Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo Uto predplaS&n 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedel mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 18 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino In oznanila (inierata) nprejemi npravnistro in ekspedlclja ▼ ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve nllce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je r SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izTzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t el ef 6 n - it ev. 74. ^tev. 57. V Ljubljani, v petek 10. marca 1899. Imetnik X X VII. Kmetijsko zadružništvo drugod in pri nas. (Dalje.) Kmetijske zadruge imajo pa tudi nalog, olajševati nakup raznih v kmetijskem gospodarstvu potrebnih tvarin in prav v tem oziru so v Nemčiji napravili velik korak k boljšemu. Stroji, semena, umetna gnojila potom zadružništva nakup-Ijena ne stanejo le manj, ampak tudi glede kakovosti je dotično blago zanesljivejše, kakor če posameznik kupuje. Prav zadružništvu mora se pripisovati, da je trgovina s Tomaževo žlindro (fosfatno moko) sedaj vrejena in da so tvrdke prisiljene kile ceno znižati. Največjo nalogo pa imajo kmetijske zadruge izvrševati v zadružnem prodajanju zadružnega blaga. Pridela se še, a prodati pridelek je pogo-stoma težavno, celo nemogoče. V mnogih krajih je zaman iskati kupca za mleko. Podelati je v maslo, posneto mleko pa ne veš kaj z njim, ker iz par litrov ti ni mogoče sira napravljati. Če pa obstoji mlekarska zadruga, je tam vse drugače, mleko se izroči zadrugi, ki napravlja maslo in sir po v to zmožnem sirarju, ki ti tudi na tvojem domu ni na razpolago. Ni dovolj, da se je sir napravil, treba da je pravilno napravljen, le tak gre v denar. Pa če tudi posameznik napravi dober sir, težko ga proda, ker veliki trgovec s sirom se ne peča z nakupom malih množin, ampak prekupcu moraš se izročiti in ta ne dela zastonj. V Nemčiji so pričeli snovati skladišča za žito in smer te akcije je, prepreči vse dežele s skladišči, tako da ne bo špekulacija jedina imela velike zaloge žita, ampak da bo isto shranjeno v zadružnih skladiščih, v katere vozijo kmetovalci svoje žito, katero se navadno na čistilnih strojih sčisti, zmeri in shrani ter lastniku tudi primerno odplačilo na to blago da, tako da ni treba kmetu takoj po mlatvi prodajati žita, ampak zamore čakati boljših cen, za silo pa je dobil jeden del izplačila za vposlano žito. Potrebni denar pa dobivajo zadružna skladišča, da zamorejo dajati odplačila na vposlano žito, od osrednje kreditne zadružne blagajne. Na Nemškem daje osrednja zadružna blagajna zadrugam do dve tretjini vrednosti žita, katero se spravlja v zadružno skladišče. Osnovali so v Nemčiji tudi zadruge za spe-čavanje vina, sadja, sadnega mošta, hmelja, jajc itd. Vse drugače je, če stopi na trg posameznik s svojim malim blagom, ali če stopi celi zadružni stan z obilim blagom na trg. In pomenljive so v tem oziru besedo pruskega finančnega ministra dr. -Miquel a, katere je govoril o priliki posvetovanja o državni pomoči za organizacijo zadrug. »Malo let je še le, kar se je pojavilo kmetijsko zadružništvo v Nemčiji, toda dosedanji razvoj obeta najboljši vspeh. Namera pruske vlade je, da dospemo do popolno organizacije, tako da bode vsaka občina v državi imela svojo zadružno posojilnico, na katero se bode naslanjati imela za- druga za nakupovanje, za prodajanje blaga, tako da bo vsa država preprežena z zadrugami, v katerih bodo združeni mali in srednji kmetovalci Ako dosežemo to organizacijo, potem smo dosegli zanesljivo podlago za rešitev in ohranjenje našega kmetskega stanu, tega v socijalnem oziru toliko pomenljivega stanu. Vsikdar sem trdil, da morajo zadružne posojilnice pripomoči k blagostanju delujočih stanov, in sedanje skušnje vres-ničujejo mojo trditev.« To besede umnega državnika! In pri nas v Avstriji? Pruski vladar je v svojem preatolnem nagovoru do državnega zbora povdarjal, da je težavna naloga, najti prava sredstva in pota za ohranitev kmetskega stanu, pa tudi najvažniša, ker po njej se ima vrediti podlaga ljudskega življenja, ki ima sloniti na krščanski podlagi. Ožje združenje posameznih sil ljudskega življenja in organizovanje teh posameznih sil v zadruge, katere ima država dolžnost podpirati in varovati, jedino bo zamoglo rešitev zagotoviti! Toda pri teh lepih besedah ni ostalo, ampak obistinile so se, kakor nam sledeči statistični podatki spričujejo. V Nemčiji je bila leta 1858 le jedna ljudska posojilnica, ustanovili so jih pa leta 1870 24, leta 1880 bilo jih je 92, leta 1889 226, leta 1895 619 in leta 1896 zopet 140; tako da sedaj po celi Nemčiji deluje že 1781 ljudskih posojilnic, katere so leta 1894 imele denarnega prometa 129 milijonov mark, leta 1896 pa že 245 mil.jonov mark, in prav lep vspeh kaže to, da imajo že 2'/» milijona mark rezervnega zaklada. Hranilnih vlog imele so te zadružne posojilnice 64 milijonov mark, in to izključno od svojih zadružnikov. Najznamenitejše pa je izražen vspeh delovanja v izrazu, da se je ves denar, potreben za denarni posojilni premet, skoro povsem pokril iz hranilnih vlog zadružnikov, namreč 94 odstotkov in le za 6 odstotkov vzelo se je na posodo denarja od bank. Opravilni troški kažejo tudi, da vodijo te zadružne posojilnice požrtvovalni umni možje, ker konečni računi izkazujejo, da je bilo le 0'3 odstotkov, v letu 1896 celo le 0 23 odst. opravilnih troškov. Najvažniši izkaz pa je oni. ki kaže, kak vspeh (dobiček ali zgubo) so imele te neštevilne zadružne posojilnice. 74 zavodov ni imelo ne dobička ne zgube, 1537 zavodov je imelo dobička v znesku 822.700 mark, 183 zavodov je imelo dobička v znesku 31.886 mark. Zgube so imele: jedna posojilnica v znesku 2392 mark ali na zadružnika 17 mark; druga 16 mark ali na zadružnika pol marke; tretja 2146 ali na zadružnika 11 mark. Vso druge so bile aktivne in ta ogromen vspeh bodi onim, ki prerokujejo zadružnim posojilnicam velik polom, pač resen opomin, da naj ne obre-kujejo in naj ne strašijo brez vzroka, ter naj ne ovirajo tolike za ljudski blagor delujoče osnove! (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. marca. Vladni načrt »a rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem,. Iz včerajšnjega telefo-ničnega poročila je razvidno, da si vlada mnogo prizadeva, da se, ako le količkaj mogoče, dožene sprava mej narodnostima na Češkem, predno se otvori češki deželni zbir. Ministerski predsednik grof Thun se je, kakor se z vso gotovostjo zatrjuje, podal le zato v Prago, da stopi v dogovor z obestranskimi zastopniki in jim pojasni svoj načrt. Vlada namerava pred vsem odpraviti vse dosedanje jezikovne naredbe, mesto teh pa urediti upravo v deželi tako, da bo vsak prebivalec v svojem okolišu našel pravico v svojem jeziku. Določiti hoče čisto nemške in čisto češke ter le nekaj malega mešanih okrajev s približno 25 odstotki prebivalci druge narodnosti. Le izjemoma bo določila še nekaj posebnih vmesnih okrajev, koder se bo pokazala nujna potreba posebno z ozirom na nastavljanje uradnikov. Višjih deželnih oblastev vlada ne bo razdelila, kakor je razdeljen deželni šolski svet, pač pa je voljna ustanoviti nekako devet okrožnih uradov. S tem bi bila razbremenjena osrednja oblast, ob jednem pa tudi olajšano prebivalstvu samemu. Naredbo v tem smislu izda baje vlada v najbližnjem času, v jeseni pa predloži dotični načrt v ustavno odobren)e avstrijskemu parlamentu. — Koliko je na teh poročilih resnice, dosedaj še ni popolnem dognano. Gotovo je le toliko, da je grof Thun res odpotoval v Prago, akoravno morda tudi obiskat svojo mater, in da vlada ničesar bolj ne želi, nego da čim preje konča nesrečni narodnostni prepir na Češkem. Prve dni prihodnjega tedna se stvar popolno razjasni. Posl. Ho/mann JVellenhof bo baje v kratkem odpotoval v Nemčijo, kjer bo imel v raznih vsenemških društvih kakih dvanajst predavanj o »slovanski povodnji« v Avstriji in o velikih krivicah, ki se gode Nemcem na avstrijskih tleh. Temu profesorju se seveda, dokler bo nastopal kot zasebnik, ne bo ničesar pripetilo na nemških tleh in bo lahko govoril o avstrijskih razmerah. Toda treba je pomisliti, da je Hofmann tudi c. kr. profesor, toraj državni uradnik, ki bi pač kot tak ne smel nastopati proti Avstriji v zunanji državi. Ali mu je naša vlada že kaj namignila in ali mu bo sploh ali ne, ni znano, pač pa je gotovo, da bi bil v Prusiji tak Hofmann-Wellenhof popolno nemogoč, kajti ondotna vlada, ki je uvedla disciplinarno preiskavo celo proti profesorju, ki je na domačih tleh kritikoval res krivično njeno postopanje, bi mu gotovo ne dovolila takih izletov. Hrvatski poslanec David Starčevič, ki je pred kratkim dal slovo stranki prava in se pridružil čistim Slarčevičijancem, bo izdal v malo dneh brošuro, v kateri meni opravičiti svoj korak in dokazati, da ni dolžan v to svrho izposlovati si dovoljenja svojih volilcev ali odložiti mandat, ker mej tema dvema strankama ni nikakega načelnega razločka. Mož hoče nekaj dokazati, kar se mu najbrže ne bo posrečilo. / Ogerska je skoraj obljubljena dežela, po kateri se cedita mleko in med. Tako poroča neki vnanji nemški list. Komaj je nastopil pl. Szell, podajejo si roke ob odprtem grobu bivšega svojega voditelja zvesti bojevniki in zmagoslavni nasprotniki. Z vihrajočo zastavo je grof Apponyi s svojimi mnogoletnimi sobojevniki prestopil v vladni tabor, z »eljen«-klioi so ga pozdravili bivši sovražniki. Ogerska stoji na pragu velevažnega preobrata v notranji in vnanji politiki. Ako se stvari logično dalje razvijajo, mora propasti v Ogerski oni kalvinski liberalizem, katerega vzdržuje Tis-zova klika. Ta je sedaj popolnem poražena. Kruh opozicije jej ne diši, zato se je raje potajila in ostala v vladnem taboru. Grof Apponyi je sicer Mažar od pete do temena. Združenje njegove stranke z liberalno pomeni zmago mažarske misli. Nihče ni odločneje zagovarjal mažarizacijo, nego grol Apponyi. V Bruselju je svoj čas na konferenci z zgovorno besedo izpodbijal tožbe nema-žarskih narodnostij. In vendar se nemažarski politiki vesele zadnjega preobrata v Ogerski. Prijatelji in nasprotniki Szellovi trde, da je on sovražnik vsaki korupciji in krivici. Nikola Bartha iz Ugronove frakcije je javno proslavljal novega ministerskega predsednika kot zaščitnika svobodnih in čistih volitev. Ako je to istina, potem smejo nemažarske narodnosti upati, da dobe s časom v parlamentu več svojih zastopnikov, ki bodo na javnem odru odkrivali želje in trpljenje svojih volivcev. Pred vsem pa nas zanimlje Szellova izpoved glede zveze z Avstrijo. Slovesno se je priznal kot zagovornika nagodbe iz 1. 1867, katera je vknjižila politično skupnost obeh državnih polovic. Toda temne so njegove besede glede g o -spodarske zveze z Avstrijo. Nagodba naj se podaljša do I. 1904. In kaj potem? O tem se Szell ni izjavil. To je gotovo storil z namenom in ne le slučajno. Mi gotovo nismo zagovorniki dualizma iz mnogih vzrokov, toda dokler mero-dajni krogi vzdržujejo to državno obliko, naj tudi skrbe, da Avstrija škode ne trpi. Mejnarodna mirovna konferenca. Te dni razpošilja nizozemska vlada v sporazumu z vlado v Petrogradu povabila na že davno napovedano mirovno konferenco, ki se vrši, kakor je sedaj definitivno določeno, 18. maja v Haagu. Povabljene so vse vlade evropskih držav in najbrže tudi Mac Kinleyeva vlada v Washingtonu, izpustili pa so vkljub carjevi želji Vatikan, ker je tako hotela imeti italijanska vlada. Objednem z vabilom so vsprejele vlade tudi vspored, katerega bodo pa še lahko spremenili, ker časa zato je več ko dovolj. Ali se odzovejo povabilu vsi povabljenci, še ni gotovo. Sicer načelniki skoro vseh vlad naglašajo, da je to vprašanje pereče, toda resne volje menda razun ruske vlade in njenih zaveznic ne kaže nobena. Kdove kako velikega vspeha nam toraj ni pričakovati Lod naznanjene mirovne konference. Kritika liberalnega gospodarstva v vipavski občini. (Izpred porotnega sodišča.) (Konec.j Obravnava se nadaljuje ob l/, 4. uri popoludne. Dr. Tavčar skuša pomanjkljivo obtožnico popravljati. Rakovec je pustil lažnjivo dolžiti župana Hrovatina, 1. s tem, ker mu je podtikal uradno laž; 2 da je dež. odbor odkril primanjkljaj ; 3. da se takse godbenih in plesnih dovolitev od 1. 1891 niso uknjižile; i. da župan turško gospodari v svoj in svojih privržencev prid; Rakovec je torej zadolžil žaljenje časti. Dr. Šusteršič pravi, da je oblika za vsako pravdo predpisana. To popravljanje bi bilo dopustno, če bi se mej razpravo pokazalo, da je toženec še kaj druzega zadolžil. Ce dr. Tavčar ni v postavno določenem času vložil pravilne obtožnice, nego samo kos papirja, je to njegova stvar. Vprašanja porotnikom se morajo nanašati na obseg v postavnem roku vložene obtožnice. Predlaga, da se dr. Tavčarjeva naknadna dopolnitev zavrže. Sodišče ugodi dr. Tavčarju. Dr. Šusteršič si pridrži pritožbo ničnosti. Nastopijo priče. Prva priča sodni svetnik Nosan, sod. svetnik vipavski in načelnik odseku, ki je račune pregledoval, pravi, da je pregledoval občinske račune od leta 1892 naprej. Računi so bili pravilno sestavljeni v glavni stvari. Res so pa računi težavni. Priča se lovi v samih »mogočih« in kaže, da nima dobrega spomina. Da je Andlovic v obč. seji 1. 1895 ugovarjal, je mogoče, a ne spominja se. Zdi se mu da je Andlovic nekaj ugovarjal koncem seje, ko je bilo že vse sklenjeno. Kaj je župan poročal dež. odboru, ne ve. Račune je pregledoval na podlagi straž. Dr. Tavčar: Ali so deželnemu odboru zadoščala poslana pojasnila? — Priča ne ve. Dr. Tavčar: »Ali je Hrovatin poštenjak?« — Priča pravi, da župan vživa splošno zaupanje, tudi pri volitvah je bil vedno — z a u p-n i k. Priča je takse za godbo in ples našel pravilno uknjižene, a pripozna možnost, da so bile napake. Gozd je opravičenca, ne županstva, — torej je nemogoče, da bi se nepravilno delalo. Glede hoje pravi, da je nekdo to trdil. Zupan ga je tožil in dotični je bil obsojen. Dr. Š usteršič želi vedeti, kako se je poslovalo s stražo in glavno knjigo. Priča pravi, da so se prebitki vedno vjemali v stražah. Priča je imel opraviti samo s stražo, z računsko knjigo je poslovala občinska pisarna. Dr. Šusteršič: Ali se je straža vjemala z računsko knjigo? Priča pravi, da se je po njegovem mnenju vjemala. Dr. Š usteršičr Hvala! — Priča je očividno v zadregi. Skuša primanjkljaj opravičiti s trditvijo, da se ni pravilno razdelilo imetje vipavske občine z imetjem podobčin. Kar manjka, so po mnenju svetnika Nosana menda dolgovi podobčin v vipavski občini. Ko svetnik Nosan govori o 500 gld., katere je baje dolžna neka podobčina, ozre se po dvorani in vsklikne z velikim pato-som: »To je tistih 2000 gld., ki so ukradeni!« Gosp. svetnik je pozabil povedati, da odločba deželnega odbora z dne 3. decembra 1897. 1. ve za primanjkljaj 3600 gl., dolgovi podobčin pa tudi ne znašajo 2000 gld. Priča Ivan Može je obč. svetnik in trgovec. Bil je blagajnik od 1. 1882—1888. On je tedaj stražo vodil in denar vsprejemal. Takse je vedno on vsprejemal in iz straže tudi on prenašal v računsko knjigo. Priča Ivan Mesesnel opravlja opravke blagajnika vipavske občine. Blagajnik je od 1. 1891. On je vsprejemal od tega leta naprej denar. V nasprotju 8 svetnikom Nosanom trdi Mesesnel, da je v glavno knjigo prenašal odsek, (kateremu je načelnik priča svetnik Nosan)! Mesesnel je vodil samo stražo, v ostalem je prepuščal račun, odseku, da izračuna. V stražo je prenašal tiste prebitke, ki jih je našel v računski knjigi vpisane od pregledovalnega odseka. Glede primanjkljaja je istega mnenja, kakor svetnik Nosan. Mogoče je, da je p r i krajcarjih nekaj pomote. Priča deželni poslanec Ivan B o ž i č je bil v toliko zanimiv, ker je povedal, da je župan Hrovatin iskal njegove pomoči šele tedaj, ko je prinesel »Slovenec« notico »Iz Vipave.« Mislil je, nekaj mora biti na stvari, preiskoval je stvar in našel, da je pomota vsled tega, ker so se dohodki in stroški trga Vipave pomešali z dohodki in stroški cele občine. Na dr. Susteršičevo vprašanje priča pravi, da je p o g 1 e d a 1 samo zaključke. Dr. Tavčar: Ali kaj veš, da se je dotična številka »Slovenca« širila med ljudstvo ? Priča dvakrat pove, da je slišal, da so ljudje celo med mašo in pridigo v cerkvi brali »Slovenca«, sam o tem pa ne v č nič, kar je čudno, ker je Božič vender strokovnjak v cerkvenih zadevah. Priča Andlovic, podžupan na Gradišču pove, da je pri občinski seji, ko je bil na vrsti računski zaključek za 1. 1895, takoj odločno pro-testoval proti računu in sicer direktno proti županu, tako, da je župan prav dobro vedel, zakaj se gre. Dejalo se mu je, da bi svoje pomisleke moral povedati 14 dnij preje. Zapisnika seje priča ni hotel podpisati. Vložil je pri županstvu pritožbo, a ko je pozneje pri občinski seji vprašal župana, zakaj pritožbe ni odposlal deželnemu odboru, dejal je župan: »Županstvo ne more samo sebe tožiti«. Priča se je pritožil potem na okrajno glavarstvo. Z gozdom župan ne ravna prav. Jožef in Štefan P e t r i 2 sta dobila les iz skupnega gozda, ne da bi jima obč. odbor dovolil. Dr. Tavčar bi rad zvedel, komu je Andlovic dal odlok dež. odbora z dne 3. decembra 1897, pa ni dobil tistega odgovora, katerega je očividno želel dobiti. Nato se prebere Andlovičeva pritožba, o kateri pozneje županstvo v svojem poročilu trdi, da jo je »založilo«, kar pa že z ozirom na Andlovičevo izjavo »Županstvo ne more samo sebe tožiti«, očividno resnično ni. Prečita se odlok dež. odbora, ki glede primanjkljaja in taks potrdi inkriminovani »Slovenčev« članek, oziroma š e več. Ta odlok ne konstatuje samo pemote pri »krajcarjih«, ampak primanjklaj 3 6 00 gld. Odlok tudi pravi, da ni pojasnjeno, zakaj takse v nekaterih letih niso v računu vpisane, akoravno so takse brez dvoma v tistih letih bile vplačane. Na vrsto pride agrarni akt. Dr. Šusteršič zahteva, da se prebere neka pritožba, iz katere je razvidno, da župan daje les tistim, ki ga ne potrebujejo, in tudi samemu sebi, tistim, ki ga potrebujejo, pa ne. Prečita naj se dopis gozdnega tehnika, ki slika, da je gozdno gospodarstvo pod vso kritiko in ki pravi, da se mora to gospodarstvo odstraniti, sicer bodo vsi opravičenci oškodovani. Prečita naj se dopis lokalnega gozdnega komisarja z dne 7. januvarija 1899, kjer pravi, da se bode županstvu gozdno gospodarstvo vzelo in vpeljalo provlzorično gospodarstvo. Pregleda naj se gozdni zapisnik in videlo se bo, da v zapisniku ni zapisana hoja, katero je župan Ko-deli dal. Dr. Tavčar pravi, da v gospodarskem odseku ni župana. Dr. Š usteršič: Zasliši naj se gozdni komisar Ž u p n e k , ki bode potrdil, da ima ravno županstvo vipavsko v rokah gozdno gospodarstvo in da županstvo neredno gospodari. Zaslišita naj se tudi Malneršič in Kariš, pa tudi Ko-dela. Trdi se, da je neki Rodman bil obsojen, ker je trdil, da je Kodelu župan hojo dal. Kodela je pri obravnavi sicer tajil, ker bi sicer priznal kaznjivo dejanje, in dejal, da je hojo pravilno dobil, a ko so ga vprašali, kaj je Malneršiču pripovedoval o tem, kje je hojo dobil, dejal je: »Se ne vem spominjati.« Naj mu Malneršič in Kariš povesta v obraz, kar je trdil. Prečita naj se akt, s katerim je bil Rodman obsojen na globo. Dr. Tavčar se izjavi proti tem predlogom. Zakaj tratiti toliko časa! Sicer se pa ve, kako se na kmetih kujejo pritožbe. Dr. Šusteršič: če pritožbe niso mero-dajne, naj se pa dotični osebno zaslišijo kot priče. Te priče bodo dokazale, da lesa potrebni ne dobe, pač pa ga dobe drugi, v prvi vrsti župan Hrovatin sam. Sodišče ugodi vsem zahtevam dr. Šusteršičevim. Obravnava se je na to, kakor smo že poročali, preložila. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. marca. (Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski podružnici na Dobravi pri Kropi 100 gld. podpore. (Javen shod v Trstu.) Za prihodnjo nedeljo, 12. t. m. ob 4. uri popoludne se sklicuje javen shod v Trstu v dvorani Mally, Via torrente 16, na katerem bodeta poleg drugih nastopila državni poslanec dr. Jan. Ev. Krek in dr. Jos. Pavlica iz Gorice. Pripravljalni odbor vabi vse slovenske krščanske delavce, naj se shoda vdeleže v mnogo-brojnem številu, da se čim preje primerno dopolni organizacija slovenskih delavcev v Trstu. (Iz Rima) 8. marca: Poročati vam morem, da je sv. Oče zopet zdrav ter da mu bolezen ni zapustila nobenih slabih nasledkov. Izredni zdravnik, sloveč kirurg dr. Mazzoni, ki je izvrsten katoličan in ne framason, kakor so pisali mnogi liberalni liBti, je prenehal z obiski, znamenje, da ni več v Vatikanu potreben, in dr. Lapponi pride v Vatikan, kakor prej vsaki dan, da je papežu na razpolago, ako ga potrebuje. Zdravnika sta koj, ko se jima je posrečilo izrezati kakor orango debelo oteklino na desnem ledji ter so je jela rana takoj normalno zdraviti, izjavila, da je odstranjena vsaka nevarnost. Ko so mu odstranili oteklino, dejal je papež, da se je sedaj ločila od njega dolgoletna spremljevalka, seveda ne kaj pripravna, zato da mu polajša težave razven jedne, od katere se nikomur ni mogoče ločiti, namreč teže starosti. Mej operacijo je tajnik Angeli bral ev. mašo, v ta namen, kakor mu je naročil papež, da se z božjo pomočjo zdravnikoma delo posreči. Vesel je bil sv. Oče občega zanimanja, splošnih molitev za njegovo zdravje, neStetih sožalnih pisem, ki so vsak dan dohajala po tisočih. Mej drugimi je papež prejel tako sočutno pismo tudi od cesarja Franca Jožefa, ki mu je ob enem poslal 20.000 fr. za zgradbo koptiške cerkve v Ale-ksandriji. Sedaj že zopet kakor prej po navadi pride kardinal Rampolla vsak dan poročat papežu 0 tekočih razmerah, začenja se zopet delovanju papeževemu nova doba, a die restitutae sanitatis, kakor tukaj pravijo. Neizmerne sile duha so še jedenkrat pri Leonu XIII. nadvladale slabosti telesa ter jih navdihnile z novimi močmi. Nadvlada duha nad snovjo je tukaj očita in potrdile so se tudi ob tej priliki besede Bossuet-ove: »Une &me vraiment guerriere est toujours maltresse du corps » v gotovini z 20% odbitka. Dunajske srečke a 50 kr. priporoča 99 13—10 •T - C2- menjalnica v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXX*CXXXXXXXXXXXXX | Semena. f X vseli vrst, zanesljivo ltalfiva, K X X ^ priporoča tvrdka 207 8—7 jg I IVAN PERDAN v Ljubljani. I X X XXXXXX3t8XXXXXXXX3$&2£XXX$!XXXX Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. lakso Veršec v LJUBLJANI. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dn6 po 4 l/j%. Poštno - hranllnične položnice na razpolago. I > u n a J w k m t> o r z a. Dne 9. marca. Dn6 9. znaroa. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 199 gld 170 » 25 kr. % Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 05 kr. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 172 gld. 60 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 40 » Skupni državni dolg v srebru..... 100 > 95 » 5% državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . 158 > 10 » Rudolfove srečke, 10 gld....... 28 » — » Avstrijska zlata renta 4°/0...... 12') > 10 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 194 > 50 » Salmove srečke, 40 gld........ 85 » 75 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 » 10 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 > — > St. Gen6is srečke, 40 gld....... 84 » 75 > Ogerska zlata renta 4°/c....... 119 > 80 » Tišine srečke 40/0, 100 gld....... 141 » 60 » 60 » — » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 > 85 > Dunavske vravnavne srečke 6°/o .... 130 » 75 » Ljubljanske srečke......... 24 » — » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 918 » — » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 > 75 » Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. 156 » 50 » Kreditne delnice, 160 gld....... 367 > 80 » Posojilo goriškega mesta....... 112 » — > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3425 » — » London vista........... 120 > 45 » 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... 98 » 26 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 471 » — » Nemški drž. bankovci za JOOm.nem.drž.velj. 69 » — • Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 » 10 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . 65 » 60 » ŽO mark............ 11 > 79 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — > 113 • 50 » 9 » 65'/»» » » južne železnice 3°/0 . 179 » 40 » Montanska družba avstr. plan..... 243 > _ » 44 > 10 ► » » južne železnice 6°/0 . 124 » 70 . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 189 » 60 » 6 » 66 > » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 60 » Papirnih rubljev 100........ 127 » 37 > HSjT Nakup ln prodaja ">jtS vsakovrstnih državnih papirjev, nredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promene za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroill na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E K € V It" I., UVollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelpasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in llnanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih (rlavnie. "£81