so se vršile pri Jos.-Strniša, kjer pa ni bilo podobno kaki dvorani, ampak prej kaki drvarvnici. Pa smo se 1 vseeno menda boljše počutili kakor sedaj v modernih dvoranah. Bili smo revni in neraz-vajeni. Lahko trdim, da se je vsake seje udeležilo vse član-' sivo. Saj smo komaj čakali, da je bila seja in smo se skupaj zbrali. Kako pa je to danes, vsi vemo.
Društvo se je potem izpreme-riio v ime sv. Vida, kot so že drugi pisali. Dobili smo novo zastavo in ko se je blagoslovil vogelni kamen za cerkev sv. Viri t leta 1894, smo se vsi društ-j veniki udeležili z zastavo na čelu. Pa je bilo dosti smole ti-j sti dan. Padal je dež in našo društveno zastavo je nosil Mike Kebe, nerazvito, ker je preveč deževalo. Še sedaj mi je pred :emi ranjki Skebe, kako ponosno je korakal pred nami. Mike je bil lepe postave in imel je ponosno hojo.
Kakor so že drugi pisali, sta se potem ustanovili iz enega dve društvi, kar ni šlo brez pre-1 pira. Potem so se začela usta-
navljati še druga društva in hodili smo drug k drugemu na | piknike. Jej, kako je bilo takrat vse veselo in vse prijateljsko med seboj!
Stanovanj nismo imeli takrat tako modernih, kot jih imamo danes, pa, smo bili bolj zadovoljni in veseli, ker smo se razumeli med seboj. Rečem, da so bili to zlati časi, menda tudi zato, ker smo bili mladi, cedaj nas pa tlači starost.
Ob koncu svojega pisanja pa j želim vsem, ki so brali moj življenjepis, srečno novo leto. Posebno naj to velja Mr. Joe Mo--r
, barju in njegovi družini tam v I daljni Montani. Mr. Mohar in njegova soproga sta se porodila ravno tisti predpust, kot midva, samo par tednov prej. Že ; sedaj vama čestitam na štiri-desetletnici zakonskega življenja. Prepričan sem, da bosta še dolgo živela, saj ko sta bila zadnjič v Clevelandu, sta oba izgledala še tako mlada in čila.
Sedaj pa končam in če sem koga razžalil s tem pisanjem, naj mi oprosti, sicer sem pa jaz več brc sprejel, kot pa dal.
(Konec)
n-
Slovesen večer za nase staroste
| Cleveland, O.—Nedavno tega smo čitali na tem mestu naznanilo izpod peresa našega marljivega dopisovalca, g. Anton Grdina, da se pripravlja zabavni večer za farane in njih prijatelje in sicer prihodnjo nedeljo večer, dne 30. decembra v šolski dvorani fare sv. Vida. Razume se, da vsak, kdor pride, je dobrodošel, vendar pa ima ta večer, kot vsaka prireditev, začrtan program, kateri se bo izpeljal v splošno zadovoljnost, ako pridejo skupaj staroste, to se razume tisti, ki so že več časa v tem mestu, kateri so že pozabili, kakšne lepe zabave so se završile, ko so v prejšnjih časih prišli prijatelji in prijateljice skupaj ter vsaj za nekaj ur pozabili, na vsakdanje težave.
Namen te prireditve je, da se snidejo bolj starejši možje in žene, fantje in dekleta in sicer vsi, kdor le more. Kdor čita te vrstice, naj pride. Povejte še svojim prijateljem in prijateljicam o tem. Namerava se završiti prava domača zabava po starih običajih. Pridimo skupaj in ponovimo tisti božični običaj, katerega smo obhajali v mladih le-j tih. Pustimo za nekaj ur vsakdanje težave, razveselimo se po našem starem običaju, pustimo uoma križe in težave, pripravi-; mo se na novo leto v bolj veselem , duhu, da bomo ložje vzdrževali ; depresijo, katera noče drugače ----(
Vabilo mlade Slovenke
Euclid, O.—Prosim, oprostite mojemu pisanju, ker še ne znam ic.bro pisati slovensko. Potrudila se bom, kar bo v moji moči in i Vas prosim, da priobčite to moje ! pismo v Vašem časopisu.
Mnogo čitam o vsakovrstnih ! prireditvah, zato se drznem tudi | jaz poročati o naši božični 'šolski piireditvi, ki se bo vršila v nede-' jo 30. decembra zvečer v šolskih prostorih fare sv. Kristine.
Saj se vadimo pod vodstvom eč. šolskih sester tako lepe reči m to tudi povečini slovenske, kar naj priča to moje pisemce, j katerega pišem sama, skoro brez J . sake pomoči. In kje drugje sem I se naučila, kot od mame in na-j šib dobrih čč, sester v šoli pri I sv. Kristini. To sporočam zato,' ker sem čitala, da bo nekje! drugje prva mladinska slovenska! prireditev v Euclid, O. Ne vem, j kje so ljudje, da nas s tem skoro prezirajo. Akoprav sem še mla- j ■Ja, pa čutim, da smo zelo užaljeni, ker pri nas smo imeli še vsa-j ko leto po dve prireditvi. Nisem nevcšljiva, toda pravična in odkritosrčna. Toda, naj imajo svoje veselje, kakor hočemo tudi mi imeti svojega in kdor se hoče prepričati, naj nas pride pogledat. Zato vabim vse prijatelje mladine, od blizu in daleč, da ras pridete gotovo pogledat.
Končno želim prav srečno novo leto vsem prijateljem, enako i tudi uredništvu Ameriške Domovine posebno pa še Jakata, ker rada čitam kolono "Če verja-nvt', al' pa ne." Torej na svidenje v nedeljo. Pozdrav!
Lucinka Terškan, učenka VII. raz. 'šole sv.
Kristine.
prenehati, kakor da jo sami v zabavi prepodimo.
Vstopnina na to prireditev in večerjo je samo 50c za osebo. Čisti dobiček je namenjen v korist naše nove cerkve, katera nam je vsem v ponos.
Za izvanredni program lepega četja- bodo skrbeli v prvi vrsti naši prvi cerkveni pevci in pevke, kateri so prepevali še v stari leseni cerkvici pred 35 leti. Rev. Matija Jager že dlje časa vežba v petju vse one, ki so še pred veliko leti hodili" k cerkvenemu petju. Brez dvoma je, da nam vzbudijo pesmi naših prvih pevcev spomine na mlada leta.
Vljudno vabijo pevci in pevke vse, kdor hoče imeti par veselih ur v krogu starejših faranov. Grmovi fantje pa bodo skrbeli, da bomo pozabili na naduho in kašelj. Izvežbani natakarji pa poskrbijo, da preženemo žejo.
Odbor prireditve in Rev. B. J. Ponikvar pričakuje vsakega izmed faranov in njih prijateljev, da pride v šolske prostore na večerjo ter v dobri družbi užije par kozarcev na zdravje nekdanjih starih prijateljev pevcev in pevk. Prosi se, da si preskrbite vstopnice v naprej.
Napolnimo šolsko dvorano, bodimo veseli in veselega srca, saj I vsak komaj čaka, da zopet vidi ' in sliši starega prijatelja, kate-! rega že toliko let pozna, i	John Gornik.
	0-
"Jadran" se izkaže
1	-.
Cleveland (Collinwood), O.— Leto 1934 se nagiblje proti koncu. Bilo ni ravno leto blagoslova, za nas navadne zemljane, ko bomo listali nazaj po našem letnem koledarju, bo največ prostora z rdečim podčrtanega. Rdeča črta namreč pomeni slab spomin.
Obračamo se v leto 1935. Tudi to se nam ne kaže v cvetju. Opažamo samo suho drevje z mrzlimi kapljami in kaplje so od leta do leta težje.
Da svoje težkoče vsaj enkrat v letu pozabimo, si je pevski zbor Jadran že v prvih letih svojega obstoja izbral 31. decembra za svoj praznik. Kakor | v prejšnjih letih, tako obhaja i tudi letos Jadran svoj letni praznik v torek 31. decembra z ! veliko plesno veselico. Godba : bo izvrstna, ki je že bila objavljen;; in dobro vemo, da jo Tony j Kristoff dobro vodi. Sodi bo-, do kar v vrstah stali, jedače bo i ko na pustni torek, saj naše ku-! harice so vam gotovo znane. I Ne pozabite; srečk za dobitek, ki se ga bo izžrebalo ta dan. Torej na svidenje dne 31. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. .
Pevci Jadrana.
-o-
t Marija Petek
V dolžnost si moramo šteti, da «e spomnimo na one naše, ki le-i gaj o v grob, da se jih s hvaležnostjo, po njih zasluženju in delih spomnimo vsaj takrat, ko jih odpremljamo iz svoje srede k večnemu počitku ali vsaj še nc-1 kaj dni potem, da ne bodo kar tako hitro pozabjeni med nami.
O naši rajni Mariji Petek bodo še dolgo govorili, gledali bodo okrog na prireditvah, pri j društvih, pri cerkvenih in vseh
drugih prireditvah, kje je tista, tako vedno zgovorna in prijazna i Mrs. Marija Petek, pa je ne bo- ; do naše oči več videle in naša uše- i sa ne bodo več slišala njenega razveseljivega glasu, ki je vsakega človeka razveselil in spravil v dobro voljo, kdor je bil v njeni družbi.
Kljub temu pa niso bila posejana z rožicami pota njenega življenja, nikakor ne! Marija Petek je imela večina pot po dolini solza, že od samih težkoč se je utrdila trpljenju in križih, da je ni niti trpljenje več mučilo; .idala se je vsemu teškemu naporu bolezni in niti v besedah ni pokazala, da jo bolezen muči, da-si smo ostali vedeli, da je trpljenje nepopisno, a ona je bila ved-' no smehljajočega obraza in v besedah se je sama iz sebe šalila in 1 rekla je da ji ni ničesar in da se al j a v postelji iz nemarnosti.
Vsak, ki je poznal njeno bolezen zadnjih dni, je vedel, da se taka bolezen lahko ne ozdravi,
■	prav gotovo je vedela to tudi ' sama, toda vsakemu bolniškemu
obiskovalcu se js v srce smilila. ' Pri vseh bolečinah se je delala
•	kakor da ji ničesar ni, moči so jo
■	zapuščale hipoma, vidno je pa-' dala njena moč telesno, toda nje-1 na duša je bila zdrava in njena 1 narava vesela. Taki bolniki so " res kratkočasili, blagor človeku,
ki je v trpljenju potrpežljiv, lah-ka je bila tudi njena smrt, utru-i i ena je mirno v Gospodu zaspala . malo črez osmo uro v soboto ve-, čer.
i Rajna ni dočakala božiča v
•	letu 1934, dasi je v tekočem le-:u 'še do nekaj mesecev nazaj
. pridno delala za družino, za dru-
■	štva, za cerkev, s tem večerom , 22. decembra je završila življe-
•	nja pot in šla po plačilo k Bogu, ' šla je za svojimi, ki so odšli i prednjo na oni, za take, ki so to-
i liko prestali bolji svet. S tem se: ' je rešila vseh nadlog, ki jh ni bilo malo, ta dolga depresija ta j huda bolezen . . . Kako srečna je bila, ker je ves čas v veri in po i veri živela. Kako srečna je za;
•	take smrt! V smrti za take ni "trahu, marveč upanje.
Kako nespametni so ljudje, ki se vernim ljudem posmehujejo, kakšni bedaki so taki ljudje sami ! Lahko je zabavljati v življenju in se norčevati ter zavijati vse n samo svobodo napred-njaštvo, toda življenje človeka ( niso prazne fraze, niso nobene šale, človek je vzvišeno bitje z ntumrjočo dušo, katera duša bo! j živela večno, srečno ali nesrečno, t '.o veruje vsak, ki se ima in hoče biti katoličan. Katoličan umira
upanju, da bo šel skozi vrata smrti v bolje življenje po oblju-, bi Odrešenika, ki je rekel: "Kdor , v mene veruje, bo živel četudi | umrje."
S tresočim glasom je oznanil j župnik Father Bombač v nedeljo pri sv. mašah, da je podlegla . smrti neumorna delavka in pod-
•	pornica farne cerkve, med navzočimi je 'šlo oznanilo do srca, vsi so se spomnili kdo je ta žena.
i Umrla je v lepih božičnih dneh. Njen božič bo to leto že v srečni večnosti tam, od koder je v Bet-lehem prišel sam Mesija zanjo in za ves svet v odrešenje. Tiso-1 i če ljudi jo bo lahko pokropilo in molilo zanje v teh svetih dneh.
Prav vsi ji pa voščimo po be-j sedah sv. cerkve: Bog ji daj večni mir in pokoj. Iz srca ji pa zapojemo mesto božične ono pesem: Vidimo se nad zvezdami.
Faran.
-o-
Ko bi to storil tudi krojač
Nedavno tega je prišel k nekemu čevljarju v Milanu gosposko oblečen človek, ki si je dal ume-| i iti nove čevlje. Potem je prišel večkrat na "probo" in bil pri tem silno natančen in mu ni bilo po volji to in to, dokler niu ni končno čevljar napravil čevljev, I da so bili gospodu po volji. Ko je čevlje vzel domov, je pa s "žalostjo" konstatiral, da je "poza- i bil" denarnico doma in da bo ta- : koj drugi dan poslal slugo z de-h narjem.	i
Toda čevljarček je čakal in čakal na plačilo. Ko mu tudi na ponovno pismeno tirjatev odjemalec ni prinesel denarja, je bilo kopitarju dovolj in začel jo hoditi pred hišo, kjer je stanoval gospod z njegovimi čevlji. Nekega dne ga opazi, da gre iz hiše in čevljarček gre previdno za njim. Ko prideta v bližino čevljarnice, stopi čevljar k gospodu in vljudno zahteva svoje plačilo. Odjemalec mu pa odgovori, da bi bil čevlje že plačal, toda je odlašal s tem, ker ga en čevelj tišči, torej mu je napravil čevljar jako slabo delo. čevljar pa je bil že pripravljen na kaj takega, zato prijazno povabi gospoda, naj stopi ž njim v njegovo delavnico, kjer bo čevelj takoj popravil. Ko stopita v prodajalno, povabi čevljar gospoda, naj se vsede in mu sezuje čevelj. Potem odhiti ž njim zadej v delavnico in se kmalu vrne nazaj — brez čevlja.
Odjemalec ga vpraša, kje ima čevelj, nakar mu mojster odgovori, da je čevelj sedaj v redu in popravljen, toda dobil ga bo nazaj, kadar bo čevlje plačal. Ta mu pa odgovori, da bi strašno rad plačal, toda je zopet slučajno pozabil denarnico doma. Pro-bil je čevljarja, naj mu da čevelj, da mu bo gotovo plačal, toda čevljar je ostal neizprosen in kratkomalo je vrgel cenjenega gospoda skozi vrata in jih za njim zaklenil. Tako je moral lepo oblečeni gospod iti domov v kaj smešni pozi: na eni nogi lepo zlikan čevelj, na drugi pa samo nogavico. Debelo je požiral pikre opazke, ki so letele nanj in gledal, da je kolikor mogoče hitro prišel v svoje stanovanje.
Le kaj bi bilo, če bi tudi krojači tako napravili, recimo s — hlačami.
Ummmn mmm
Ce verjamete al' pa ne
Nekdo me sprašuje, če bo novi prodajni davek zadel tudi marjašarje. Peljal sem se na-- lašč zato v Columbus, da bi na licu mesta poizvedel kaj o tem. Ko sem nekemu visokemu uradniku dal eno cigaro, ki sem jo dobil za krismus, mi je odprl svoje srce in paragrafe glede lega novega prodajnega davka. I Tam sem videl zapisano v paragrafu 13, točka 11, stran 1293, da so marjašarji izvzeti iz | prodajnega davka in sicer iz razlega, ker so vsi marjašarji na izgubi, če ne prej, pa pozneje. Prodajni davek pa bo za karte, zato se marjašarjem svetuje, naj rabijo vedno le stare karte.
A
Kar se tiče krismusa, se nc morem nič pritožiti. Dobil sem 1 vse, kar sem si poželel, namreč kupil sem si pakeljček ciga-i ret in s tem so bile vse obligacije zadoščene in dopolnjene.
A
i Zdaj, ko vsak dan čitamo samo o davkih in nič drugega kot to davkih, naj povem, kako se je nekdo izmazal v davkariji, k;-' so ga pestili za novace.
Nekdo je namreč poslal na davkarijo opis, koliko ima premoženja in koliko dohodkov, da ga temu primerno obdavčijo-Razume se, da v tem ni pretiraval. Pa dobi pismo od davkarije, naj se zglasi in pojasni gotove stvari. Uradnik ga na-hruli: "Vaša davčna napoved I ni v razmerju z vašimi izdatki. Ivi: natančno vemo, da ste si v preteklem letu kupili nov avto-i mobil in da ste sklenili zidati novo hišo. Vemo tudi, da ste I kupili 1000 delnic dobroidočeg" [podjetja it. . ."
Na te besede je pa davkoplačevalec odvrnil: "Aha, dobro ste informirani, ampak ali P-tvdi veste, če sem vse to pl*' cal ?"
Romantika ameriškega zapada
IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO"
"Odvežite pse!' je ukazal Ones. Ta nepridiprav, Sound's, bo postal še izboren zasle-tivalec jaguarjev. Naš jaguar - P je moral ubrati tu gori ne-gn."
Šli smo za Sounder jem in na-• pot je šla k rebrii Kmalu 110 morali razjezditi in voditi »nje za brzdo. Jones je bil iredaj in je prvi dospel na vrh wonka. Ko sva prišla tudi iz in Wallace, težko sopeč, na ■h, je bil Jones s psi že iz vika. Toda glasno lajanje j Uindersovo nam je dajalo 'avo smer. Z Wallacejem sva 'jezdila in zdirjala preko po-fajine, koje tla so bila še vedli kotanjasta, vendar pa dokaj pžnejša, ko ona, ki smo jih iš prehodili. Pokrajina je bila :dkoma porasla z borovci in [ivenčastimi cedrami, skozi tere sva kmalu uzrla Jonesa. allace mu je zaklical signal, naš vodja mu je odgovoril. >šla sva ga ob vznožju druge-l obronka, ki se je dvigal nad obeljo, polno razbitih sten. "Fantje, nikoli ne izgubite , beri!" je rekel Jones. "Vedno, < I vsakem ovinku, imejte v se- -čut, kje stoji naša kabina." . i so drveli nizdol. Ta jagu-I mora biti tukaj nekje. Mor- j i živi doli v visokih stenah v | j ižini studenca in možno je., j, i je prišel snoči sem h kaki i ( 'iti živali, ki jo je tu kje za-jpal. Jaguarji ne hodijo ni- ; li daleč preč od svojih biva- , 'č. Glejte, tamle so Sounder , ostali psi! Aha, dobili so ( t)et sled! Dol, fantje, dol, in . hajte, kar se da!"	j
0	teh besedah je spodbodel! < nja in planil skozi borovce, s
meneč se za bodeče, iglaste je. Wallacev konj je prasnil £ ' njim, da mu je kamenje odelo izpod kopit. Nato sem jaz zdirjal za njima.	,
Vsepodsod je ležalo mrtvo, , rohnelo drevje, ki je izteza- j od sebe svoje suho vejevje , 'i polip svoje tipalke. Visoke *ne so zapirale vsak prehod. bspevši na dno globeli, sem L t'ul Wallacejeve in Jonesove ; ske klice. Satan me je ne-
1	po strugi usehlega hudour- -ka. Nato sem se ustavil ter y kal. Visoko gori nekje na r fonku sem zatem začul tulje- r e in lajež.	v "Waa-hoo, waa-hoo!" so za- j j, •leli klici izza obronka ter od- j linili v stenah. c jSatan jo je zdaj sam od sebe j, cal naprej. Presenečen nad ( 1i, sem izpustil vajeti ter mu ^ Volil, da je ubiral prosto svo-pot. Ah, kako je ta vražji 'nj plezal! In ni mi vzelo 1 'Igo, da sem izprevidel, da je f; ' ubral zložnejšo pot, kakor 1 jo bil jaz, če bi jo bil sam iz- x fal. Trenutek zatem sem ( 'gledal visoko pred seboj ! piesa, ki je pravkar križal ob- 1 pek in ki nam je zaklical sem •
lovski klic. Zopet sem za-1 nervozno cvilenje in laja- 1 p psov, toda zdaj mnogo bli- ^
•	Vedel sem, da so psi nekaj [Sledili, pa bodisi karkoli že.
*	tudi Satan je to tako dobro 1 del kakor jaz, zakaj pospešil 1 svoj dir, da je kamenje kar 1 telo izpod njegovih kopit.
Ko sem dospel do onega ob-
V	___._______---
--- ' ------•-•-•-•---•-—k
.1 ronka, nisem videl nobenega _ sledu in prav tako tudi psov ni-. sem več čul. To se mi je zdelo r čudno. Ustavil sem konja ter . prisluhnil. Vse naokoli je vladala popolna tišina. Nato sem . obrnil konja ter ga pognal pre-i ko grebena. Ko sem se spet i ustavil, je bilo vse, kar sem sli-1 šal, utripanje svojega srca in ! hropečo sapo Satana. Nenado-i ma se mi je zazdelo, da sem i slišal strel in prisluhnil sem . proti lahnemu vetriču. Kmalu j tem pa je zagrmela Jonesova ) stara puška na šibre. Zatem t je počil drugi strel, ki mi je dal . natančno smer, in sicer proti . tretji ravnici, čudeč se, kaj i imajo ti streli pomeniti, sem s i Satanom še nekaj časa na me-, stu obstal.
i Komaj je pretekel nadaljni i trenutek, ko sem zaslišal glasen lajež. Hip nato je planil preko odprtega prostora pred menoj krasen srnjak, tako velik, da sem ga smatral izprva za jelena. Drugi lajež, in sicer j ,zdaj bliže mene, mi je povedal, da je stari Mooze na njegovem sledu. In res, kmalu se je pojavil Mooze z visoko dvignjeno glavo in ven visečim jezikom.
"Hja, hja, mrcina!" sem za-I klical, toda zaman. Mooze je ! pretekel ravnico in njegov gla-Isen lajež mi je svedočil, da je ! daleč od jaguarjevega sledu.
Zdaj so mi postali tudi ra- : zumljivi streli iz Jonesove sta- 1 re puške na šibre. Psi so zadeli : na bolj svežo sled, kakor je bila ona od jaguarja, in tudi Jones 1 je to ugotovil. Zato se je vsa- j kokrat spet poslužil svoje "dol- 1 ge roke," kakor je imenoval < staro puško, ter podkadil v ko- i žuhe pasjih mrcin z drobnimi i šibrami.	<
Ko sem prišel do nekega me-	' sta, ki mi je bilo prej natanč-	' no opisano, sem spoznal, da mo-	J lam biti še dve uro do Oaka.	i Ko sem prejezdil ti dve milji.	-je bila vse naokrog mene še	< vedno popolna tišina. Nenado-	' ma pa sem začul lahen šum ter	' ustavil konja. Napeto sem prisluhnil. Tišino je prekinjalo samo trkljanje malega kamenja,	i Morda je kaka žival? To sem	< sodil zlasti po tem, ker je Satan	* nenadoma prišpičil ušesa. Jones mi je bil namreč povedal, naj vedno pazim na ušesa svojega	! | konja, in tudi zdaj sem se pre-	1 pričal, da je slednji vselej prej	: opazil ali zavohal stvari, ka-	| kor jaz sam. Torej sem zdaj	| potrpežljivo čakal in prisluško-	\ val.	i
Od časa do časa sem čul trkljanje kamenčja, ki je prihajalo ( jod žoltih pečin. Satan je dvig- 1 nil glavo ter pričel ovonjavati zrak. Zatem se mi je zazdelo, da slišim iz dalje zopet pasji 1 lajež. Ko je potem močneje po- 1 tegnil veter, sem razlločno čul 1 pasji lajež, o katerem sem ta- ' koj vedel, da je lajež Sounder-ja. Menda nisem bil še nikdar v ovojem življenju tako razburjen kakor ta trenotek. Soun- ' der je nekaj sledil in to 'nekaj' je zdaj gonil naravnost proti J meni. Tudi Satan je slišal in hotel zdirjati naprej, toda jaz 1 sem ga zadržal.
(Dalje prihodnjič.) , —............. 1
V s a k c3 ti ena
♦ —•—•—♦ ♦ ♦ m--•--•-•—
i je bila Kleopatra blondinka?
Z isto pravico lahko trdimo, 'je bila slavna egiptovska kra-blondika, kot lahko trdimo, ' je bila črnolaska. Toda sploš-1 se bolj verjame, da je bila ''"laska, da je imela temno ko->Orne oči in se jo zato včasih 'inuje tudi "črna kraljica iz Ifipta." Toda zgodovinarji ne Ciljajo barve njenih las. Po
'- * ' ' *...... ■
rodu je bila Grkinja in je bila v Egiptu samo rojena. V njenih žilah se ni pretakalo niti kaplje egipčanske krvi. Egipčani so' bili znani po svojih črnih laseh, I . medtem ko so bili Grki tudi svet-. lih las. Torej gotovega ne more i nihče trditi in je prav lahko : mogoče, da je bila Kleopatra > blondinka, kar bi ne bila, če bi ) bila egipčanskega rodu.
Slava in konec Kozakov
1
Ob bregovih velikih rek, Do-
Ina, Kubana in Tereka, po bogatili ravnih južne Rusije, Sibiri-L je in Kavkaza leže svobodne kozaške vasi z bogatim in oholim prebivalstvom. Zgodovina tega ( prebivalstva je prastara.
Ko so začeli prvi carji iz Moskve razširjati svoje gospod-i stvo nad Rusijo, se niso vsi uklonili novi oblasti. Kmetje, ki . so postali tlačani bojarjev, ma-' !i plemiči, ki so se čutili po novi oblasti ogrožene, roparji, tatovi, izprijeni svečeniki — z eno besedo: vsi nemirni življi niso hoteli o carju ničesar slišati, niso marali živeti v urejeni državi. Njim se je hotelo le svobode in to so si hoteli na vsak način zagotoviti. Drug za drugim, stotine in tisoči krepkih in pogumnih možakov je bežalo v "divje polje," kakor so takrat v Rusiji imenovali vse stepe na jugu, ki si jih car še ni bil podvrgel. Tam so se uredili v krdela, izvolili hetmana in živeli kot svobodni roparji in vojščaki. Plenili so vse, karkoli so dobili in bili so korenjaška družba, kakor si strumnejše misliti ne moremo. Imenbvali so jih koza-|ke, kar pomenja v jeziku njihovih sosedov Kirgizev: "Step-ne ptice." Rusija, kakor tudi 1 vsaka druga urejena oblast, s i katero so prišli v dotiko, jih je i skušala zatreti. A nikomur se ' ni posrečilo, da bi zmogel te ; divje anarhiste. Vedno večje je i bilo število kozaških krdel in ; vedno obsežnejše ozemlje, ki je 1 trepetalo pred njimi. Doli v juž- 1 in Ukrajini, ob Dnjepru, so ■ slednjič ustanovili lastno ropar- , sko republiko, takoimenovano c "Zaporoško Seč," v katero je 5 bil sprejet vsakdo, ki ga je pre- t ganjal car ali je kakorkoli po- 1 begnil iz urejene države. Na 1 otoku Kortic se je nahajala trd- \ njavai te republike. Begunec je -mogel priti v trdnjavo, nakar so ga po jako preprostih pravi- \ lih sprejeli v svobodno' občestvo kozakov. Begunec je moral le ! pravilno odgovoriti na nasled- r nja vprašanja: "Od kod priha- v jaš?" "Ne vem." "In tvoje dru- i žinsko ime?" "Ne vem." "Ali \ veruješ v Boga?" "Verujem!" j "In v sv. Trojico?" "Tudi." — r "Pokrižaj se!" S tem je bila ] sprejemna ceremonija konča-na. Beguncu so ponudili kozarec \ žganja, mu dali kozaško ime in j s tem je; postal enakopraven s član kozaške republike.	j
Organizacija te republike je 'r bila kar se da preprosta. Vsa- j ko leto so volili hetmana, žga- š r> joku ha rja in par oblasti; in po vsakem vojnem pohodu so plen enakomerno razdelili med i vse, tako da hetman ni dobil p nič več kakor najmlajši kozak. I* Šele polagoma so carji spoznali, j da bi utegnili ti divji pretepači l na jugu carju in državi koristiti. « Saj je pobegli in na smrt ob- r sojeni roparski glavar Jermak t osvojil vso Sibirijo in vse og- r romno prostranstvo prostovoljno položil pred noge krščanske- j mu carju Ivanu Groznemu. V 1 podobne namene so hoteli zdaj r pritegniti tudi druge kozake, a' ■ so jim morali v plačilo pustiti t njihovo divjo svobodo. Koza- • kom je bilo prav, zahtevali so v samo nekaj določenih smernic. \. Tako je prišlo, da so podarili j carji posameznim kozaškim ar- t madam ogromna ozemlja, na z katerih so prebivala pastirska z plemena, jim prepustili osvoji- < tev teh ozemelj in jim obljubili i svojo "najvišjo naklonjenost" 1 in spoštovanje kozaških svobo- s ščin. Kozaki so ubogali, če- ( prav ne vselej in parkrat ni ve- s-l.iko manjkalo, da kozaški pogla- ; varji niso vrgli carja s presto- 1 la in mesto njega razširili po i vsej Rusiji divje kozaške sv o- > bode. Tako je bila za časa car- 1 ja . Alekseja, drugega Romano- j va in Katarine Velike, ko bi bil i upor Pugačeva malone pripomo- 1 gel do zmage komunizmu v Ru- < siji 150 let preje. 2e zato so t bili carji v neprestanih skrbeh 1 pred kozaki ter so jim podar- j
-	jali v osvajanje vedno nova
-	ozemlja, dokler niso zadeli na
-	bogate, s hribovskimi prebival-
-	ci nastanjene predkavkaške ste-l pe. Ta hribovska plemena so
1	bila carjem že odnekdaj trn v peti. Kristjani to niso bili, mir-
2	ni tudi ne, torej so podarjali
-	njihovo ozemlje podjetnim ko-
-	zakom. Za zavoj evalki Kavkaza i sta bili določeni kozaški vojski
-	kubanskih in tereških kozakov. Njihova naloga je bila, da z
, ognjem in mečem uničijo hri-• bovška plemena, zato pa jim je ■ car prepustil osvojeno deželo, i da jo zasedejo in žive v njej po starih kozaških zakonih. Tako se je začel veliki boj. Trajal je skoraj dve stoletji, do 1920 leta. To je bil nečloveški, zverinski boj, kateremu cilj ni bil slava ne vojaške časti, ampak je šlo za prvo in zadnje, zemljo samo. Z žilavo vztrajnostjo so kozaki po načrtu uničevali polja, vasi in vodne vire hribovskih plemen, in namesto prastarih čerkeških, kabardinskih, čečen-skih naselij so vstajale najprej revne koče, nato pa bogate vasi svobodnih kozaških armad. — Hribovska plemena pa na romarski napad niso pozabila in v temnih vaseh so se prikradli maščevalpi v kozaške vasi, jih napadli, odvedli kozaška dekleta s seboj, nad moškimi pa izvršili krvno osveto. Nato so zapet odrinili v gore kozaški polki, uničili studence in pregnali hribovce. Vedno više in više so se umikali hribovci, dokler niso prišli tik pod večni sneg in led, kjer je odpadlo na posameznega moža samo še ena desetina hektarja zemlje. To zemljo so kozaki velikodušno prepustili premaganim. Ob izhodih globeli so potem postavili kozaki svoje trdnjave, da si noben hribovec ne bi upal zapustiti svojega ozemlja.
Tako so se utrjale in tesnile vezi med ruskimi carji in kozaki, ki so se imeli drug drugemu mnogo zahvaliti. Vsepovsod na mejah vzhodnih in južnih step, v Sibiriji, pri. Tatarih, na turški meji in na krimu so domo-vnli zdaj kozaki in branili carja pred ropaželjnimi pastirskimi plemeni. Rusija se je mogla mirno razvijati le po zaslugi kozakov, ki so kakor ščit varovali notranje pokrajine, odbijali divjaška plemena in nosili vso ■ skrb za varnost nepreglednih meja. Zato pa je tudi car skrbel za svoje kozaške vojske in ' jim poklanjal pravice in svoboščine, kakršnih razen njih nih- 1 ve v vsej Rusiji ni užival.
Velika je bila v tistih časih 1 in vse do svetovne vojne slava p< nosnih carjevih služabnikov, kozakov. Vse se jih je balo, vse ■ jih je spoštovalo, samo v kav- ' kaških gorjanih je tlelo staro 1 sovraštvo in so čakali na uro ' maščevanja. Kozaki pa se niso menili zato, kajti bati se jim ■ ni bilo treba nikogar.
Življenje te svobodne armade je bilo svojevrstno; po dolinah Dona, Kubana in Tereka so tvorili državo v državi. Velikanska : dežela južnih step je bila nedotakljiva lastnina kozaš. vojske, :ie posameznih kozakov, ampak vojske. Armada se je delila na polke, in vsak polk je imel svojo deželo, v kateri so stale njegove vasi. Vsak odraščeni kozak je prejel od armade kos zemlje in vse, kar je treba za obdelovanje. Kadar je kozak umrl, je postala zemlja zopet last kozaške armade. Nekozak si ni mogel pridobiti zemlje na območju kozaške vojske, niti ni smel nekozak prebivati na kozaškem ozemlju, razen na podlagi raznih dovoljenj, ki so se pa zelo redko izdajala. Kozaki so bili samolastna, zaključena kasta, ki je skrbno pazila, da si je ohranila svoje pravice. Tudi ženili so se večinoma le med se- j boj. Imeli so svoje posebne običaje in nenavadne pojme o dolžnosti in časti. Ce je n. pr. kozak kozaku posodil denar, se je to zgodilo ponoči, natihem in
skrivoma. Dolžnih pisem ni bilo, dolžnik je enostavno s kre-a do na črni deski napravil križe, a ki so pomenili posojeno vsoto. Če danarja ni pravočasno vrnil, ga upnik ni terjal za denar, marveč mu je zagrozil, da bo križe s table izbrisal; to je pomenilo za dolžnika največjo sra-. moto, ki si jo je bilo mogoče misliti. Če to ni pomagalo, je ^ upnik svojo grožnjo izvršil in . se poslej branil, da bi od one-1 čaščenega sprejel denar. Namesto tega je šel v cerkev in je naročil pri popu molitev, v kateri je netočnega dolžnika preklel. Vsak drug način posojanja ' denarja je veljal med kozaki ^ kot nedostojen in nedopusten, j Za svoboščine in bogastvo so ) kozaki služili carjem in izpol-novali svoje dolžnosti do njih. , Tvorili so stalno vojsko in bili , v miru prav za prav vojaki na j dopustu. Od mladih nog je mo. | ral kozak služiti carju in šele v pozni starosti je bilo njegove službe konec. Opremo in konja si je moral sam preskrbeti in če ni imel v to potrebnega denarja, je zanj založila armad-na blagajna. V miru je bila večina kozakov na dopustu po svojih vaseh, kjer so se pečali s kmetijstvom, v vojni pa so postavili na bojišče dvesto polkov, torej ogromno vojsko. Samo kozaki so smeli poveljevali kozakom, noben drug Rus, še manj pa inozemec. Zato so si prej sami volili svoje hetmane, in šele v poslednjem času je car imenoval vrhovnega poveljnika kozaške vojske. Atamane — poveljnike posameznih vojaških edinic ali vasi, so pa tudi poslej sami volili, enako večino drugih oblasti kozaške države. Samo vlade je po posameznih predelih imenoval car (kajti kozaki niso bili podrejeni splošnim oblastem ali ministrstvom) ki je veljal za vrhovnega koza-ka.
Stoletja so živeli kozaki na ozemlju, ki so ga bili vzeli kav-kaškim hribovcem, ; se borili za carja, varovali svojo svobodo in bili prav za prav najbolj nazadnjaški živel carske Rusije. Ko je prišla svetovna vojna in ž < njo krvava revolucija, so se po- < kazali kozaki v vsej svoji res- i nični veličini in zvestobi. Z Rusijo brez carjev niso hoteli ime- i ti ničesar skupnega; ustanovili : so lastne republike, izvolili svoje generale za državne poglavarje in ustanovili poseben grb: i sod vodke, na katerem je jezdil , oborožen, pa nag kozak, zraven pa napis: "Kozak more vse zapiti, samo svoje puške ne!" , Te kozaške države so postale : središče gibanja belih gardistov. Carju zvesto vojaštvo je ; bežalo ob Don ali Kuban, in ko- i zaki so izkrvaveli v brezkončnih | bojih z rdečimi, ki o predpravi-cah in svoboščinah slavnega kovaškega stanu niso hoteli niče- . sar slišati. Sijajen je bil ta , boj kozakov in velike knjige bi ■ se dale spisati o njem. Junaški in sirovi rod se je izkazal. Z , ognjem in mečem so obiskovali ( boljeviške vasi, napadali bolj- , ševiško vojsko in izvrševali naj- , večje okrutnosti. Kri je lila v potokih po Rusiji, toda koza- ( ke je čim dalje bolj prevzemala utrujenost. Kmalu so se le še s težavo branili. Svoje najboljše moči so žrtvovali v svetovni vojni. Do nemoči se je utrudil kozaški narod.
Zdaj je udarila ura maščevanja za hribovska plehiena. — Stoletja so bili čakali nanjo.. Kakor plaz so prišli zdaj s svojih gora, Čečeni, Kabardinci in Inguši. Strašna je bila hribovska osveta. Vasi so izropali in zažgali, hiše porušili in svet, kjer je prej stala vas, preorali s kavkaškim plugom. Niti sledi ni bilo pozneje več najti za kav-kaškimi vasmi. En sam dan je zadostoval besnečim Kabar-jdincem, da so cvetočo vas izpre-menili v borno polje.
Junaško so se branili kozaki, toda bili so utrujeni, izčrpani. Kadar je prišlo do skrajnega, so poslali par sto najpogum-
-	nejših borcev v notranjost in
-	jih s silo odstranili iz zadnjega , boja, da bi se v njih, tako so . rekli, ohranila kozaška koreni-, ka za bodoče čase.
, V tem zadnjem boju so zma-) gali hribovci, dobili svoja prej-
-	šli j a ozemlja nazaj, in ko se je
-	boj polegel in je v deželi na-; stal mir, se je začelo veliko pre-: seljevanje z gora, ki še danes i traja.
Najprej so prišli v ravnino
■	Oseti, potem Inguši, za njimi ! Čečeni in tem so sledila nešte-
■	ta druga kavkaška plemena. Na • ravnini, v plodni, na novo osvojeni stepi so si hribovska ljudstva odahnila, zavzela so zopet svoj prostor na solncu. —
i Sovjetska oblast z največjo vnemo podpira to preseljevanje hribovcev na ravan. Po pravici meni, da je to edina pot za trajno pomiritev hribovskih rodov, zakaj na planoti se gorski zakoni ne morejo dolgo obdržati, prerazlične so tu razmere.
Kozakov danes ni več. Kavkaz je v mnogoletnem boju — zmagal. . . V Rusiji se staplja-jo s kmetskim prebivalstvom. Njihovi zadnji ostanki pa — kozaška korenika — čaka in upa v tujini, daleč od bogatih kubanskih in donskih razni, na boljšo bodočnost.
V inozemstvo so ponesli svoje kozaške pesmi in nemo ju-1 naštvo svojega kozaškega rodu.' Oboje jim dobro služi. V deželah, kjer potrebujejo hrabrih vojščakov, kakor v Kitaju in Južni Ameriki, vstopajo kozaki v službo tujih vladarjev, se bore za tuje domačije. Tam pa, kjer je mir, kjer več ne teče kri, tam osvajajo kozaki svet s svojimi pesmimi, z divjimi, bojevitimi in hkrati nežnimi zadnjimi pesmimi zadnjh kozakov.
Kozaški zbor in kozaški vojak najemnik, — tako je izumrl junaški stari rod.
-o-
NENAVADNA IZBIRA
Na jako čuden način je dobila neka Parižanka svojega moža. Lepi in bogati Katarini Men-for, hčerki bogatega industrijalca, je bilo kaj težko izbirati med dvema snubcema. Imela je sicer dosti snubaqev, ki jim je dišalo j lepo premoženje. Toda vse je! odbila, dokler nista ostala dva snubca, med katerima bogata nevesta ni mogla odločiti, ali naj vzame tega ali onega. Eden je bil Francois, fin dečko, športnik, drugi pa mlad, nadarjen tii-jak Marcelle.
Nekega dne je Katarina nenadoma izginila iz domače hiše. Šele pozno zvečer se je vrnila, vsa razburjena, rdečih lic, toda ženina je imela sedaj izbranega. Oba snubca, ki sta bila prijatelja, sta bila namreč sklenila, da postavita neodločno dekle na preizkušnjo. Posadila sta .jo v avtomobil in v nagled diru od-; peljala iz mesta. V nekem predmestju so šli v hotel in tam sta ji snubača povedala, da tako ne; gre več in da se mora ona odločiti za enega ali drugega. Iz tega hotela ne bo šla naprej, dokler se ne odloči za enega, katerega bo poročila. Ker se ne more odločiti za nobenega, naj usoda sama to odloči. Pred njenimi očmi se bosta dvobojevala toliko časa, da bo eden mrtev, onega, ki bo ostal pri življenju, pa mora poročiti. Potegnila sta iz žepa vsak svoj samokres, ju nabila in pomerila drug na drugega.
"Ne, oh, tega pa ne!" je za-
URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah : od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah : od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
n vpila zdaj Katarina in se je vrg-a la na prsa Francoisu, katerega 3 je strastno objela. Tedaj sta . snubača uvidela, da ima Katarina rajši Francoisa. Marcelle . je gratuliral zaročencema in za-
-	^udeni Katarini povedal, da sa-5 mokresa nista bila nabita in da
-	do streljanja itak ne bi prišlo,
-	ampak sta ji hotela samo poma-3 gati do ložje odločitve pri izbiranju bodočega moža.
> ---
j MALI OGLASI
1 Mr. Sabljak se zahvaljuje
( že pozno je, toda prepozno še ^ ni. V dolžnost si štejem, da se prav lepo zahvalim našim do-) brim prijateljem Slovencem in Hrvatom, sosedom in drugim, . ker so v moji veliki nesreči izkazali meni in moji družini toliko prijateljstva, v času, ko je bi-lp„ žalost in nesreča tako ogromna, da jo je človek komaj prenesel.
Ko se je pripetila avto nesre-. ca, sem bil poleg drage soproge, ki je izgubila življenje, pa tudi sam sem bil precej pobit. Komaj sem se vzdržal pokoncu, in sem v resnici potreboval tolažbe prijateljev, sicer ne bi ostal živ.
Ne bom pozabil nobenega, ki se je tedaj izkazal tako naklo-. njenega. Med številnimi lastni-
! mi brati Hrvati sem videl tudi
i
| mnogo slovenskih družin, kate-■ rim se skupno zahvaljujem za vse, tako za cvetlice kot za avtomobile, za obiske v hiši, kot za spremstvo v cerkev in za avtomobile. Hvala Rt. Rev. Domla-dovcu, hvala vsem bratom Hrvatom in Slovencem, iskrena zahvala društvu sv. Pavla in dr. Marije Bistričke za spremstvo ob pogrebu. Ob vsaki priliki bom drage volje skušal vrniti usluge. V imenu moje družine:
Štefan Sabljak, soprog. -
Zahvala družine Zakvajšek
Pionirski oče in mati, John in ! Marija Zakrajšek, ki stanujeta na 1015 E. 74th St., se želita na tem mestu iskreno zahvaliti enim in opravičiti drugim ob priliki ženitovanja njune edine hčerke Pavline, ki se je 17. no-| vembra poročila z Mr. John Cen-j ta v cerkvi sv. Vida in se je vršila ženitovanjska slavnost v Knausovi dvorani. Mr. in Mrs. Zakrajšek sporočata: Ker je bil j to edini slučaj v najinem življenju, da sva imela z enako zadevo opraviti, sva ftiarsikaj pozabila, kar bi morala storiti.
Sedaj se oglašajo najini prijatelji in znanci, ki so užaljeni, ker jih nisva povabila. Res to ni lepo, žal je nama, toda naj nama oproste. Skoro sva se bala, da bi v teh časih nadlegovala ljudi, ko je vsepovsod depresija. Mnogi ji ne hoteli priti, ker bi se bali udeležiti se slavnosti brez sredstev. Težko bi jim bilo odreči : in težko ugoditi.
Nikakor nisva od nikogar pričakovala najmanjšega daru, toda veselilo je naju, ko so nas ob-: iskali tako številni prijatelji in ■manci. Hvaležni smo vsem! Hvaležni tudi onim ravno tako, ki bi radi prišli, pa smo jih v pozabljivosti pozabili. Hvaležni ■mo č. g. Ponikvarju in Frank Zakrajšku, ki sta posetila omizje. Hvaležni g. A. Grdini, ki je .iaredil slike ženitovanja. Hvaležni smo onim fantom, možem in dekletom, ki so nas v družbi Mr. Jos. Grdine posetili v narodnih nošah in nam naredili tako živahen večer z godbenikom Hacetom. Hvaležni smo Mr. Knausu za dvorano, kuharicam, strežnikom in strežnicam, godcem in sploh vsem, kakor tudi onim, že omenjenim, ki bi bili radi znami, pa iz enega ali dru-jgega vzroka ni bilo mogoče.
Zahvali se pridružuje tudi i mladi par, Mr. in Mrs. John in Pavlina Centa, vsi stanujoči sedaj na 1015 E. 74th St.
TH sobe
se dajo v najem. Kopališče gor-ka voda, vse čisto. Samo $12.00 na mesec. Vprašajte na 1106 E. G4th St. (Dec. 26. 28. 29.)
DRUŽINA JAZBORSKIH
(Za "A. D." prestavil M. U.)
"Glej, glej, dekle spravlja vse jagre pokoncu!" je zasmehoval Mostar, a glas se mu je jeze tresel. "Včeraj oni drugi ... in danes že ti! Ja, saj res ne vem, ko-jra bi izbral!"
"Drugi?" je vprašal Preles-nik. "Menda vendar ne Fran-celj ?" Mostarjev molk mu je bil očividno zadosten odgovor. "Aaaah, tedaj mi Malka še bolj dopade! Se moram že požuriti in zasnubiti čimprej po vseh pravilih . . . čeravno si mislim, da se mi ni treba Francelja baš hudo bati. Imam pač svoje vzroke. Ali jih mar nimam, Lovrenc?" Mežiketajočih oči je gledal Prelesnik Mostarju naravnost v obraz. "Tedaj, gospod J?rat in varuh . . . ako bi prišel v vsej resnosti, kaj bi imel na meni oporekati? Imam lepo službo, devetsto kron gotove plače, drva in stanovanje . . . in moja služba prinese še marsikaj, da v treh letih si prihranim tri tisoč kron ... in kadar bo gospod grof poslednjič vzdihnil, tedaj me tudi ne bo v svojem testamentu pozabil ... da, tako rad me ima! Mislim pač, da ne bi imel ti proti ničesar?"
Mostar je stopil tik preden,
■ognjevitega pogleda. "Oni mi ne pride v hišo. Svoje vzroke imam za to. A predno se ti dotakneš moje sestre le s prstom, ti s to sekiro razkoljem črepinjo!"
Prelesnikov obraz je za spoznanje prebledel, a vendar se je smehljal. "Pojdi, pojdi. . , Lovrenc! Kdo bi storil kaj takega. Ti, za to bi te pa pošteno zašili! In take stvari se bojiš . . . tom ve izkušnje! In glej, moraš misliti tudi na svoje ljube otročiče! Očeta jim je treba. Ampak že vidim, danes ti je šlo nekaj na jetra, danes se ne da s teboj govoriti. V kratkem pridem doli v vas. Pa se bova pogovorila v vsem miru. Torej, stari tovariš, zbogom za danes!" Prelesnik je odšel v gozd. Ko je prišel na stezo in se ozrl, je Mostar še vedno stal na istem mestu, sekiro v pobešeni roki. Njegova postava je izginjala v mraku, a njegov obraz je bil kakor sve- j tal madež v temnem gozdu. — j "Zdaj naj študira!" se je smehljal predse Prelesnik in šel hit-j rih korakov po stezi.
Dve uri hoda je imel in bila j je že trda tema, ko je ugledal!
razsvetljena okna koče. Ko je že šel proti domu, je čul za kak streljaj pred seboj trde Frane-Ijeve stopinje. Francelj je bil šel v planino po psa ter ga se daj v naročju nesel domov.
Iz sobe so se glasile citre, a takoj utihnile, čim je Francelj udaril s čevljem ob prag. Hitro je grof Jazborski spravil dragulje, katere je bil v svoje krat-kočasje zložil v obliki srca okoli gamzovega rogovja, v šatuljo ter obenem ž njimi odnesel tudi rogovje v malo omarico, ki se je nahajala v steni ob vzglavju postelje ter je bila zaprta z mogočnim železnim zapahom in z
močno ključavnico. Ko je grof zaklenil vratica, je Francelj vstopil. Debelo je gledal grof, ko je ugledal v lovčevem naročju psa, ki je imel na stegnu ob-liž.
"Kaj je psu?"
V kratkih besedah je Francelj poročal. Nemo je grof kimal, dvignil p'sa ter ga položil na posteljo. Potem je pozorno pregledal obliž ter sedel k psu, ki je položil glavo na gospodarjevo stegno ter skušal hvaležno z jezikom doseči roko, ki ga je gladila. Počasi je dvignil grof pogled k Franclju, ki je stal na sredi sobe težko sopeč irt rde čf.ga čela.
"Si videl kaj divjačine?"
"Da, gospod grof." Izvlekel j je beležnico in pričel svoj ra-iport. Ko je bil s tem pri kraju, je globoko dahnil, kakor da j mu je treba sedaj mnogo sape. "In sedaj, gospod grof, sedaj i moram že spregovoriti o tisti [današnji stvari."
Dober časopis je dober
tovariš!
t
AMERIŠKA DOMOVINA
~~v
vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI
__jF 3E_
RAZNE	NOVICE IZ
ZANIMIVOSTI	STARE DOMOVINE
"Zakaj?" Okoli grofovih usten je zaigral komaj viden nasmešek.
"Čujte venda, gospod grof, ali morete še vprašati: zakaj ? Poglejte mi v obraz! Menim, da bi moral vsak otrok opaziti, kar sem današnji dan prestal. Res je, napol sem si sam kriv, ni bilo prav, da sem se dal od jeze zapeljati in da sem roke položil na Prelesnika." Franc-ljev glas se je tresel in ustne so mu trepetale. "Stopiti bi bil moral pred svojega gospoda, kakor to storim sedaj in bi bil moral odkrito in pošteno vprašati: Ali resnično lahko kaj takega o meni verujete, gospod grof?"
"Ali sem mar izrekel kako sumnjo proti tebi?" je vprašal grof Jazborski.
"Tega ne, ampak. . ." Lovcu je zmanjkalo besed, ko je slišal, da je Prelesnik stopil v kočo. Tudi ni vedel,'kaj naj odgovori na to grofovo vprašanje. V njegovih ušesih pa je še vedno zvenfcl Malkin glas: "Govori, Francelj, govori!" Trudapoluo se je boril za besede, a ko je iz-početka par besed izjecljal, je zopet priš_el v tir. Mirnega in vprašujočega pogleda so gledale grofove oči Francija. Kakor je bil govoril Malki, tako je govoril sedaj svojemu gospodu, — poštenost v vsaki besedi. "Gospod grof," tako je zakjučil, — "moje roke so čiste. Ali mi sedaj verujete ali ne verujete?"
Hladno in mirno se je glasii odgovor: "Da, verujem ti."
Vrata so se odprla in iz kuhinje je bilo čuti škrtanje ognja. Prelesnik je vstopil. "Dober večer, želim, gospod grof!" Šel je k mizi ter pričel pripravljati za večerjo.
Francelj je stal brez besede ter si z. roko pogladil lase. Sedaj je 'dobil odgovor, ki ga je pričakoval, jasen in določen — in vendar mu ni ugajal. Postal, je še trenutek ter si le venomer gladil lase. "Nu, torej. . ." je zamrmral končno, kakor da ie sedaj vse v redu ter stopil proti vratom.
Grof je gledal za njim, a ko so se vrata zaprla, je vprašal: "Za koga pripravljaš?"
"Za vas, gospod grof, in za naju."
"Danes bom jedel sam!"
Prelesnik je napravil nemo kretnjo, ki je bila zdaleka podobna poklonu, spravil dve žlici v predal ter zapustil sobo.
V kuhinji je strmel Francelj na ognjišču ter strmel v plamen. Ko je za seboj čul korak onega drugega, je skočil in njiju pogleda sta se križala.
"Kaj hočeš?" je vprašal Prelesnik nedolžno, kakor šestnajstletno dekle. Francija so zaskelele pesti. A premagal se je, se okrenil, stopil pred kočo ter sedel na klop. Dolgo je gledal migljajoče nebeške lučke, kakor bi pričakoval, da se bo zvezda utrnila — a vse so tako trdno tičale v nebeškem | svodu.
Kake pol ure kasneje ga je Prelesnik klical1 k večerji. Šel je res v kuhinjo, a mesto da bi sedel k ponvi, katero je napol izpraznil grof, je splezal naravnost po lestvi v podstrešje.
Prelesnik je muzaje se poki-mal, spravil žlico v tek ter za-godrnjal: "Kdor se pri skledi trmoglavi, ta si rilca ne poplavi!" Ko je pospravil večerjo, je j pomil posodo, napravil v kuhinji red ter namazal posebno skrbno grofove čevlje. Tedaj je stopi grof med vrata.
"Ti, zdi se mi, da je Lovčkov nos vroč."
Prelesnik je takoj spoznal, da
je grof boljše volje ter da se je! najhujša nevihta že razkadila. Skrbno je stekel v sobo ter pričel preiskovati na postelji ležečega psa.
"Gospod grof, le bodite mirni. Psu pač ni zlega. Saj bi bilo slabo, ko bi moral še ubogi psiček odnesti od te proklete zgodbe tudi kaj. In ker že ravno govorim o tem, gospod grof, moram še povedati. . ."
"Jezik za zobe!" ga je nahru-!il grof. "Rogovje je tu, hvala Bogu! A stvar mi je šla danes ves dan po glavi. Saj je docela nemogoče, da bi bil kak tuj člavek gamzu rogove odbil. In
če ni bil tujec, je moral biti eden izmed vaju. A kateri? — Francelj je pošten norček in ga ne bi nikdar smatral sposobnim, da kaj takega stori. Če tedaj ni bil Francelj, si mora' biti ti!"
Prelesnik je užaljen položi) roko na srce: "Ampak, gospod grof. . ."
"Jezik za zobe, pravim! Verjel bi o tebi in zopet ne bi! — Lump si, a saj sem bil včeraj kmalu za teboj, ker vem, da ti ni zaupati. In danes ponoči tudi nisi mogel vstati. Torej, če si ti svetnik, mora biti oni drugi lump. In to mi noče v glavo. Saj se več ne spoznam. . . In če bi hotel že napeti strune, bi moral prav za prav vaju oba poslati k vragu. A kaj bi imel od tega? Francelj je lovec. . .
in takega bi lahko potem iskal
«
na dolgo in široko. In tako kakor ti, mi ni še nihče mazal čevljev in tako zvit ni tudi nihče, kakor si ti, kadar je treba kako neprijetnost na lovu potlačiti in prikriti. Kaj mi lorej preostaja drugega, kakor pustiti, da je pet pet. A eno si zapomni, Prelesnik, in to lahko tudi onemu drugemu še danes poveš: prvi med vama, ki me zopet razjezi. . . bo sfrčal! Brez milosti in obzira!" Grof se je sklonil in prijel za svojo desno piščal.
Prelesnik se je držal kakor mučenec, ki stoji sredi arene in čaka mirno udano prihoda le-vov. "Ako gospod grof tako govore z menoj, potem se pač ne morem več braniti. Mi pač ne preostaja drugega, nego da vršim svojo dolžnost v redu in da čakam uro, ko boste, gospod , grof, uvideli. . ."
"Nehaj že vendar si svojim j žlobudranjem!" je zagodrn.jal grof. Bolestno je nakremžil obraz in dvignil nogo na stol. — "Bog nebeški!"
"Kaj je? Ali vas zopet boli?" Prelesnik se je v trenutku spremenil v poosebljeno skrb. "1, zakaj ne poveste? Sedaj pa le takoj ležite!" Z obema rokama je slačil gospodu suknjič. "Posteljna toplota je za to najboljša. A jutri morate biti zopet na nogah. Jutri ustrelite tri, štiri gamze in par dobrih ielenov!"
"Misliš?"
"Seveda! Bom že jaz skrbel! A sedaj le takoj v posteljo!"
Grof se je pustil spraviti v posteljo, pri tem pa je stopal z oesno nogo tako previdno, kakor da je pod potresen z žeblji. "Hudič! Tako hudo kakor danes, me pa že davno ni imelo! Saj mi to za božjo voljo ne bo ostalo?! Saj potem že skoro ne bi mogel na noben hrib! A kaj zato! Lova radi tega tudi ne bom opustil. . . kadar me noge ne bodo več nosile, se bom dal pa nositi na lov. . . Dokler so še oči dobre, stvar še ni izgubljena!"
V plohi besed nežne skrbnosti je Prelesnik gospoda slekel, mu
popravil zglavje ter poravnal J odejo. "Tako, in sedaj potr-pite par minut, da pridem s špiritom in gorkimi obkladki." Hitel je v kuhinjo.
Ko je kmalu potem prišel nazaj ter klečal in drgnil golo gospodovo nogo, ga je grof pozorno gledal.
"Prelesnik! Sedaj mi povej pošteno: ali bi mogel mislili tisto o Franclju ?"
Ne da bi z drgnjenjem prenehal, je Prelesnik zamišljeno zmajal z glavo. In končno je dejal: "Nak, gospod grof. . . jaz ne bi mogel verjeti."
Grof Jazborski je molčal.
Nad obema se je tresel strop — tam gori se je premetaval Francelj v svoji žalosti in ni mogel spati.
11.
Še tisti večer, ko sta šla Rode in Albert skupno iz gradu v vas, je Rode stopil k mizarju ter mu naročil za sliko potreben okvir. Doma je potem ob razsvetljavi sveče napel platno. Dva dni sta minila in Rode je od ranega jutra do poznega večera delal z vso vnemo. Tretji večer je bil osnutek na platnu že tako napredoval, da se je Albert, ko se je oglasil na par besed pri prijatelju, skrajno začudil: "Čudim se! Pričakoval sem, da vam bo priprava osnutka s svinčnikom in barvami vzela najmanj tri tedne. A kako že sedaj slika govori!"
Rode je zardel kakor mlado dekle. "Nikakor ne smete hvaliti moje marljivosti," je odgovoril ponižno, medtem ko so se njegove oči kljub temu, od veselja svetile. "Videl sem to podobo v naravi in sedaj tako deluje v meni, da se zdim samemu sebi kot stroj, a moja roka se giba in najde barve in čr-
! te, da često sam ne vem, kako."
Albert mu je položil roko na ramo. "Resnične umetnosti ni še nihče naredil. . . resnična umetnost se sama ustvari. A pridite; pozna se vam: stroj sc je ugrel. Še kako uro časa imam, torej se greva lahko nekoliko potepati."
Ko sta par minut kasneje šla po strmih stopnicah, sta čula iz izbe Malkin glas, ki se je ig-lala z otroci:
Mlinar, mlinar vrečar, ali si doma? Teci, mlinar, teci miška gre po te.
Dva otroška glasova sta vriskala od veselja, a vmes je bilo čuti tretji, tenak glasek.
(Dalje prihodnjič)
.............f
Dr. Anthony L. Garbas
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK ,
v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Clair Ave.
HEnderson 0919
J—...........h
POZOR!
Predno kupite pohištvo. Bi gotovo oglejte našo popolno zalogo v obeh trgovinah. Primerjajte cene in blago.
A. Grdina & Sons
HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Kd._
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
he 3113 dober premog in toCna
rOSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. CIMPERMAN |	J. J. FRERICKS
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
I Johane Kramaršič
roj. Milavec
I ki je preminula in nas za vedno zapustila dne 26. decembra 1933. — Predraga nam pokojnica:
Leto dni bo že poteklo, grob pokriva ko Vas tam; tuga vedno še velika, pa navdaja srca nam.
Zemlja v grobu Vas že krije, rešeno težav sveta; nam pa solza z lica rosi, nihče ne uteši srca.
Draga, nepozabna mati, Mir in pokoj naj Vam bo! Vsem nam up le še ostane: da se enkrat združimo!
Žalujoči sinovi in hčere: '
LOUIS; TONY, HAROLD; JOHANNA, MARY.
I Cleveland, Ohio, 26. decembra 1935.
.z«-'--- -«-	-w	■	—» -	■-* —-	— — ■	- --
1 Srnjakovo večerjo
1	priredi
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
V SLOV. DEL. DOMU na WATERLOO RD.
V NEDELJO 30. DECEMBRA
ob 7:30 zvečer GODBA: RESNIK TRIO
Glavna točka programa bo: izročitev zastave, ki jo poklonijo štirje strelski klubi našemu klubu kot prvakom v letošnji strelski sezoni.
Fina večerja, izvrstna pijača in najboljša zabava se obeta vsem, zato je vsak prijazno vabljen, da se udeleži.