11
Jugoslavensko slovstvo.
* Rad jugoslavenske akademije znanosti i umetnosti. Knjiga XVII. Poslednja ta knjiga akademije jugoslavenske obsega sledeče članke: O odnošajih meaju Du-brovčani i Mletčani za ugar.-hrv. vladanja u Dubrovniku. Od S. Ljubica. — Kada i kako se preobrazi hrvatska kneževina u kraljevimi. Od dr. Fr. Račkoga. (Jako zanimiva razprava, koja nam kaže, da so hrvaški vladarji še na koncu 9. stoletja nosili naslov kneza (dux). — Sjeverna zora. Od Jos. Torbara. — Ždralov-nice (Geraniaceae) pogledom na naravoslovnu vrst. Od df. Jos. Kras. Slosera. — Svečana sjednica: Besjeda predsjednika dr. Fr. Račkoga. Izvještaj tajnika dr. Gj. Daničica. — Književne obznane: Napredak slovinske filologije posljednjih godina III. Od dr. V. Jagiča. Spomenici o Stjepanu malom. Ispisao iz mletačkog arkiv& S. Ljubic. Od dr. Fr. Račkoga. — Izvodi iz zapisnika jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.
*   »Slovanski pedagogu —  se imenuje  časnik, ki bode   za   slovansko   učiteljstvo   v   5  slovanskih jezicih (tedaj tudi slovenski) v Pragi  izhajati  začel.    Napoveduje se ta list talo-le:    „Skoraj  vsi  slavjanski narodi  v   Avstriji   gledajo  bolje   na  šolski napredek pri Nemcih, Francozih in druzih neslovanskih narodih, kakor pa na to, kar so sorodna plemena v šolstvu storila. Iz vednega  nasledovanja  tujih vzorov in posnemanja tujih  navad pa prihaja kvarjenje  narodnosti,   izvira slabljenje vlastne dušne plodnosti in na zadnje literarna odvisnost,   s ktero   se   narodi  odvračajo  s prirojenega pota,   na kterem   edino  se morejo  v svoji individualni posebnosti vspešno izobražati in razvijati. Da se šolstvo slavjanskih narodov oslobodi takega   škodljivega vpliva tujih literatur,  treba,   da bode to,   kar je eno pleme izkusilo, na hasen vsem drugim plemenom.  Iz tega, da se bodo sestavki tiskali v jeziku tistega naroda,   čegar šolstva se tičejo,  tedaj   o šolstvu in literaturi slovenski po slovenski, o hrvaški in srbski po hrvaški in srbski, o poljski po  poljski,   o  ruski  po  ruski,   o  češki  po češki itd., dobivamo razen omenjene koristi tudi to prepričanje,  da  bode mnogim lože naučiti se vseh teh sorodnih jezikov,   kakor  pa enega tujega.    Da bode pa naš list mogel zadovaljati svoji nalogi, tega so nam porok vrli pedagogi  vseh  slavjanskih  narodov,   kteri so obljubili   skrbeti   za  čast  šolstva in njegove literature: za šolstvo hrvaško:  Ivan Filipovič,   učitelj  v Zagrebu,   Mijat Stojanovič,   kotarski   šolski nadzornik v Karlovcu,  Vaclav Marik, učitelj v Zagrebu, S. Cihlaf, učitelj v Kraljeviči vPrimorji, in Bartel Francelj, učitelj realni v Varaždinu;   —  za šolstvo srbsko:   Nikola Vukičevič,  profesor učiteljske škole v Somboru,   Štev. D. Popovič, profesor učiteljske škole v Budimu, Milan Gj. Miličevič,   urednik škole  v Beogradu,  Stevan Po-povid,   profesor učiteljske  škole v Kragujevcu;   —   za šolstvo  dalmatinsko:   Stjepan  Buzolic,   ravnatelj preparandije v Arbanasih kod Zadra;   —   za šolstvo
na Črnoj Gori: Gavro Pesič, učitelj na Cetinju; — za šolstvo slovensko: Andrej Prapro tnik, ravnaj oči učitelj v Ljubljani, Ivan Tomšič, učitelj v Ljubljani, F. Stegnar, šolski kotarski nadzornik v Idriji, J. La-pajne,   učitelj  v Ljutomeru;   —   za  šolstvo češko:
Jrof. Drag. Skoda, Stjepan Bačkora, ravnatelj v Pragi, osip Š ves tka, ravnatelj v Karlinu, Josip Bačkora, Franjo Tesar, Martin Weinfurt, Josip Balcar, Josip Kral, učitelji v Pragi, Vaclav Kredba, urednik „Posla z Budče", i Ivan Mašek, učitelj na Smihovu.
„Slovanski pedagog" izhajal bode v zvezkih štirih p61 v osmerici za 2 meseca. Naročnina s pošiljanjem po pošti stane za celo leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr. — Naročnina naj se pošilja opravništvu na Smihovem v Pragi št. 339.
*   },Slovansky svet" (CiaBaHCKH Mip^) se zove list, kteri bode v Pragi izhajati začel 13. dne t. m. v ruskem in češkem jeziku. To bode prvi list vse slovanski, ki bode iz Ruskega tako kakor iz vseh dru-zih slovanskih zemelj donašal Članke politične, znanstvene, umetniške in narodno-gospodarske v omenjenih dveh jezicih ter bode tako lepo priliko dajal onim, ki čitaje časnik se hočejo učiti ruski. Donašal bode tudi slovansko bibliografijo. Geslo mu bode slovanska vzajemnost. — „Slovanski Svet" bode izhajal dvakrat na mesec v sesitkih obsegajočih 6 tiskanih pol (120 pol celo leto) v formatu velikih ruskih mesečnikov. Cena temu listu je 6 gld. za celo leto, 3 gld. za pol leta, 1 gld. 70 kr. za četrt leta, 60 kr. pa za mesec, en sam sešitek stane 30 kr. Naroča se v administraciji „Slov. Sveta" v Pragi naVacslavskem namčsti č. 63. Priporoča se ta zanimivi list, ki bode potoval po vseh slovanskih okrajnah, tudi za razglase (inserate).
*  „Zorail, Časopis za zabavo, znanost in umetnost — se imenuje list, ki je začel izhajati v Mariboru in bode po celi poli na svitlo hodil vsak mesec dvakrat. Lastnik mu je naš D a v. Trste njak, vrednik pa dr. Rapoc, cena za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. Dijakom in učiteljem se prepušča za celo leto za 2 gold. 50 kr. Trstenjakovo im6 na čelu tega lista nam je že poroštvo ugodne „Zore".
12