P*&tnina plačana v gotovini. ŠTBV. 146.
V LJUBLJANI, pondeljek, 5. julija 1926.
Posamezna Številka Di* V—.
LETO m
m ■
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'	.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
t Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
®pectafoi';
„fllbion“ na jadranu.
J® bo prispela v naša jadranska „	velika flotila angleškega voj-
admiralaST POd Povel^tvom vice'
tu ] ■	K«ys-a, ni v plovnem naor-
ift'	• j* ^ Pnobeili beograjski listi,
vr(,u 2}. eno> da bodo angleške edinice ku°	si(*ra v Dubrovniku, Šibeni-
nie?a i in ' Boki Kotorski. Iz gor-morda !?POre.dia & razvidno, da ne gre limito 7 niaiken slučajen poset naši li--Slfo f niornai'id- marveč za jadran-, vem°nstracijo par excellence. Da
kaLa^iJ Tt -VrSUč ne gre M to, po-Kazata nam Juraum Slovanom	,
»volih pomorskih
ma. In nase dalmatinsko prebivalstvo ki so ga nettunske konvencije in mlačnost narodne skupščine že dovolj naučile potrpljenja v razdvojenosti, bo to demonstracijo z nadvse prisrčnim sprejemom angleških mornarjev na jugoslo-venski obali obdalo z atmosfero, v kateri se splitskim eksponentom neke jadranske velesile ne bo dale mirno dihati.
Angleška demonstracija na Jadranu je — da preidem k pravi temi — logična posledica politike, ki jo je s posebnim ozirom na Sredozemsko morje inaguri-•i2dŽLiag.f!3£iist«n« Italija. O, Musaolini-
rSOBf1-« Uprt lla Brenner m nas onezmk! Ko se je letos peljal _
Pionir >nave civilizacije« na afriških tleh
—	v svojo Tripolitanijo, se mu je stemnilo lice: tam ob desni je ugledalo njegovo oko tisti madež na laški karti Sredozemskega morja, ki ga je treba (tako le že pisal rimski tisk) slej ali prej v peresu Velike Italije izbrisati. To je •'»alta, za Gibraltarjem druga najjačja ■operacijska baza Velike Britanije. Toda Malta je integralen del angleškega posestva; kdor bi se zdrznil, dirati v ta otok in malodane suverene pravice ou-dotnega guvernerja, bi tvegal pravcati casuis belli.
S >paktom prijateljstva«, ki sta ga bila sklenila Momcilo N inči č in Benito Mus-iadra’ zras^a fašistovska drevesa ob Angina °-^a^ Pre^° dovoljene višine. da edjrLR~~, !n niena diplomacija je men-
  •	’ ki se more meriti z italijansko
situac"8^113^ VSI° te*ino mednarodne tem di° Da ^a<iranu, zato ji je sedaj na kaže It * "briško demonstracijo po-„a *a1	Se	Jadran (vsled krive-
ga niačenja fašistovskega tiska) ne ^ran °ZQa^evati »mare nostro«, kajti Ja-~T	kodo v svoji mogočni one-
neiosti govorili angležki dreadnousliti je mednarodno morje, dofe.tr.Tv.«
in ne «wno enemu narodu Pno vsen' Angleška demonstracija na Jadran, na Jadranu pa bo silno mučna za g. Nin'
ji ca, ki pač ne bo mogel prekrižati nobenega računa, ki se slučajno ne ujema s kardinalnimi točkami laško - jugoslovanskega »prijateljstva«. Mučna radi te-^ko ie bilo v Splitu zaibraniti de-p s*tracije prot; Italiji. Zelo težko ali ma •fm°g0Če pa je, za braniti sprejemne \>r -1'Racije ob prihodu angleškega jasparadoksalna, a vendarle resnica: Naivdušenje dalmatinskih Ri‘M° • Vanov 2X1 veBko zaveznico Veliko k *%bo najlepši demanti nettunskih >.^fttij, bo pa obenem tudi krepak naslovljen na g. Mussolinija in diplomacijo, ki je te dni v duhu e^a	svojo	največjo
°mo emago.
Stjepan Radič zopet govori
DALMACIJA ZA ST. RADIČA.
Split, 5. julija. Predsednik Hrvatske seljačke stranke Štefan Radič je bil na vsej svoji poti od Metkoviča do Splita, kamor je prišel navdušeno pozdravljen.
V posameznih krajih so se zbirale množice ljudstva in ga slovesno sprejemale.
V mnogih krajih na svoji poti je Radič imel govore.
Med Metkovičem in Vrgovcem se je Radič ustavil najprej pred selom Veliki Prelog in t&m začel govoriti. Rekel je, da bo morala biti prva dolžnost sedanje vlade, da pride Dalmaciji na pomoč s kreditom kakih 100 milijonov dinarjev. Ta denar se bo uporabil za osušitev Vrgcrškega iezera in celega neretvan-s*ega okoliši
Ob velikem navdušenju je Radič dospel v Vrgorac, kjer so ga pričakali z godbo in zastavami. Pozdravil ga je Seljak načelnik Grgin. Dalje ga je pozdravilo več mladeničev, ki so bili oblečeni v staro vrgorško narodno nošo in so Radiču potem tvorili častno četo. V spremstvu množice ljudstva je Radič dospel na trg, kjer je bil postavljen govorniški oder. Ob navdušenem vzklikanju in pritrjevanju je Radič začel govoriti. On ne prinaša nikakih obljub, temveč hoče samo poročati, kaj dela vlada, da pomore Dalmaciji. Nesreča je to, da gosposke stranke ne stoje na krščanskem temelju. Gospoda se je pod Avstrijo vojevala. Toda svetovna vojna je dokazala, da se brez seljakov in delavcev ne da živeti. Naš'seljak je v vojni spoznal, da je on prvi v državi. Ta zavest je pripravila Seljaka do tega, da je uvidel, da mora biti složen. Ta zavest je tudi zedinila vse Hrvate v vseh krajih.
Hrvatska seljačka stranka je imela z Beogradom veliko pravdo. Kasneje je stranka ponudila Srbom roko, hoteč doseči, da se bodo spoštovali zakoni, da bodo mogli uradniki izvrševati zakone, da se bo človeško postopalo in da se bo vlada brigala za ljudstvo.
V kratkem času mera biti sprejet občinski zakon. Narodu je treba najprej zasigurati dobro in pošteno upravo,
Bivši finančni minister Stojadinovič ni bil za seljaško politiko, sedanji finančni minister dr. Perič pa to politiko prav pojmuje.
V vladi se je bilo treba boriti, da se je državi priznal tudi seljaški in lirvatski značaj. Nj. Vel. kralj je bil takoj tega mišljenja. Nekateri srezki poglavarji smatrajo, da je sporazum igra, ne vedo da ostanemo mi naprej Hrvatje in da je naša država seljaška. Sedaj ne more več biti druge politike in tudi nobena vlada ne more več biti ibrez Hrvatov.
^ Nesreča je biLa za Dalmacijo že za casa Avstrije in je še sedaj, da ni bilo -rlade’ ki bi se za Dalmacijo a' sedaj še nimamo čisto pra-e vlade. Glavna stvar je, da hrvatska misel preleti vso našo državo od Subotice ■»! Ljubljane do Boke Kotorske in do dalmatinskih otokov. Sedaj je hrvatstvu v Dalmaciji zasigurano, da se more razvijati. Seljaštvo postaja prvi činitelj v državi. Pri prihodnjih volitvah bo Hrvatska seljačka stranka posta vika okrog 300 kandidatov. Med njimi jih bo okrog 100 izmed gospode in inteligence, ki pa se bo prej prerešetala. V parlament bo pri-ško kakih a) do BO poslancev izmed gospode, okrog 70 pa bo seljakov. Potem
bo imel seljak večjo moč v parlamentu in v vladi.
Glavno bitko je seljaška stranka že dobila. Zdaj pa je treba delati. Brez nas se ne more sestaviti nobena vlada. Hrvati bodo odslej sami odločali o svoji usodi: Hrvatski narod mora priti do blagostanja, k čemur naj pripomore državna uprava. Spoštovati se mora volja naroda. Proti narodu v Dalmaciji ne smejo delati »ne poglavarji ne žandarji«. Politika Hrvatske seljaške stranke je politika vlade narodnega sporazuma. Sedaj je treba čuti tudi glas Hrvatskega Primorja in glas Hrvatskega Zagorja. Dalmacija mora biti biser naše držaive.
V	kratkem času morebiti že v dveli mesecih, bo Radič zopet prišel v Dalmacijo; a ne samo on, temveč tudi nekateri ministri bodo morali priti, da vidijo na licu mesta to težko stanje, v kakršnem se nahaja Dalmacija. Poskrbeli bodo, da se Dalmaciji takoj pomaga.
Ko je Radič končal, so govorili še po^ slanci Matijevič, dr. Pernar in Trnjar. Nato je bil shod zaključen. Radič je odšel v hotel »Brača Matijevič«, kjer je bil banket. Pri banketu je govorilo več govornikov. Med drugimi je spregovoril tudi neki musliman iz Ljubuškega, ki je rekel, da ves okraj ljubuški gleda na Radiča kot na svojega ivoditelja in rešitelja.
Po banketu se je Radič z avtomobilom odpeljal proti Makarski. Na poti do tje so ga slavnostno sprejeli v krajih Grab-Ijine in Kozice. .Pričakale so ga množice kmetov in se mu pritožile zaradi težkega stanja, ki vlada v teh krajih. Diven moment je bil v Gornjih Kozicah, kjer je nekaj starih ljudi popadalo pred Radičem na kolena in ga prosilo, naj jim pomaga, ker žive v strašni bedi.
Tu je Radič imel govor in naglasil, da je prišel hrvatski narod v tak položaj, da lahko sam sebi pomaga. Vladna prva dolžnost je, da reši ta narod.
Posebno lepo so Radiča sprejeli v selih Podgorje in Tučeti. V obeh krajih je Radič govoril in povdarjal, da je Dalmacija sedaj dobila v vladi sporazuma, v kateri so tudi Hrvatje, tako vlado, ki pojmuje važnost Dalmacije in njene potrebe, posebno ekonomske. Radič je pojasnjeval narodu nettunske konvencije in rekel, da se te ne bodo prej izglasovale, predno ne bo sprejet zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji, ki bo rešil mnoga važna vprašanja.
Narod je bil z Radičevimi pojasnili ze-
lo	zadovoljen. Radič se je nato odpeljal naprej v Makarsko, kjer je bil istotako zelo svečano sprejet. V Makarski se je Radič ustavil pred hišo načelnika Klariča. Iz avtomobila je začel Radič zopet govoriti. Naglašal je hrvatstvo mesta Makarske. — Za tem je bila v hiši g. Klariča zakuska. Tu je Radič tudi prenočil. — V nedeljo precej zgodaj je imel Radič veliko zborovanje na Poljani blizu kopališča. Na shod je prišlo mnogo delegatov iz okoliških krajev. V celem jo bilo navzočih okrog 5000 ljudi. Shod je otvoril načelnik Klarič, ki je povdarjal, kako je ljudstvo že davnaj želelo videti Štefana Radiča.
Radič je v svojem govoru, ki ga je potem imel, naj prvo govoril o seljaškem pokretu v posameznih državah, kakor n. pr. v Veliki Britaniji in o prizadeva-
nju posameznih slojev, da se bojujejo za svoj obstoj. V Srbiji je to potrebo že pred 1. 1870 sprevidel Svetozar Markovič in je skupno s Pašičem in z drugimi delal na to, da je tudi v Srbiji ustanovil seljaške stranko. Pozneje pa se je v to stranko natrpalo mnogo gospode, ki je popobioma spremenila prvotni značaj stranke, tako, da ona ni več to, kar bi morala biti. Medtem pa je nastala Hrvatska seljačka stranka, ki je danes zbrala okrog sebe ne samo Hrvate, temveč tudi srbski in slovenski seljaški narod. V Dalmaciji kjer je ogromna večina Hrvatov se niti enemu Srbu ni nič slabega pripetilo, med tem ko so bili Hrvatje od beograjskih vlad strašno preganjani. Beograd pa nima druge oblasti kakor ono, ki izhaja iz naroda. Tudi naša država nima drugega izvora kakor iz naroda. Narod si mora biti pa v svesti, da je temelj države. Naša hrvatska inteligenca ni prav precenila važnosti selja-.škega pokreta. Danes je ta seljaški po-kret popolnoma prevzel ves hrvatski narod, ki je po svoji največji stranki vstopil v vlado in slednjič vendar začel delati na preporodu.
Radič je odšel nato v Omiš, kjer je tudi govoril. Iz Omiša se je odpeljal v Split, kamor je prišel okrog 8. Povsod je bil kakor preje najsvečaneje sprejet.
JUGOSLOVENSKI NOVINAR OD GRKOV UBIT.
Beograd, 5. jul. Včeraj je »Jugosloven-sko novinarsko udruženje« prejelo brzojavno obvestilo, da je bil v soboto zvečer okrog 8. umorjen od grških plačancev direktor Svetozar Hadžipopovič. Dobil je štiri strele.
MI IN GRČIJA.
Beograd, 5. julija. Med predsednikom grške republike Pangalosom in med našim poslanikom v Atenah Panto Gavri-lovičem bi bilo imelo priti do sestanka, kjer bi sodeloval tudi naš rimski poslanik Balugdžič. Povod in svrha tega sestanka je bil, vplivati na Grčijo, da se rešijo nekatera sporna vprašanja med njo in med Jugoslavijo. Posredovati bi morala pri tem Italija.
Do tega sestanka pa ni prišlo. Vzrok je bil bržkone ta, ker še niso ratificirane nettunske konvencije.
Zaradi tega so se začele priprave za direktna pogajanja med našo državo in Grčijo brez kakega posredovanja Italije. Kako se bodo ta pogajanja Tazvdjala, še ni mogoče reči, ker se Grčija še vedno upira sprejeti naše upravičene zahteve. K temu je prišel sedaj še umor Hadži-popoviča, zaradi katerega bo, kakor se sme pričakovati, naša vlada napravila v Atenah odločne korake.
ODKRITA KOMUNISTIČNA ZAROTAL V ITALIJI.
Rim, 5. julija. Rimska policija je v neki ulici odkrila komunistično organizacijo, ki je imela shranjenega pri sebi precej orožja in streliva. Izvedle so se takoj mnogoštevilne preiskave pri članih te organizacije. Pri njih so našli mnogo kompromitujočah listin. Iz zaplenjenih spisov se vidi, da je organizacija bila
v	službi tretje internacionale. Aretirani so bili trije glavni komunistični agitatorji in dva komunistična poslanca, ki' so bili vsi takoj izročeni sodišču. Obtoženi so, da so pripravljali zaroto proti-varnosti države.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK, o. julija 1926.
Štev. 146.
Lord Grey of Faliodon.
(Iz njegovih memoarjev.)*
Sir Edward Grey, zmianji minister Anglije v letih 1906—1916, od 1. 1916 član zbornice lordov pod imenom Vi-scount Grey oi Faliodon, je izdal svoje spomine, ki se nanašajo na eno najvažnejših dob svetovne zgodovine, na tista leta evropske politike, ko so se zbirali oblaki, ki je iz njih treščil vihar svetovne vojne.
•Sir Grey je Anglež od škotske meje; rojen v mlajši liniji ne prebogate rodovine Greyev, vzgojen bolj puritansko, skromen v svojih potrebah in nedotakljiv glede poštenja in časti. On je bil središče, okrog katerega se je sukala usoda milijonov v poslednjih urah nervoznega miru neposredno pred izbruhom splošnega požara leta 1914. Njegova beseda je takrat pomenila odločitev na tehtnici narodov. Zato pa imajo njegovi spomini izredno važnost in intere-santnost.
Sir Grey je postal politik takofekoč nehote in proti svoji volji. Njemu ni bilo za javno udejstvovanje, ljubil je šport,
. lov in ribolov, živel je na domačem posestvu v Fallodonu, njegov oče je bil častnik, stari oce mu je bil pa parkrat minister v Gladstone-ovi vladi. Nekega dne je Grey predsedoval lokalnemu liberalnemu zborovanju v mestecu Aln-wick in sicer z izredno spretnostjo in velikim govorniškim uspehom — izvoljen je bil za poslanca s 23 leti in dasi nerad, •se je moral ločiti od domačih polja in voda ter cditi v London. V mirno domačijo se je hotel zopet stalno vrniti poz-neje, ko mu je umrla žena in prijatelji so ga le s težka pregovorili, da se ni odpovedal politiki. Kot pravi Anglež je zapustil vsako soboto London in odhajal do pondeljka na deželo živet dva dni kmečko življenje in lovit some ali postrvi. Ko je postal minister, je zapuščal London samo čez nedeljo, toda ta počitek mu je bil svet, šel ga je uživat celo usodno nedeljo 26. julija 1914. Posebno je spoštoval eno spomladansko nedeljo v letu: Ko so zazelenele bukve in nikdar ni mogel pozabiti, da mu je to edinstveno nedeljo nekega leta pokvaril sultan Abd-ul-Hamid z neko državno zadevo, radi katere je moral ostati v Londonu.
Zanimivo je, da je državnik, ki je popeljal Veliko Britanijo proti Nemčiji, bil ob začetku svoje karijere bolj na strani Nemcev kot pa Francozov. Ko je vstopil 1. 1892 prvič na pozorišče kot državni podtajnik, se je nagibala angleška politika očividno na stran trozveze (Nemčija, Avstrija, Italija). Francija je bila takrat ravnokar sklenila zvezo z Rusijo in med Anglijo in Francijo je pre-
*	Twenty-fiwe years, 1892—lfllfi, by Vi-icount Grey of Faliodon. 2 vol. in — 8°, London, 1925.
til konflikt radi Siama ter ozemlja ob zgornjem Nilu (Fachoda). Sir Grey je franc, nilsko ekspedicijo odločno označil kot »sovražen akt«. Te besede mladega politi k a-no vinca so vzdignile po Evropi mnogo pralni in Francozi so Grejta uvrstili med svoje nasprotnike. Toda Grey ni bil nasprotnik nikogar, vojna mu je bila vedno nekaj, proti čemur se je treba do skrajnosti upirati. In ko se je spor med Francijo in Anglijo 1. 1904 poravnal s posebnim dogovorom, je zapisal Grey, da bo štel ta dan, ko sta se sporazumela dva velika liberalna naroda, med svoje najlepše v življenju.
In s tem francosko-angleškim dogovorom se začno intrige Nemčije, ki so končno privedle do tega, da se je ta dogovor spremenil v »prisrčno antantoc (entente cordiale), Nemčija ki ji je še 1. 1899 Chamberlain ponudil zvezo, pa je zaigrala vse. II. 1905 je sir Grey zunanji minister. Nemčija, ki na Chamberlainovo ponudbo niti odgovorila ni, se oborožuje bolj in bolj, vojna mornarica njena raste in že mesec dni po nastopu svojega novega mesta stoji G rev pred evropsko krizo: Berlin se vmeša v maroško vprašanje in ogroža francoske interese v Afriki. V tem času je zastopal Francijo v Londonu odličen diplomat Paul Cam-bron. In ta je prvi, ki je zastavil Greyu usodno vprašanje: Ali bo Anglija pomagala Franciji, če jo Nemčija napade —
V	memoarjih opisuje Grey znameniti razgovor, ki ga je imel s Cambronom 10. januarja 1. 1906. Grey je znal slabo francosko, Cambru angleškega sploh ne, pač pa sta oba dobro razumela drug drugega jezika in sta ponavadi obravnavala med seboj vsak v svoji materinščini državna vprašanja. Ta dan je pa Grey hotel točnega tolmačenja in je k razgovoru poklical stalnega državnega podtajnika sira Thomasa Sandersona. Ko je Cliani-bru svoje vprašanje izrekel, je začel Sanderson nervozno tipati s prsti po kolenih in s to nezavestno gesto reagiral na težo francoskega vprašanja: Grey se je izognil vsaki obljubi, pač pa je dejal, da je njegovo osebno mnenje, da bi Anglija Francijo morala podpirati, če bi bila napadena, kajti Nemčija hoče brez dvoma razbiti dobro razmerje med Londonom in Parizom, ki je pogoj svetovnega miru. Česar ni Grey hotel točno povedati Cambonu, to je pa odločno izjavil nemškemu poslaniku grafu Metten-uichu: če Nemčija napade Francijo, bo imela proti sebi tudi Anglijo. In to smer je v svoji politiki Grey ohranil do leta 1914. Nemška intrigantska diplomacija je postala zanj, ki je bil osebno jasen in odkrit, odurna; prišlo je do zveze z Kosijo. Vendar je kljub temu poskusal dobiti zvezo tudi z Berlinom, Toda Nem-
čijo je že pognal na usodno pot krvi admiral Tirpitz, ki je forsiral povečanje vojne mornarice. Na ta način si je Nemčija ustvarila obroč sovražnikov sama in ko je ob aneksiji Bosne stopila na stran Avstrije, je bil ta obroč sklenjen. Razmerje med Anglijo in Nemčijo, ki ga je hotel Grey narediti v duhu miru in spra-ve, je postajalo cd dne do dne nezncs-neje. In ko je 1. 1911 Nemčija poslala svojo vojno ladjo »Panther« demonstrativno v Agadir, je m Oral tedanji kance-
lar Lloyd George glasno zaklicati v svc-( jem govoru, da Anglija takega poniževanja ne bo trpela. Nemčija je morala odnehati, toda nje bes je rastel. Sir Grey se je trudil tudi po tem incidentu za ztbližanje z Nemčijo. V miroljubnih namenih je sel v Berlin celo sam britanski vojni minister lord Haldane. Zaman! I'ranči ja in Anglija sta se nato začeli sami z naglico oboroževati, Izbruhnila je balkanska vojna 1. 1912. Turško cesar-stvo je bilo zdrobljeno.
Agrarizem in teorija človeške dražbo.
(Predavanje univ. prof. dr. F. Vebra.)
Vsak človek ima svoj življenski nazor, svojega ima matematik, zopet svojega zemljedelec itd. Svoj življenski nazor pa ima tudi vsaka doba in za njegovo presojo moramo vzeti tako široko gledišče, ki daje tej dobi njen karakter in ki je njeno temeljno gledišče. Osvetlimo si rečeno s kratkim pogledom na prejšnje dobe.
V	tem smislu moramo na zapadli doslej razlikovati tri glavne dobe: antično, srednjeveško in renesančno. Temeljno gledišče antičnega človeka je v tem, da se zavedno in nezavedno motri kot del prirode. Zato je izhodno ter temeljno vprašanje njegovega življenskega naznanja dano z razmerjem človeka do prirode. To dobo moramo imenovati dobo prirod-nega pojmovanja človeka.
Z nastopom Kristusovim, oz. z njegovim naukom »vaše kraljestvo ni od tega sveta«, se začenja druga doba, diametralno nasprotna antični. Dočim je antična doba postavila človeka v prirodo, ga je srednjeveška postavila izven nje in ni več — vsaj izhodno ne — urejala svoje težnje po človeškem razmerju do prirode, temveč po človeškem razmerju do — Boga. Le ta vidik je bil izhodni in centralni pri vseh tedanjih vprašanjih. To dobo smemo zato pojmovati kot metafizično pojmovanje človeka. Od te dobe naprej ni prišlo takorekoč do današnjih dni nič več novega, temveč postavljale so se le vsakojake kompromisne varijante prvih dveh dob. Tako je n. pr. humanizem neka srednja linija med antično in srednjeveško dobo.
Zdi se mi, da pomenja šele naša doba zopet posebno samoniklo in v tem smislu tretjo dobo v kulturnem smislu zapad-nega človeštva. Temeljno vprašanje naše dobe je socijalno vprašanje. Najvitalnejši problemi sodobnega človeka se vsaj izhodno ne vrte več okrog razmerja človeka do prirode, človeka do Boga, temveč okrog razmerja človeka do človeka. Resnico rečenega občuti danes vsak omika-nec. ali neomikanec, bogatin ali revež takorekoč na lastni koži; isto resnico potrjuje tudi orisani dosedanji razvoj: Člo-vek — priroda, Človek — Bog in človek
—	človek. Vsekakor je torej, kakor pri
/
/
prejšnji, tako tudi pri današnji dobi problem človeka samega, v sled česar podamo najprej kratko strukturno analizo tega bitja.
Ugotoviti je, da nahajamo v človeku vse, kar obstoji v ostalem realnem vesoljstvu, razen tega pa še neki značilni dodatek, ki bi ga kjerkoli drugje zaiIial’ iskali. Na človeku nahajamo anorgafr^^’ organske, končno pa tudi one duševne pojave, ki so značilni za živalstvo in izvirajo kot bomo videli — še zgolj iz instinktivnega značaja. V človeku pa nahajamo poleg te instiktivne duševnosti še tako duševnost, ki ga dviga nad prirodo in ki jo hočemo imenovati racionalno.
To razliko naj kratko osvetli vsaj eil primer. Mati ljiubi svojega otroka, toda nekako vsiljeno, ne ve zakaj ga ljubi. Samaritan ljubi svojega bližnjega, a ne več instinktivno, temveč zavedno. Značilna primera sta tudi takozvana »Liebe aus Neigung« in zopet »Liebe aus Pflichtc. Prva ljubezen je instiktivna, druga racionalna, prvo moremo najti tudi pri živali, drugo samo pri človeku. Ta dihotomija pa velja za celokupno, za umsko (n. pr. miselna) nič manj kot za nagonsko (čustveno stremljensko). V strukturnem pogledu je torej človek na eni strani p° anorganskem, organskem in instiktivnem svojem duševnem ustroju reprezentant vsega realnega vesoljstva, pravcati m1-krokozmos, po svojem racionalnem duševnem ustroju pa sega izven vse prirode. Je podoben drevesu, čegar korenine so v zemlji , čigar vrh pa v »nebesih-.-Pri tem so še zanimivi zakoniti odnošaji med orisanimi posameznimi sferami človeške strukture, namreč da predpo-stav-vsaka višja vrsta pristojno neposredno nižjo: Racionalna duševnost predpostavlja vsaka višja vrsta pristojno neposredno organsko, organska pa anorgansko pri-rodno sfero.
Z ozirom na orisano temeljno stran naše dobe se vrnimo zdaj od strukture k sociološkemu vidiku, pri čemer se takoj vsiljuje dvojna možnost take socijalne grupacije. Tako so značilne socijalne edi-^ niče na eni strani kakor družina, plem* narod, končno vse človeštvo, na dr«?1
Ivan Hribar:
Franju Šukljetu v spominsko knjigo.
Zmenil sem se pa za neko drugo akcijo Ssukljetovo. On je banko »Slavijo« začel napadati Judi v jaslarskem »Ljubljanskem Listu«. Takoj po prvem napadu sem stopil k baronu \Vinklerju, pri katerem sem energično prolestoval proti taki pisavi lista, o katerem mi je znano, da stoji pod vplivom deželnega predsedstva. Dejal sem, da nimam nič proti temu, a'ko »Ljubljanski List« napadla mene kot politika; da pa ne morem dopustiti, da se v napade uipleta tudi banka »Sla vi ja ki za moje politično delovanje m odgovormi. šuklje sam dobro ve, da je protest imel uspeh, kajti še istega dne je od •deželnega predsednika dobil nalog, da mora napade na banko »Slavijo« opustiti.
Posredovanje pri grofu Harrachu je pre-T*el grof Taaflc sam. Zahteval je, naj me banka »Slavija« postavi na cesto. Grof Har-raeh ie to naznanil upravnenni svetu »Sla-
vi	ie Da so sedeli v njem Slovenci, bi bili morebiti pred ministrskim predsednikom zlezli pod klop; a sedeli so v njem Cehi, ki so bili navajeni dobro prevdariti, kakšna »o -naročila, ki prihajajo z Dunaja. Fant je torej bil, da je grof Harrach nekega dne prinesel grofu Taaffeju sporočilo, da bi me banki > Slavi ja < mogla le tedaj odpustiti a »lirah , ko bi kaj nepoštenega zagrešil.	P5*
me varuje dosmrtna službena pogodba.
Toda % tem se stvar ni bila opravljena-Ne vem po čigavem prišej»tovanju — morda bi mogel to j>ovedati šuklje — je grof Taaffe l»ar mesecev kasneje, grofa Ilarrai-lia prosil, naj me »Sl* vi ja« — če. me že iz -sluižibe odpustiti ne more — prestavi vsaj v Galicijo, da ima vendar lam tudi generalni za-
stop. To je bilo konečno upravnemu svetu banke »Slavije« vendar preveč. Ker je sodii, da morajo vse mahinacije proti meni izhajati od deželnega predsednika iz Ljubljane, sklenil je poslati generalnega tajnika F ra ni iška Vlac.ha tjekaj, da deželnemu predsedniku VVinklerju pojasni, da so neizpolnjive, češ, da me ipogodlba, ki jo imam z banko, varuje ne samo pred odpustom iz 6lužbe, temveč tudi pred prestavljanjem kamor si‘ bodi i2 Ljubljane.
Skupaj sva šla z imenovanim generalnim tajnikom k baronu VVinklerju. Ko je čul, zakaj gre. je bil v vidni zadregi. Zagotavljal naju je, da akcija proti meni ne izhaja od njega in da o korakih grofa Taaffcja nič ne ve, nikari že, da <Ti bil on dal inieijativo zanje. Nasprotno, je dejal, da ine visoko ceni kot jako delavnega moža in da bi ga celo veselilo videti me v deželnem zboru. Vpraša se sedaj samo, kdo je ministrskega predsednika grofa Taaffcja zapeljal k popisanim korakom. sem takrat generalnemu tajniku Vlachu označil šukljeta za tega zapeljivca, še danes sem istega mnenja.
šukljetova trditev, da mu je baron Winkler
o	meni dejal: »Tukaj na tem stolu je sedel in se pred menoj jokal, pa sem pomislil, da ima mož ženo in otroka. Sedaj pa imam to v zahvalo!« spada, kakor bo vsakdo po doslej povedanem sam uganil, v kraljestvo bajk. Prevec spoštujem spomin W in ki e rje v, ki se je ob odhodu iz Ljubljane tudi od mene, dasi svojega načelnega političnega nasprotnika, čegar taktike — kakor je dejal — ni odobraval, v čegar dobre namene pa Veruje, prijazno poslovil, da bi ga smatral zmožnega tako nizkotne izmišljotine. Poznavajoč resnicoljubje Šukljetovo sodim o tej izmišljotini tako, kakor vem, da je edino prav.
Za presojanje razmer in oseb naj tu le mimogrede omenim, da mi je grof Harraeh ne dolgo po teh dogodkih t krogih uprave ban-
ke »Slavije« slovesno ponudil bratovščino. Ta plemenita gesta velikega češkega rodoljuba in prijatelja slovenskega naroda me je ganila ne samo zato, ker mi je bila dokaz, da me mož čisla in uvazuje; temveč tudi zato, ker sem jo smatral za neko zadovoljsemo. Ne vem če sem prav sodil, toda zdelo se mi je, da je grof Harrach na ta način hotel izraziti, kako malo so poznali njega, ko so se zanašali na njegovo pomoč pri podkopavanju moje eksistence. Odkrito priznavam, da sem tudi takrat občutil veselje, ko mi je pred vež kot 45 leti nekega dopoldne takratni gimnazijski profesor v Novem mestu Fran šuklje v Brun-nerjevi restavraciji ponudil bratovščino, i to veselje ni trajalo dolgo. Spoznal sem -reč kaj kmalu, da je Šukljetova gesta bila dobro preračunjena. Ja« naj bi bil nami ei tudi eden klinov one lestve, po kateri se je gospod profesor bil namenil plezati kvišku. ^ cGospod dvorni svetnik Šuklje je silno učen, toda ne morem mu prihraniti očitka, da je v verskih resnicah neznansko slabo podkovan. Temu se ni čuditi; nekaj desetletij je že, odkar se je obširneje pečal s katoliško cerkvijo, to glavno predstaviteljico krščanstva med nami Slovenci. Pa še takrat ni na njej našel, da se trivijalno izrazim, ni dlake dobre. Zato se ni čuditi, da ne ve, da je po naukih katoliške cerkve izpoved tajna in jo vsled tega opravlja — ne s skesanim srcem Pre“ hovnim očetom, temveč. — koketno puhlico. Jemljoč na znanje njegovo P nenje in sedanjo globoko vernost njego o prihaja mi pri >em vseeno^*'J
ffmladortne^re, .P« ^Jorne
dosti ni imel bogve kako zapeljivih Čarov. Dokaz za to? Sam po sebi je dan. Kje so, ki Se ptriaezajo na on«	Je ou v svo-
jih mladih letih oznanjal?
s#6
Seveda ne smemo iz vida pustiti, da je bila očitna izpoved Šukljetova naslovljena na gotov naslov. Iskati ga je v srebrni dvorani hotela Union, posredno pa v obširnih prostorih visokega poslopja ob Zmajskem mostu-Ali jo bodo tam unieli? In če jo bodo, ali imajo voljo in možnost dati mu, česar javm spokornih želi? Chi vivra, verra.
šuklje mi očita dolgočasnost. Upam, da S1* vsaj tale moj odgovor ne bode dolgočasil-Urez ovinka priznavam, da gre zasluga za'iJ
—	torej še ena k ostalim njegovim neštevU' nim zaslugam — le njemu samemu.
Zbiranje suhega klasja po njivi šukljetP' vih spominov je s tem zame končano. n<Ly\v fainijo, ki je obsežena v njegovih besedah, da »tudi kot užpau v Ljubljani, (er kot poslanik in pomočili minister v Pragi, nisem mogel opustiti agenta«, mu bo namreč d* odgovor sodišče.	.	ne
Ne morem si pa kaj, da bi svojega spif , zaključil z opisom dogodka, ki prav v »en«1 skl svetlobi pokaže, zakaj je dvorni svetno šuldie vse svoje zarjavele topove proti men1 soravil v pozicije. — Bilo je koncem 1. 19/* ali pa na začetku 1. 1922. Pri meni, takratnem pokrajinskem namestniku, se je zglasil necega dopoldne dvorni svetnik Šuklje v zadevi Dolenjskih železnic. Nič manjša ni njegova želja, ko da vlada naše države£Jr_ veljavi od avstrijske vlade prevedeno- ^ „e ža vi jen je Dolenjskih železnic in da" ‘ K zopet izroči v last delniški družbi Dole" železnic. Stvar mi ni bila tuja. ^ovo. . mi že o njej od druge, simpatlčnejSe mi stni ni. Kljubu temu sem gospoda dvornega s'e / nika mirno in pazljivo poslušal, dasi je nje govo pripovedovanje bilo tako dolgovezno, . da gre za dr. Musilovo progo, katera je prav šukljetova iznajdba, radi katere- sev j da ne bo bolela glava njega, pač pa *e one, ki so založili denar za nje Ko mi pa v teku svoje zgovornosti s tatto
Pa vsi takozvani sloji. Ta dvojna delitev Je Pa za našo dobo tem važnejša, ker se danes v socijološkem pogledu motri vse zdaj po prvi, zdaj po drugi možnosti in to v časih v ljutem medsebojnem nasprotju. Na prvi pogled se zdi, da nimata ta dya socijalna činitelja nič skupnega. Upam pa, da bom lahko pokazal, kako ju Pfeveva en sam princip in kako bi bilo 'lajmarkantnejše zlo naše dobe bistveno omiljeno, ako bi ta princip prišel do |‘eljave. Ril bi to princip agrarizma, kober bi ga ne poznali z nobenega s Iran-mrskega političnega vidika, temveč kot r m v' ■' ? doslei heznani soeijalno kulturni Prfnif • Uakcr ga bom še poiskušal na-N?in? -V P^r^bnosti orisati, razloij ^ se hočem iz melodičnih lizn i , ‘eno per'al> s psihološko ana-,	-	.SCrijn 1 Jiiii vidikov. Če začnem
Je naravnost presenetljivo dej-v	Postane takoj razumljiv z vidika
onsane struktu re človeškega bistva. 1 nzina, je ona socijalna edinica, ki te-melji v svojih koreninah na zgolj in stik ■ nj Plati človeške duše in ki omogoča mstiabtivno soeijalno človeško življenje. !i'etTsh-meii Srativira tudi takozvana ple-s a skupina družin. Šele narod je
ona socijalna edinica, ki temelji kakor v instinktivni, tako tudi v racijonalni pla-
li	človeške duševnosti; že na zunaj, se vidi to v tem, da ima vsak nared poleg svojega instinktivnega duševnega razvoja tudi svojo kulturo, kot se javlja v njegovi umetnosti, znanosti in državnosti. Šele narod je potemtakem ona socijalna edinica, ki omogoča instinktivno, raeio-nalno-socijalno in s tem šele pravo kulturo človeškega življenja. Napram človeštvu sploh pa bi stopila instinktivna plat popolnoma v ozadje, racijonalna popolnoma v ospredje, kar pa je vsled podanih zakonitih odnošajev med posameznimi sferami človeške strukture utopično. Enak utopičen značaj gre torej na primer vsemu socialno - kulturnemu kczmopoli-tizmu in je narodni princip izkazan kot fundamentalni princip kulturno - socijal-nemu razvoju. To pa seveda začasno le z vidika te prve, družinsko - narodno -socijalne delitve. Preiti moramo prihodnjič k drugi slojni delitvi, da bomo končno šele potem organične združitve obeh prišli do takega strukturno-socijalnega pogleda, na človeško družbo, ki naj je naši dobi primeren.	F-
^veta v linKi* . Pr^dsednik gerenfskoga 'ta Visak nLr„ ' 'lr- Hinko Pur. To treba rodnem licu 'Poznati. V zagrebškem -Na
\ m ,. tilStll#' !<•	—	-	...
V ladun*
Politične vesti.
V	taniimirom1« 'J'e namreč poleg izjav /. u<
piiobčena -f na'v®U»arjem in dr. Slanovnikon
dejal a a,, iv nie®»va izjava. Dobesedno je
&'bčinoa ip ,1. 'Puc sledeče: .»Ljubljansko
se ven rt« p azi’ustila vlada. Mi smo za to, da enclai enkrat že rams.i,,	;	.
z dr.*
o m ie
-pnu'	viaua.	ivu	smo
se dela z »bSiraS^v V,°U‘Ve “ da smo že parkrat inteATemral^ T'" K®«1«*1” mesto predsednika -gereiitskega svefal,,5™1
gojem, da bom to tri- do štiri mesce. Kakor
•	j pa..ji® to že poldrugo leto, s čemur imam veliko škodo tudi v svojem advokatskem poslu...« želimo le, da bi bili tudi Ljubljančani enako dobre volje, ko pa- je predsednik gerenlskega sveta v Ljubljani. In Končno bi .tudi želeli, da si dobro prečita izjavo dr. Puca tudi minister Pucelj. — Upa-mo da sedaj, ko vsi žele volitve, vendar pride tudi res do volitev.
/. Tm ** razmerah v -radikalni stranki je objavil Jovanovičev »Narodni gla-s« nad v-se zanimiv uvodnik pod naslovom:	»Sloga« pri
vila- y tem 'članku se poudarja, da pre-it, ,ia-4 ka'na stranka težko krizo in da SL® v	generacije. Do tja pa je
načelnosti, brezidejnosli TS v»e ,le dejstto m 111 ,nekorektne taktike, •se tako šali, t-e,§ ua je^Lu f .pikola Bašič "orna enoten, vendar nihče te uHii Pi°p0?' radikalni klu-b razbit na tri skupine’ it*to® pasicevce, centrumaše in poštene radikale Pasičevei so tip breznačelnih in brezidejnih
so nf’!d1/0.Ttl40V’ ki Pozna,i° samvo cilj, da so itp, t1', iZa 'v®ako ceno. Centrumaši in	'Posteni’	toda ambiciozni
Pa nai	S0’	da	so	lla	vladL
^ror/P r,Ain J? . ^ 1 ^rez nacel. Tiu pa tani talrrv* ru i -Z .^,l®idfcntetvom, toda postanejo ICr, i ubogi j: VI, če se jim da kak položaji.
I °nčiio so tu pošteni radikali. Vidijo zlo ‘P ga skušajo preprečiti, toda tmattjka jim 'de in borbenosti. Ločiti se morajo- o-d ceinl-ninsg ali pa bodo moralno in politično pro-
aba °kda se je temu
vsaj po mojem mne-
lmvedovau L Sa'-11 prl sebi čuditi, jame pri tenjske žel e, - te Avstrija podržavila Do-ijala vojsko 'uf.e ?amo zato, ker je priprav-kratni uprav.-	in	se je bala, da bi ta-
ienjskih ž,») .cvetniki delniške družbe Do-1'rcpustiti s^".'c v <a namen ne bili hoteli debeta pošto 1 lfr°S' mi je stvar vseeno prc-1'ripomni] „ ^'nila me je potrpežljivost in "iki bil; v f*11’ da b' takratni upravni svetna v,iušenjem° brezP°S0]no privolili. Pa še z
Utvim	mi	l'eako	in	s	prodir-
glasom dvorni avetnik v bespdo D, vsi,«;* mu mlvrnem	neseno.
Ali tudi jaz?« vprnSa shktje , -Tudi,«- se je glasil moj	.
•lasom izgovorjeni odgovor.	n	z	na-
Kaj takega mož ni pričakoval. Zato t„ .
, govor za trenotek sapo zapre. Nasloni si . na ohrbtje divana, na katerem je se-m ’	6111	me	očitajoče	pogleda, vstane, vza-
1	e svoje spise o Dolenjskih železnicah in davi resignovauo;
»/-Bogom!«
m'm^do°^?m!<<: n,u odvrnem jaz in ga sp.re-
, Z Bogoff1*^111 vra,‘
•	v žtde»?'-xia® ^ njega tudi danes.
"l Ihmi; U 111 brzovlaku med Beogradom P.	hne	11. in 12. junija 1926.
,"°v D-,. , 1 Jaz imam spisanih nekaj sp oni i-!)liŽtto „ , be’ » kateri razpravlja Šuklje. Pri-?fvi zvp-ui * ,a, a zv(-*zka jih je kakoršen je a. I9p> j ^nklj-et-ov. Narekoval sem jih Ionu. tn sicer - -------- -
lli0M
z namenom, da se obeloda-
ri0ii.	vTdeČ^a,'kako^Šuk-
* jih &	istino,	odločil	sem	se	iz-
dan-ja in ibilo bi tudi v retsndoi tako, če 'bi se radii-kalna stranka istovetila >s pašičevščino. Dokler pa so iv stranki pošteni ljudje, ki hočejo ozdraviti stranko, ni mogoče .tega reči in v razpadanju je samo pašičevščina. To pašičevci tudi dobro vedo in zaito njih aktivnost v obliki histeričnih napadov. Ampak vse to so samo »tresljaji umirajočega. Tu ne pomaga nobeno sredstvo lin pašičevščina se mora končali. Že se vrši nova -orientacija in mesta ter vasi dobivajo novo In zdravo politično fiziognomijo. Najbolj jasno se to vidi ravno sedaj v Beogradu, ki se ravnokar pri-pi’®y''ja, da zr.uši- pašičevščino. In g. Pašič „ ,e tndi čisto ozdraviti in se vrniti v Beo-’ al1 _ia Beograd bo -tujec, ker je izgubil njegovo zaupanje.
-	“j,®?*® 'n konvencije. >Narodni glas« piše: iasiceva okolica taji, da bi Pašič odobril konvencije z Italijo. Ta okolica postavlja
s tem svojega .idola v celo čudno luč, ker trdi, da niso bile Pašiču od tedaj ko je šel iz vlade, predložene -te konvencije »na mišljenje«. To bi mi tudi verovali, ker bi bila vendar prevelika muka za Pašiča, če bi moral prečrtati in prebaviti tako obsežen material, kakor je obsežen v odtiska-nih konvencijah. Ne -bilo hi človeško, če bi se bolnemu starcu vsilil tak trud. T-oda treba vedeti tudi to. Konvencije so se delale za časa raznih vlad g. Pašiča. On kot šef bi moral vedeti za njih vsebino. Če n.i vedel, potem ie pj[ kot šef vlade ali lahkomiseln, ali pa ni bil več sposoben, da material proučuje V enem ko v drugem slučaju je kriv. če nastane iz teh konvencij škoda za državo. Ne samo sedaj, -temveč -tudi ze preje bi moral vedeti Pašič vsaj^za glavno vsebino konvencij. Okolica g- Pašiča s svojimi izjavami najbolje dokazuje, da g. Pašič ni več sposoben, da vodi državo.
Interpelacija Jugoslovanskega kluba. Poslanca Jugoslovanskega kluba so vložili na vojnega ministra interpelacijo, v kateri vpra-ajo, kako da je mogoče, da so orjunasi pri zadnjem spopadu z ljubljansko policijo imeli 'oja-ske bojne čelade. Interpelantje zahtevajo, da vojni minister uvede'v tej zadevi preiskavo in da krivce kaznuje.
= Seje odborov. Odbor za proučavanje novega davčnega zakona je imel v soboto dolgo sejo. Razpravljalo se je o čl. 13. novega zakonit. Opozicija je stavila polno .izpremiinje-valnih jiredlogoiv v korist kmeta, pa je vladna večina vse te predloge zavrnila. — Tudi zakonodajni odbor je imel sejo in razpravljal o zakonskem načrtu o centralni upravi. Kot prvi je govoril posl. Gosar. Dejal je, da se je centralizem izkazal kot slab in da zalo avtonomistična misel zmaguje. Tudi je proti -temu, da bi ee reduciralo 3 ministrstva, temveč reducira se jih naj šest. Ministrstvo za socialno politiko -pa naj -ostane. Nato sta govorila še dr. -Spaho, za vladno večino pa dr. Laza -Markovič. Seja je bila nato zaključena in se vrši prihodnja seja -po vrnitvi ministra Srskiča iz Prage.
= Volovska afera. Parlamentarna komisija za pregled korupcijskih afer vendar ni zaspala. O njenem delu se sicer nič ne poroča, zaito pa so radikal®i poslanci tem bolj pridno na poslu, da -odkrijejo vedno nove afere. Njih naHe,ra J® Pa® ’t:l, da -osumijo po vrsti vse viHrnmtmtal'ne voditelje, da se potem ne bi v 7uh,, '? Rodeta Pašiča. Tako »o prišh vodja zenln u,na vrsl° P'0il- Sušnik in nato cija pa ee jj^dnik-ov Joca Jovanovič. Opozi-vložil-o 26 ^ ®tranl revanfilra In tako je.
lacijo na aXtS odbor posl?ncev intf7P' zvano volovsko -afero X	“
m in jamo, da -se je o tej aferi tu d? v -Sloveniji mnogo pisalo, da pa je pod. PUCelj vsakogar tožil, ki mu je v tej -stvari karkoli -očital N'-ti en obtoženec ni, čeprav pozvan, nastopil dokaza resnice. Ker »o se torej vse tožbe končale za vse, 'ki so očitali posl. Puclju volovsko afero, zelo žalostno, so končno te govorice popolnoma prestale. Sedaj se je ta stara afera zopet privlekla na dan, toda -ne v slavo interpelant-om.
= Razdelitev Abesinije. Pogajanja me<l francoskim veleposlanikom ter italijansko
vlado glede razdelitve interesnih sfer, Bo po sporočilu »Timesa« končala uspešno. Pogajanja so se vršila v italijanskem zunanjem ministrstvu. -Francoska vlada je zahtevala od angleške in italijan-ske vlade pojasnila glede razdelitve interesnih sfer v Abesiniji. Ta pojasnila je francoska vlada dobila -in Izjavila nato ,da so za-dov-olj-iva. Nato je francoska vlada naročila svojemu poslaniku -v abesinski prestolici Adis Abeba, da nastopa solidarno z -angleškim ,in Italijanskim poslanikom v Abesiniji. — Angleško-italijanski	dogovor
glede Abesinije je bil tudi že predložen Zvezi narodov. — Italija -ima torej upanje, da dobi del Abesinije. Treba le, da si Abesinijo tudi -osvoji, -i-n da se ne ponovi blamaža pri -Adu-i.
—	strajki na Francoskem. Vsled stalnega padanja francoskega franka je naravno silno narasla draginja. Ker so pa o&tale plače ne-izpremenjene, so prišl i delavci in uradni k i v najtežji položaj. Delavci zahtevajo povišek plač in ker jim -delodajalci niso hoteli ustreči, so pričeli stavkati. Tako stavkajo pristaniški dela-vci v Rouenu, v Limoges-u stavkajo delavci v porcelanskih tovarnah. Stavkovno gibanje pa -se opaža tudi med uradništvom. Tako groze postni nameščenci z generalno stavko, če jim ne bodo plače zvišane.
= Baronu Rothschildu je francoski parlament razveljavil mandat, ker si -ga je pridobil samo z denarjem. Med volilnim bojem je namreč baron Rothschild izmetal milijone, da si je pridobil naklonjenost voli-lcev. Toda
baron Rothschild hoče biti na vsak -način poslanec in je sklenil, da ponovno kandidira.
Beležke.
Beograjske občinske volitve.
S -tem dovtipom označuje »Politika« beograjske -občinske volitve.
Karajanovič (Maksimovičev kandidat za predsedstvo občine): »Bojim -se, da nas Bobič pri občinskih volitvah ne premaga s svojimi (občinskimi) pometači.«
Maksimovič: »Če ima on pometače, imamo mi policijo. Bomo videli, kdo bo močnejši: pendrek ali metla!«
(lesla g. Pašiča,
V	»Spomenici Nikole P. Pašiča« je objavil sedanji zunanji minister svoje spomine na Pašiča. Ti spomini so pisani tako, da so interesantni samo zato, ker jih je pisal aktivni zunanji minister. Na čelu spominov pa so objavljena gesla g. Pašiča in ta so najbolj interesantna.
Glase se:
Delati z narodom za narod.
Delaj in hodi tudi počasneje, toda vedno le po sigurni poti.
Bolje je umreti za svobodo svojega naToda, ko pa ostati -tuj suženj.
To je bil vedno moj princip, pravi kot urvod k tem geslom g. Nikola Pašič. Jacques:
Ljubljanski velesejem.
OSMI IN DEVETI DAN.	Lastni	paviljoni.
-V soboto je vreme v začetku kazalo prijazno lice in zato je število posetni-kev doseglo lepo višino do 7(X)0. Popoldne se je vlila, kratka ploha, kar pa obiskovalcev ni motilo. Kupčija je v vseh strokah prav dobra, kupci kažejo interese za isto blago kot prejšnje dni, to je predvsem za pohištvo, čevlje, posodo ild____
V soboto so velesejem obiskale številne šole iz raznih krajev Slovenije in ostale države, med njimi tudi nekatere strokovne, gospodarske in gospodinjske.
Številni so bili tujci. Med gosti iz Italije prevladujejo še vedno Slovenci, dasi je prišlo v soboto tudi nekaj pravih Italijanov.
Velesejem je tudi -obiskal poveljnik zagrebškega generalnega štaba general Nedič, eden najboljših naših vojaških strokovnjakov, skupno z generalom Trip-kovičem, dalje g. Andre Loissier, konzul v Zagrebu ter bivši jugoslovanski poslanik v Pragi tir. Vošnjak Bogumil.
V nedeljo je obisk dosegel rekordno višino, to zato, ker so obiskali velesejem domačini, ki so -izrabili prvo lepo priliko, da posetijo prireditev, zlasti sedaj, ko ima še vsak denar v žepu ... Prav živahna je bila frekvenca z rodbinskimi izkaznicami.
Uprava velesejma je zdala sledeči
komunike:
»Uspehi dosedanjih šestih mednarodnih velesejmov v Ljubljani so dokazali, da je ta* ustanova za razvoj -in napredek našega narodnega gospodarstva absolutno potrebna in koristna. Ker je država, o obito pa Slovenija kot najbolj industri-jalizirana pokrajina, življenjsko zainteresirana na Ljubljanskem velesejmu, je velesejemska uprava sklenila, da se bodo bodoči sejmi v Ljubljani vršili v še večjem obsegu s postopnim priključevanjem vseh onih panog našega gospodarstva, ki doslej še niso bile zastopane na velesejmu. Kljub sedanji težki gospodarski krizi, je dosegel letošnji velesejem zelo zadovoljive uspehe, kar najbolje dokazuje število razstavljalcev, kupcev in kupčijskh zaključkov,«
Radio na velesejmu. Na veselejmu je razstavljenih več modernih radioapara-tov. Radio-klub v Ljubljani je priredil posebno izložbo, kjer so razstavljeni prvovrstni izdelki naših amaterjev.
Razprodaja. Detajlna razprodaja razstavljenih vzorcev, katerih razstavljalei ne bodo odpeljali, se vrši danes ves dan.
Koncert na velesejmu.
Včeraj je priredila godba dravske divizije promenadni koncert ob 11. uri in 17. uri. Občinstvo je bilo prijetno presenečeno nad prvovrstnim izvajanjem te popularne godbe.
V	elesejem se zaključi danes! Na razne netočne vesti, da se velesejem podaljša za par dni, je uprava sklenila, kar je samo ob sebi umljivo, da se velesejem za-K-ljuči na točno določeni dan in to je . anes: Na to činjenico opozarjamo vse
interesente.
V	lastnih paviljonih je razstavilo blago skoraj 50 tvrdk, od katerih nekatere navajamo:
Tvrdka Pollak Karl d. d. ima prav okusno izložbo svojih finih in solidnih izdelkov. Tvrdka vrši veliko propagando za svoje čevlje z detajlno razprodajo po reklamnih cenah.
Tvrdka Stanko Florjančič ima kot smo že poročali'velik in lep, okusen paviljon z razstavo orodja in posodja vseh vrst kakovosti. Tvrdka ima solidno, na ko-mercijalni bazi osnovano poslovanje. Poleg centrale v Ljubljani Sv. Petra cesta, je otvorila tvrdka tudi filijalo na Celovški cesti, na kar opozarjamo vse naše šišenske in okoliške čitalce.
Svoj lasten paviljon ima tudi tvrdka »Chemotechna«.
Kolinska tovarna toči prav fino »kapljico«, seveda brez alkohola, pač pa s kofeinom. Marsikak obiskovalec se pokrepča z dobro črno kavo, napravljeno s primesjo kolinske cikorije, ki uživa mnogo zaupanja med našimi gospodinjami.
Prav številni so paviljoni raznih vinskih tvrdk, poleg njih je tudi nekaj brezalkoholnih točilnic.
Tudi letos je najlepši paviljon Čeho-slovaški paviljon, kjer ima tovarna Škoda razstavljene svoje tehnično dovršene dinamostroje.
HIGIJENSKA RAZSTAVA.
Tudi letos je na velesejmu prirejena higi-jenska razstava, ki se je postavila lepo, dasi precej nehvaležno nalogo: opozarjati najširše plasti naroda na razne nevarnosti, ki prete s pogubo zdravja ter tudi pokazati najuspešnejšo pot do obrambe.
Številne statistike nazorno predocene po geometričnih krivuljah in stolpcih opozarjajo na nevarnosti alkoholizma, nikotinizma, tuberkuloze ter drugih epidemičnih bolezni. Plakati, slike, modeli in posamezni v špiritu hranjeni deli človeškega telesa svare pred golšo, vnetjem slepiča, svetujejo pravilno nego dojenčka, otroka in tudi odraslih oseb, vse za en cilj — splošno zdravje ljudstva.
Plakat ti pove, kaj je predvsem treba vsem, namreč: solnca, zraka, vode! Razstava te opozarja na točno vrednost tvoje prehrane, ti nazorno	pokaže, kako	se varuj	vsakojakih
nezgod in	te	odvaja od	razvad.
Poseben oddelek, ki je dostopen samo odraslim, te opozarja na žalostne posledice spolnih bolezni, ti pove kako se jih varaj in kako se zdravi. Iz tega oddelka prideš prepričan, da	je	bolje malo	manj grešiti, pa v
bodoče zdrav	biti. Drugi	oddelek	ti nazorno
pokaže razvoj otroka v materinem telesu ter pokaže nekatere porodne abnormalitete.
Poročevalec je tudf opazil, kako je pre-skrbna mati s spretno kretnjo odvrnila svoji že dorasli hčerki od vhoda v , ta dva oddelka. Mnenje poročevalca je, da ta mati ni dobra vzgojiteljica svojih, skoro že za mofitev godnih hčerk.
»MLADINA«.
Izšla je 8.—10. številka »Mladine«, ki zaključuje 2. letnik revije.
V	tej številki, ki ima 52 strani, je objavljen tudi del zapuščine umrlega Srečka Kosovela. Sodelujejo še A. Ocvirk, Joško Krošelj, Božidar Borko, ki objalvja zanimiv Članek o umrlem češkem pesniku in Jiri-ju Wolkerju, dalje C. Debevec, C. Kočevar, Pero Segota, Ivo Grahor, prof. dr. Veber, V. Premru in končno s popravkom še g. nar. poslanec dr. Gregor 2erjav.
O	tej zanimivi in vsebinsko bogati številki več v kratkem.
Dnevne vestt.
VESTI (I POVDNJIH.
Silno obširno poročajo vsi časopisi o povodnjih. Nobenega dvoma ni, da so vsa fa poročila v glavnem resnična in tudi potrebna. Težko prizadetim krajem je treba nujne pomoči in ravno časopisna poročila so največ pripomogla, fia se je vlada res zavzela za od povodnji prizadete kraje.
Vsaka dobra stran pa ima tudi svojo slabo. Tako tudi poročila o povodnjih. Moglo bi nastati mnenje, da bo vsled povodnji žetev pšenice zelo slaba, da bo pomanjkanje pšenice, kar mora nujno povzročiti podražitev kruha. Nikakor ni izključeno, da bi židovski špekulanti v Vojvodini tudi nalašč pretiravali veličino od povodnji povzročene škode, samo da bi mogli potom žita poštena podražili.
In zato je nujno, da vlada na ta poročila pazi in da že sedaj poskrbi, da bo vsaka špekulacija z vestmi o povodnji izključena in da ne bo kruh-zavoljo špekulantov dražji.
Zakaj, draginja je prav zares že itak prevelika.
Spomenik Ivanu Žolgerju lia univerzi postavljen.
V	avli naše univerze se je poetav-il spomenik pokojnemu univerzitetnemu profesorju dr. Ivanu Žolgerju, kakor je bil lo sklenil univerzitetni svet začetkom tega študijskega leta. Vsled nepremostljivih ovir ni bilo mogoče dokončati še pred koncem poletnega semestra vseh priprav za svečano odkritje, kakor je bilo nameravano prvotno na dan obletnice smrti pokojnika dne 16. maja, pozneje pa na Vidovdan. Ker je sedaj mnogo profesorjev in dijakov Ljubljano že zapustilo, se ne more izvesti nameravano svečano odkritje.
Ob tej priliki se zahvaljuje podpisani pripravljalni odbor univerzitetnemu profesorju arhitektu Jožefu Plečniku, ki je vse svoje veliko umetniško izkustvo vedno dal z dragocenimi nasveti odboru na razpolago. Plemenito so podpirali postavitev spomenika univerzitetni kolegi pokojnika in tudi mnogi drugi darovatelji. Mestna občina ljubljanska, mariborsko, celjska in slovenje-bistriška, g. minister in poslanik dr. Otokar Ribaf, g. veliki župan ljubljanski, g. veliki župan mariborski in tvrdka Feliks Toman so nam z znatnimi prispevki prišli na pomoč. Ob enem naj sprejme izraz posebne zahvale stvaritelj spomenika g. Anton Kralj. Naj bo torej spomenik tudi zunanji znak čustev ljubezni in spoštovanja, ki ga goji univerza in naš narod do Ivana Žolgerja.	,
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika.
Univerzitetni profesorji:
Dr, M. Dolenc, Dr. L. Pitamic, Dr. L. Ehrlich.
Istočasno z odkratjem spomenika pokojnega profesorja meddržavnega prava Ivana Žolgerja, izdal je profesorski zbor juridične fakultete letnik V. Zbornika znanstvenih razprav, v počaščenje spomina na odličnega tovariša. Na čelu te najnovejše publikacije je slika pokojnega s faksimile podpisom in posvetilom, na to vse vrste članki red. prof. dr. L. Pitamica, dr. A. Bilimoviča, dr. Gj. Tasiča in hon. prof. dr. K. Savnika iz javnega prava, red. prof. Dolenca in Jasinskega iz pravne zgodovine, red. prof. Kušeja, Lapaj-ne-a in Škerlja pa iz materialnega prava.
Izseljevanje rudarjev v Francijo.
Delavska zbornica nam poroča:
V četrtek, 1. julija, je odšel v Francijo tretji transport rudarjev, ki je obsegal 64 samcev in 45 obitelji. Njihova pot jih vodi deloma v železorudnike v Alzaciji, deloma v premogokope v severni Franciji. Polne stroške za obitelji plača proti majhnemu povračilu Delavska zbornica iz izseljeniškega fonda, za kojega je v ta namen prispevala nekaj denarja Trboveljska prem. družba.
V soboto je odšlo 60 samcev tudi v Dalmacijo v premogokop Siverič. Vrše se še nadaljnje redukcije. Med reduciranci je mnogo oženjenih, a za te je še negotovo, kdaj bodo pripravljena potrebna stanovanja.
Transport oskrbuje Francosko generalno izseljeniško društvo v Zagrebu, B-cesta 33, in se morejo posamezniki obračati tudi nanj za vse potrebne informacije glede izselitve v Francijo.
—	Sanitetni svet pri inšpektorju ministrstva narodnega zdravja za ljubljansko in mariborsko oblast je na svojih sejah dne 16-junija 1926 in 1. julija 1926 razpravljal o zaščitnem cepljenju proti škrlatini z. vim cepivom. Sklep z dne 10. -junijai 1. -je prišel v javnost brez vednosti sanitetnega sveta in v potvorjeni obliki, ker zdravstveni svet v omenjeni seji ni sklenil prepovedati nadaljnjega cepljenja, temveč so bili nekateri člani le mnenja, da se naj započeto cepljenje začasno prekine, dokler se javnost ne pomiri in dokler ne dobimo z merodajnih avtoritativnih .st reko v ni h strani podatkov o ceolienju v naši državi in drugod. Nihče v sanitetnem svetu pa ni trdil, da bi bil tragični izid škrla ličnih obolenj v d rezini Andrejka
v	vzročni zvezi s cepljenjem ali da bi zadevala kakoršnakoli krivda HigU^i ravod.
—	Po razpravi dne 1. julija 1926 zaključuje sanitetni svet, da nima nobenega P0«1'1;1 odsvetovati nadaljnjo od ministrstva zdravja odobreno cepljenje proti škilaU •
—	Novi prosvetni zakoni Minister prosvete je odredil, da se imajo vsi doslej izdelam zakonski načrti, ki spadajo v njegov resoi ponovno pretresti in definitivno regulirati, tako da jih bo mogoče čim preje predložiti Narodni skupščini v svrho uzakonjenja. V to svrho je določena posebna komisija.
— Prošnje in predstavke na ministrstvo prosvete. 'L ozirom na to, da prihaja v zadnjem času v ministrstvo prosvete vedno več prošenj in predstavk, ki so naslovljene direktno na ministra ali na njega pomočnika, je odredil prosvetni minister, da se take vloge odslej sploh ne bodo več upoštevale in naj-sibodo tudi po predpisih kolkovane. Odslej se bodo upoštevale samo vloge, ki bodo adre-sirane na »Ministrstvo prosvete«.
— Kongres židovske omladine. Savez židovskih omladinskili udruženj je sklica-l za dne 25., 26. in 27. julija kongres v Sarajevo. Kongresa se udeleže delegati iz vse države. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo po državnih železnicah.
— Udeležencem pravniškega kongresa v Ljubljani, ki se vrši, kot smo poročali, v dneh od 9. do 12. septembra je dovolil prometni- minister četrtinsko vožnjo. Legitimacije veljajo od 5. do 20. septembra.
— Albanske cigarete v Jugoslaviji? Pritožbe naših kadilcev radi slabe kakovosti in visoke cene domačih monopolskih tobačnih izdelkov so dale inozemskim producentom jKtvod, da hočejo poskusiti uvažati v našo državo inozemsko blago. Te dni se je obrnila neka tovarna svalčic v Draču na našo vlado z vprašanjem, pod katerimi pogoji bi bilo mogoče uvažati v Jugoslavijo albanske cigarete. Naša vlada doslej še ni odgovorila.
— Pasja steklina v naši državi se opasno širi. Dne 30. junija je bilo prepeljanih iz Ogulina v Pasteurjev zavod v Zagrebu 11 oseb, ki jih je ugriznil en sam stekel pes. Na teritoriju na • Pasteurjev zavod v Zagrebu odpadajočih pokrajin, na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji in v Primorju so ogrizli lansko leto stekli psi 1510 oseb, pri tem pa niso všteti slučaji, ki so se pripetili v Zagrebu in katerih število znaša 425. Neki strokovnjak piše z ozirom na to v nekem zagrebškem listu, da se to zlo samo s preventivnimi sredstvi ne da uspešno pobijati ter da bi bilo edino uspešno sredstvo zmanjšanje števila psov, ki letajo v teh krajih brez gospodarjev okrog. Mi pa pripomnimo k temu, da bi bilo poleg tega treba uvesti obligatorično cepljenje psov zoper steklino, institucija, ki je že davno upe-ljana v nekaterih drugih državah, kjer se je sijajno obnesla, tako da so tam slučaji pasje stekline skoraj neznani.
— Hiperprodukcija inteligence v naši državi. »Glasnik profesorskega društva« prinaša statistiko gimnazij, gojencev in profesorjev v naši državi v preteklem šolskem letu. Po tej statistiki je v naši državi vsega skupaj 175 gimnazij, na Slovenijo jih odpade 13, in sicer 9 osem, 3 sedem in ena šestrazredna. Pomorske akademije imamo v državi 3, trgovskih 9, ruskih šol 12. — V vseh 175 gimnazijah je bilo v pravkar preteklem šolskem letu 83.559 gojencev, mednjimi 24.735 gojenk. Na Slovenijo odpade 5799 gojencev, med njimi 1107 gojenk. V pomorskih akademijah je bilo 163 gojencev, v trgovskih 2001, v ruskih gimnazijah 2527, med njimi 1032 ženskih. Maturiralo je letos na vseh naših gimnazijah 2327 kandidatov, na Slovenijo jih odpade 207.
V	Beogradu je bilo 7220 gimnazijcev, med njimi 3223 žensk, maturantov 225, meri' njimi 102 ženski. Na vseh naših gimnazijah je bilo 2019 kvalificiranih učnih moči, na Slovenijo jih odpade 200.
— Regulacija Save pri Tacnu. V generalni direkciji voda je izdelan načrt za regulacijo Save pri Tacnu. V svrho paraliziranja nevarnosti za ljubljanski vodovod je predviden jez. Dela se izvrše še tekom letošnjega leta.
— Pobijanje analfabetizma v Bosni in Dalmaciji. V Bosni, Hercegovini in Dalmatinskem Zagorju je na stotine analfabetov, zato so sklenili vseučiliščniki iz onih krajev, da ustanove ferialne tečaje, v katerih bodo poučevali nepismene ljudi v pisanju in čitanju. Ker rabijo v to svrho učnih knjig, se je ustanovil po inicijativi »Seljačke, Sloge« v Zagrebu odbor, ki bo zbiral v ta namen denarne prispevke. Odbora pripadajo: prof. Novljan, prof. Skorjač in Rudolf Ilerzeg.
— Danski dijaki v Sarajevu. Koncem tega meseca pride v Sarajevo okoli 30 danskih dijakov, da se seznanijo z našimi razmerami in spoznajo naše pokrajine. Posetili bodo Dalmacijo, Beograd, Zagreb in druga večja mesta.	.
— Odlikovan je bil z redom Belega orla generalni ravnatelj poštne hranilnice dr. M. Nedeljkov ič.
— Promoviran je bil na graški univerzi za doktorja prava Mirko Kukman.	(
— Iz sodnijske službe. Okr. sodnik in P'’e<' stojnik okrajnega sodišča v Kočevju J®*500 Jerman je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije.
— 1» policijske službe. Za detektive pi' policijskem ravnateljstvu v Zagrebu so imenovani: Peter Bedek, Anton Golob, J°S,P Hafner,-Josip Fuček, Josip Keča, Stefan hrec, Mijo Rogina in Fran Zagajšelc.
— Iz železniške službe. Josip Švalja, nadzornik proge Podnart-Kropa je premeščen v Kranj kot nadzornik proge sekcije Jesenice; Ivan Auser iz Maribora pa k sekciji Jesenice kot nadzornik proge Podnart-Kropa.
— V inžeujerski oficirski šoli v Mariboru so napravili te dni izpit za inženjerskega '_ezTel’v' nega podporočnika sledeči Slovenci: inž. Ivan Poženel iz Ljubljane, inž. Franjo Junar iz Griž, inž. Rihard Klemen iz Crtnošnjic, inž. Rajko Hvala iz Mozirja, inž. Radovan Zupančič iz Ptuja, Janko Barle iz Metlike, Stanko Planinšek iz Ljubljane in Rade Perko iz Gorice.
— Panevropski odbor v Parizu. Richard Coudenhove-Kalergi je sestavil v Parizu panevropski odbor, kateremu pripadajo najodličnejše svetovne osebnosti. Predsednik tega odbora je bivši ministrski predsednik Herriot,
dalje so v odboru še bivši minister De Monzi, Leon Blum, Barahelemy, Lucien Ronuer, glavni urednik pariškega dnevnika Figaro« i. dr.
— Sovjeti grade močno zračno floto na Pacifiku. Sovjetska vlada je odobrila kredit za zgraditi oporišča za sovjetsko zračno floto v Pacificu. Ta flota bo sestavljena iz 120 avi-onov.
— 45.069 brezposelnih v Bolgariji. Pri zadnji debati o izrednih kreditih v bolgarskem parlamentu je prišlo do diskusije o brezjiosel-nosti. Poslanec Hristov je zahteval, da se določi kredit 10,000,000 levov za podpore brezposelnim, katerih število ceni na 45.000. Ministrski predsednik Ljapčev je odgovoril, da ni mogoče vnesti v proračun nobene nove postavke. Po njegovem mnenju je iskali glavni vzrok brezposelnosti v Bolgariji v velikem številu beguncev. Za te ]>a se poskrbi s posebnim posojilom.
— Nov poročni zakon v Meksiki. Meksikan-ska vlada je izdala zakon, ki določa, da se morajo dati ženini in neveste pred poroko zdravniško preiskati ter da se smejo poročiti samo osebe, katerih popolno zdravje je zdravniško ugotovljeno ter poroka od strani zdravnikov dovoljena. Ta zakon je vlada izdala vsled tega, ker je statistika zadnjih let dokazala mnogoštevilne slučaje, da so umrli otroci vsled po stariših podedovanih bolezni.
— V Filaudiji sneži. Dočim je bilo na Fi-landskeni začetkom meseca junija toi>lo poletno vreme, je nastopil sedaj nenadoma občuten mraz. V severnih krajih je padla temperatura pod ničlo ter je zapadel ponekod sneg.
— Beograjski stražnih onečastil 6-letno dekletce. Na zahtevo subotiške policije je bil te dni aretiran v Beogradu višji policijski stražnik Aleksander Radojkovič, bivši opčin-ski beležnik v Bački. Preiskava je dognala, da je Radojkovič pred 15 dnevi, ko je potoval po službenih poslih iz Subotice v Som-bor, onečastil 6-letno deklico, ki so jo našli na vrtu pred domačo hišo onesveščeno. Ra-dojkoviča so prepeljali v Subotico, kjer ga bo predala policija državnemu pravdništvu.
— Bančni ravnatelj aretiran radi °deru-štva. Pančevski državni pravdnik je odredil aretacijo Josipa Krausa, direktorja Kreditne banke v Debeljači. Čedni ravnatelj je izposo-jeval ljudem denar proti 100 in celo 150 odstotnim obrestim. Uvedena je preiskava tudi proti ostalini članom imenovane banke.
Obleke lastnega izdelka
Vam nudi najceneje
JOS-ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
— Usodno srečanje dveh pastirjev. Nikola
Modošan in Lazar Grujin sta služila pri istem gospodarju na pustinji Dolovo pri Vel. Beč-kereku. Modošan je bil jezen na Grajina, ker mu je gospodar zvišal plačo. Ker je gospodar vedel za njuno sovraštvo, ju je poslal na pašo vsakega posebej in na različne pašnike, da se ne bi srečala. Včeraj pa so se jima pota križala in trčila sta skupaj. Takoj sta se pograbila ter jela udrihati drug po drugem s pastirskimi palicami. Mlatila sta se tako, da je obležal Grujin kmalu z razbito črepinjo mrtev na »bojišču«. Modošana so spravili v zapor, kjer leči sedaj svoje ne lahke rane.
— K misterije/ni najdbi odsekane zenske noge na Dunaju. Dunajski policiji se je posrečilo odkrili misterijozni zločin, o katerem so zadnje dni dunajski listi obširno pisali in o katerem srno poročali tudi mi. Izkazalo se je, da je šlo za umor mesarjeve žene Wim-passinger, ki jo jfe umoril njen mož Josef VVimpassinger. Morilec je svoj zločin priznal. Trdi, da je nastal med njim in njegovo ženo, kakor že večkrat srdit prepir in ljut pretep, tekom katerega je pograbila žena kuhinjski nož, vsled česar je mož zbezal v kuhinjo. Tam se je spodtaknil nad kupom drv ter padel. Poleg kupa drv je ležala sekira. Pograbil jo ie ter udaril svojo ženo po glavi. Zena se je onesvestila. Nato je vrgel svojim otrokom, ko so se igrali na dvorišču nekaj denarja ter jim zaklical, da naj si kupijo jestvin. Med tem časom je skril svojo onesveščeno ženo pod posteljo. Naslednjega dne je šel na policijo z namero, da prijavi svoj zločin. Na stopnji-cah si je premislil ter sklenil truplo razkosati. Svoje dejanje je izvršil z brezprimerno bestialnostjo. Posamezne kose je skril v n omari. Glavo je nameraval nesti v anatomi -ni institut, da bi bili tam prmskalimozgaie ter ugotovili, zakaj je bila žena aka Ksanti-pa. Pozneje je nosil posamezne dele v vreči na Reichsbrucke ter jih metal v Donavo. Ko je izpraznil vrečo četrtič in zadnjič, je obvisela na spodnjem delu konstrukcije noga. V mraku se je vrnil na lice mesta, hoteč izbrisati sled svojega zločina. Pri tem ga je zasačil gledališki Igralec Fratz Raimund, ki ga je dal aretirati. Sumi se, da je spravil Wimpassin-ger s sveta tudi 18-letno hčer, ki je izginila
'meseca marca leta 1925 na zagoneten način-
-	Dva leva in tri levinje na crenionsKiu
ulicah. Te dni se je pojavilo ob 9. » doma
cremonskem trgu P»rt! ^uSte iz eirku-troje levinj tn dva leva. Zven s za. Trg je bil poln
lastUa ^na panika. LpKiJ.eže in vse ,	.
z prte FMen od° levov’ je odkorakal p? kral-kem izorehodu v cirkus, kjer je napadel ne-
l	ega konja. Levinja »Luci« se je vrnila s trga mirno v kletko. Drugi lev je napadel na ulici nekega konja. Voznik je pobegnil ter prepusta konja njegovi usodi, toda konj se je tako junaško branil s kopiti, da je moral lev konč-
no oditi. Ostali dve levinji sta požrli v mestu eno mačko in par kokoši. Končno so spravili uslužbenci cirkusa s pomočjo policije nevarne dezerterje zopet na varno. Krotilec, ki je dogodek zakrivil je bil aretiran.
— Lord obsojen radi krive prisege. Listi poročajo, da je bil te dni v Londonu obsojen mladi baron Clifford radi krive prisege. Lord Clifford je prišel namreč meseca marca v pisarno londonskega škofa po dovoljenje za poroko s hčerko »kraljice londonskih nočnih lokalov«. Izjavil je, da se piše Edvard Rus-sel ter da je star 22 let, dočim je star šele 19 let, vsled česar bi bil rabil za sklenitev zakona privoljenje svoje matere, ki bi ga P" ne bi bil nikdar dobil. Svojo lažnjo izjavo je potrdil s prisego, nakar je dobil od škofa dovoljenje za poroko ter se je tudi faktu®0 poročil. Lord - major — angleška justica je naše pojme čudno urejena, če je res tako, da spadajo taki delikiti v kompetenco župana
—	ga je obsodil na najvišjo kazen, ki jo zakon statuira, na 50 funtov šterlingov. Obtoženčev zastopnik je prosil, da se dovoli njegovemu klijentu 14 dnevni odlog, da spravi denar skupaj. Lord - mayor je prošnji ugodil.
— Poizkusen samomor v policijskem zaporu. Upokojeni policijski stražnik Josip Rup-ljanič v Zagrebu se je te dni v pijanosti skregal in stepel s svojo ženo. Ženska je bila hujša kot penzionirani stražnik. Šla je po sekiro ter oplazila svojega moža parkrat P0.1 •" ki. Nato je poklicala hudobna ženska P° ..„ jo. Prišel je mlad policist, ki je ILip')"1, aretiral in odvedel v policijski zapor, č-es, o. je povzročil v pijanosti izgred. V zaporu so Rupljaniča obvezali, nakar je zaspal. Ko>r se je zjutraj prebudil, se je skušal s svojim žepnim nožičem zaklati. Prepeljali so ga v hotnico. Sedaj poizveduje policija, kot poročajo zagrebški listi, zakaj se je skušal Rupljanic usmrtiti. — Zdi se, da stvar ni posebno koni-plicirana. Najbrže se je hotel Rupljanič pre-seliti na drugi svet radi svoje zene, ali p* zato, ker se mu je zamerila policija in policijski zapor.
— Continental pisalni stroji so najboljši in se dobe v satnoprodaji Ivana Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon 434. (Paviljon-,
E 24, 26.)	.	.£
— Maturantje ljubljanske I. drž. gimnazij« oddelek a) in b) 1. 1906. Pripravljalni odboi se je dogovoril na svojih sestankih, da pro-slavi 20-letnico mature dne 15. in 16. septembra t. 1. v Ljubljani s sledečim sporedom: \ sredo, dne 15. septembra zvečer prijateljslofl sestanek, v četrtek dne 16. septembra skupi" zajuterk in obed, popoldne skupni izlet v okolico. Prosimo vse tovariše, ki se proslave nameravajo udeležiti, da javijo to na naslov Dr. Milan Šubic, odvetnik v Ljubljani čim' preje, nakar se bode vsakemu odposlal točen spored.
Ljubljana,
— Shod privatnih nameščencev. V s obok dne 3. t. m. so sklicale organizacije privatni® nameščencev protestni shod proti podaljšam" delovnega časa. G. Urbančič je v soboto ob; javil oster napad na prireditelje shoda,.-*’ da imajo samo strankarske namene. — sb°' da, ki se je vršil pri »Levu« ob 9. uri je udeležilo komaj kakih 60 oseb. Predsedoval je Kopač, referenti pa so bili Puh1’ Kopač ter ragrebška delegata Pfeifer in Col' ner. Shod je smatrati kot ponesrečen.	.
1— Občni zbor Glasbene Matice v Ljubija" se vrši z običajnim dnevnim redom v pone; deljek, dne 14. julija 1926 ob 20. uri v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice.
Maribor.
m — Kaj se vse ne krade. K nekemu gostilničarju v Strmi ulici, sta prišla pred dne-
vi	dva človeka, ter mu ponudila v nakup-gramofonske plošče. Na odgovor, da jih " kupi in sploh ne rabi sta lopova brzo sOT ' h gramofonu, ki ga je .imel gostilničar mizi, in takoj pričela Ovirati. Svirala sta , tiko časa, da je romalo v njuno torbo P", gostilničarjevih gramofonskih plošč. Eden j njiju je bil že prijel.
m — Lep začetek. Te dni je prijela policij" § komaj 14 letnega fantiča, ki je hotel preno- : č id i ma hodniku pred mestnim mogistralom- j Na policiji je izjavil da se piše Stratinšek ■	,
da je prispel iz Sarajeva. Poizvedbe BO « gnale, da je ukradel svojemu očetu 3000 < in nato pobegnil v Maribor. Policija ga Je .?!.:* pravila naizaj k starišem. i05e je želzm«M| uslužbenec.
POPLAVE TRAJAJO DALJE. /
Dočim so začele reke v južni Srbiji pač"^’, ;
v severni še vedno naraščajo. Južna Mor» ,‘e | je dosegla Kruševački most. Vsa pokrajin" ' pod vodo. Promet med Beogradom inN"*®. je prekinjen. Donava je porušila nasipe V Apatinu in v nekaterih drugih krajih. skupaj je poplavila Donava 32.000 juter.■ n0 da je poslala v ogrožene kraje večje malih ladij in vlačilcev, da pomagajo pr> * Sevanju. V Beogradu sta Sava in Donava n rasli v soboto za nadaljnih 15 «■ 1 u(il 1)1 va narašča;	.	.	„
V Stipu je odnesla voda nekega pastirja " paši. V istem kraju je ubila strela pet Iju".
V	Bački dela na nasipi nad 10.000 ljudj, w : in dan. V Novem Sadu je naravo ne gr0, | 620 cm nad normalo, vendar pa mezi nobena nevarnost.	ru-epled"1	j
V Sombor je prispel kralj, ki je P‘«s ,er raz motornih čolnov vse poplavljene kra e razdelil med prizadeto prebivaletvo ^ jIt podpore. Obiskal je tudi Apatin, Brzdanj. Novi Sad, odkoder odpotuje v južno . ■ da si ogleda tudi tam povodeljsko katasir ,f
Gospodarsko-finančni odbor ministro lr dovolil za prvo pomoč poplavljencev 16 r jonov dinarjev.
AUBEBJEV »FRA DIAVOLO«.
Auberjev, L 1830 zloženi »Fra Diavolo :, sicer ne dosega njegove, dve leti prej zložene velike, v pravem pOmenu besede revolucionarne opere >La muete de Porticte, a je elegantno delo, polno pristno francoskega esprita, g-racije, line pikanterije in živahnosti. Auber (178*2—1871), ki je v bistvu nadaljeval narodno smer v operi, katero je začrtal BoieJdieu, le da je bil globokejsi in narodnejši je posebno rad družil narodna svojstva francoske glasbe •/. onimi italijanske in vedno dajal prednost libretom, ki so jnu dopuščali izdatno vlaganje italijanskih barkarol in plesov. Vsa njegova glavna dela ™ ^'Sfavajo v Italiji in njegova glasba, sreč-:	francoske	pevske	deklamadorike
no	arUaznosli	je vedno prav srec-
bo doseorfV!wa italijanski kolorit. In da si rosi	diavolo: že kmalu lepo
r Umi ko in ,mUCtnkllie * svoio živahno, drzno diko 5e vedno °ma itt«j““kp sladko melo-
„ri:^“°r!tev1I!a mariborskem odru je še Ho zadovoljila. Pod vodstvom kapelnika ne noga je orkester, dasi kljub izdatni priteg-tujih moči ni zadoščal, igral s hvalevrednim izrazom in elanom, tako da so prišle lepote Auberjeve partiture do polne veljave. Urvalekova režija se je izkazala. Pevska družina je povsem zadoščala. Naslovno vlogo je •Ui in.igral priljubljeni tenorist Burja, Pa je imel nesrečen dan in .bil pri premi-
jeri posebno igralsko slabo razpoložen. Pe\-ski*je bolj ustrezal. Ljubko, simpatično Zer-lino je podala Lubejeva, kateri la \loga izredno dobro leži. Tudi pevski bi bila prav dobra, ko bi imela bolj izenačen in uglajen crlas. Govorov je podal v maski in igri tipičnega angleškega aristokrata in je tudi prav dobro pel. Križeva, ki je dobra pevka, se je resno trudila, da bi napravila tu«u igralski iz Pamele vsaj kolikor je bilo ne-obhodno potrebno. Občinstvu sta -seveda najbolj ugajala oba bandita, katera sta podala Urvalek in Oksanski z res učinkovito komiko. Pa tudi ostali solisti so bili z vnenvo pri stvari. >	M. S.
Šport.
Športna prirediteT kolesarskega in motociklističnega društva >Sava< v Ljubljani se
vrši 11. julija 1926 (v slučaju slabega vremena 8 dni pozneje). Popoldne ob pol 2. zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupni pohod z godbo na prireditveni prostor S. K. Ilirije pri šišenskem kolodvoru. Spored je zelo bogat ter obsega 13 točk. Vse dirke na dirkališču S. K. Ilirije. Začetek ob 15.30. Pri društveni glavni dirki prvo darilo dirkalno dvokjlj. Pri dirki Zveze kolesarskih društev prvo darilo dirkalno dvokolo na/novejšega francoskega tipa. Druga darila so srebrni k:pi, diplome svetinje itd. Darila so razstavljena za čas velesejma v paviljonu F. 267—‘_bb.
Boksmatch Dempsej- : Tunney dne o. septembra. Znani menager Tex Rickards je kljub prepovedi newyorške bokskomisije dosegel, da se vrši boks m a teh za svetovno moj-sterstvo v težki teži med Jack Dempseyein in Gene Tunneyem. Priredil ga bo 5. septembra v Tia Juana v Mehiki, kjer je torej prepoved ne\vyorške bokserske oblasti- brez pomena.
Finska mojsterstva. Finska lahkoatletska mojsterstva ki so se vršila v Helsingforsu, so podala sledeče rezultate: tek na ICO m: Astram 11.2; 400 m: Astro m 50.8; 800 m: Jaaski 1:57.9; 1500 m: Koiotmalho 4:06.7; 500 m: Matelainen 15:26.4; skok v daljavo: .Jemnen 6.71 m; skok ob palici: Banonen 3.50; disk: Betonen 35.22 m.
IZJAVA.
Z ozirom na zlohotna poročila v raznih listih, zlasti inozemskih (Neue ireie Presse), da bi se bile v Mestni hranilnici v Mariboru izvršile velikanske malverzacije, izjavljam, da so ta poročila neresnična.
Res je le, da je Mestna hranilnica s sklepom upravnega odbora, ki je bil odobren od nazorne oblasti, nakupila večjo množino delnic Mariborske tiskarne, ka-
tere je pa zopet prodala proti polnemu plačilu kupnine, vštevši vse obresti, tako da vsled nakupa teh delnic ni utrpela hranilnica nikake škode.
Tudi pri Kreditnem društvu, ki je pri-deljeno Mestni hranilnici v Maribora, ni govora o kakih malverzacijah. Tam so se brez vednosti upravnega odbora v dveh slučajih dali krediti In sicer Din 510.000 Sn Din 650iC00, glede katerih res ni jamstvo tako sigurno, da bi bila vsaka izguba povsem izključena; vendar so se za dosego kritja uvedli vsi potrebni koraki. Ako bi se pa proti pričakovanju ne dobilo polnega kritja, bode eventuelno primanjkljaj lahko pokrit iz rezervnega in varnostnega sklada oziroma z odplačili v ta sklad. Proti dotičnim uradnikom je pa je ravnateljstvo z vso strogostjo postopalo in enega kaznovalo radi prekoračenja delokroga z odpustom iz službe brez pokojnine.
Vladni svetnih in srezki pglavar:
Dr. Mark Ipavic kot vladni komisar.
^ack London;	115
Morski vrag.
ni Za?ehetal se je? potem pa ni več govoril. Tudi se
V	fani? k° sem stopal mimo njega in odšel v kabino.
Z(jignil sem vrata v tleh, vendar sem nekoliko trenutkov dvomljivo gledal v temno skladišče spodaj. Ni 'e	iti	dol. Kaj, če bi bila zvijača, da se je ule-
gel? Ujel bi me bil v past kot podgano. Natihoma sem ^	111 pokukal, kaj dela. Ležal je, kot sem
sem se^usVTskfadfsfe0(181 v !adij°- Predu0 Pa bi vsaj ne imel predmeta/s kate^mbi Sjil £‘5 Ven° dar je bilo vse nepotrebno. Vrnil sem se v k»K-celo zalogo marmelade, pečenca, mesa v konservah itd. — kar sem le mogel nesti — in postavil zopet spustna vrata nazaj.
Hiter pogled na VVolfa Larsena me je prepričal, da se ni bil ganil. Novi misel mi je šinila v glavo. Vkra-del sem se v njegovo sobo in se polastil njegovih revolverjev. Drugega orožja ni bilo, dasi sem prebrskal Se ostale tri sobe. Da se zagotovim, sem se vrnil in preiskal medkrovje in predladje in sem v kuhinji pobral
vse nože za meso in zelenjavo. Nato sem se spomnil na veliki mornarski nož, ki ga je vedno nosil pri sebi; šel sem k njemu in ga ogovoril, izprva tiho, potem glasnejše. Ni se ganil. Sklonil sem se čezenj in mu ga vzel iz žepa. Sedaj sem lažje dihal. Sedaj ni imel orožja, s katerim me je mogel napasti iz daljave, dočim sem ga jaz oborožen vedno lahko prehitel, če bi me poskusil zgrabiti s svojimi strašnimi rokami.
Napolnil sem posodo za kavo in ponev za cvrtje /. deloni svojega plena, vzel nekoliko porcelanaste posode iz kabinske shrambe, pustil Wol!a Larsena ležati na palubi in se podal na suho.
Maud je še vedno spala. Razpihal sem žrjavico (kuhinje za zimo še nisva naredila) in sem z mrzlično naglico kuhal zajterk. Ko je bilo skoraj že skuhano, sem jo slišal hoditi po koči. Ko je bilo baš vse gotovo in sem kavo nalil v čašo, so se odprla vrata in ona je stopila iz koče.
»Ni lepo od vas,< se je glasil njen pozdrav. »Lastite si eno mojih pravic. Saj veste, da ste priznali, da bode kuha moja in .. .<
»Samo to pot,'? sem prosil.
>Ako obljubite, da ne boste več tega storili,c se
je nasmejala. »Razen, seveda, če se naveličate mojega bornega dela.«
Bil sem vesel, da se ni niti enkrat ozrla proti obali. Posrečilo se mi je, da sem bil s svojo namero tako uspešen, da je nezavestno srkala kavo iz pocela-Daste čaše, jedla ocrvt krompir in mazala marmolado po pečencu. Ampak ta premana ni mogla dolgo trajati. Videl sem, kako se je je iznenada polastilo silno presenečenje. Spoznala je porcelanasti krožnik, s katerega je jedla. Pregledala je ves zajterk, pogledala vsako pod-zebnost. Nato je pogledala mene in obraz se ji je obrnil počasi proti obali.
>Humphreyk je rekla.
Prejšnja nepopisna groza se ji je prikazala v očeh.
»Ali je — on —« je jecljala.
Prikimal sem z glavo.
Trintrideseto poglavje.
Vsak dan sva čakala, da bi prišel Wolf Larsen na suho. Neznosno ga je bilo čakati. Vsak trenutek se je eden ali drugi naju pričakujoče oziral proti ladiji. Vendar ga ni bilo. Niti na krov se ni prikazal
S
Elektrotehnične tvornice
delniške družbe
prej ŠKODOVI ZAVODI v Plznju
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ljubljana, Selenburgova ul. 7. Telef. 966 Inženirske pisarne v Beogradu in Zagrebu
PROIZVAJAJO: Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene, solidne in ekonomične elektromotorje.
GRADE: Kompletne električne centrale vseh vrst, elekrične železnice in tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd.
Poset inženirja brezplačno na razpolago.
V
oraice. promenadne, bele in barvaste, fason, pentlje, *amote^1',r®*n^e vseh vrst in raznih barvah za gospode in d cpnc r°bce, nogavice v
*	• potrebščine, svilene trakove"1?! n1framnicc> toaletne Nizke cene. — Velika i*bir« * ln vezenin°- * -
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
bH«u Prešernovega spomenik.«« ob vodi
KLOBUKE, Čevlje, ^prilo, sandale, DEŽNE
PL A
I. t. d.,
kupile najugodneje pri
Jakob Lati - Maribor
samo Glavni trg 2.
Oglejte si na velesejmu paviljon I., prostor 573—579
raztavljeno moško in dečjo konfekcijo največje konfekcijske tvrdke
FRAN DERENDA & CIE., LJUBLJANA
Za časa velesejma se dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2.
o
H tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naJilneJSl ln najokusnejši namizni kis la vinskega kisa.
o 3T EAHTSVAjn PONUDBO I 'mc
• ©
TehnlCno ln hlgDenlCno najmoder« neje urejena kitama v ]ugoslavlJl.
*t la. EL MMrepJ%
Odvetnik
Dr. Milan Lemež
je otvoril svojo pisarno
V Ljubljani
na Cankarjevem nabr. 1/1.
2 stopnice
Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih
HElI-ilili
kozarcih in aiparatih.
Tvorniška zaloga: Fruetus — Ljubljana.
Krekov trg 10.
Tudi na obroke!
Nali oglasi
Za vsako besedo m plafe
50 par, ta debelo tiskano
pa Din I*—.
Celaloznl les
mehka drva, pk5a najbolje Fruetus, Ljubljana, Krekov trg 10.
Mizarska delavnica
Franc Planinšek, Maribor. Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah.
Dva orožnika
Slovenca v enem večjem mestu Makedonije, prvi 30, drugi 28 let star, iščeta dve gospodični poštenega življenja in lepe zunanjosti, v starosti 22 do 26 let, v svrho korespondence in poznejše ženitve. Dopise poslati na upravo lista pod šifro »Šparavček in Zapravljivček«. Diskrecija zajamčena.
H - (EIIII
Wotfo»a 1/11. • Tsltf. 5«.
Modroce
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljno mreže, zložljive postelje, otomane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik
Ljubljana, Krekov trg 7.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — -Stari trg 12.
Sprejmem
v inštrukeijo dijaka nižjih šol proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hrani Uspeh zajamčen! Interesente proaim, da puste svoj naslov v upravi »-Narodnega Dnevnika« pod Šifro »Inštrukeija«.
Aslstenta-
zobozdravnika
sprejme zobozdravnik v julijski krajini. Ponudbe na upravntštvo lista pod »Asistent-Boboadravnik«.
PR
gm
za polete
Vam poveča užitek počitnic v mestu, na deželi, in v kopališču
PONOVNO ZNIŽANE CENE!
D.nmi D
PRE DIN.99.“	PRE DIN. 199.“
M0D.14155 OD PLATNA BELE/SIVEyBEŽ.
M0D.15555 OD KOŽE CRNE,ŽUTE.
DIN.
e
PRE DIN.129.”
DIN.
MOD. 2137 OD PLATNA BELE,SIVE.
M0D.1555 OD KOZE CRNE.
$
Iadajstetj la odgovora!
andoik ALBtBAJIDB* »BUtoiaKA.*. - *• U*«no >Me»1«ur t	ier«.