The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AM ERI KANSK I SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOX1 DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) NajstarejU »» najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV (No.) 195 CHICAGO, ILL., TOREK, 10. OKTOBRA _ TUESDAY, OCTOBER 10, 1933 letnik (VOL.) XLII FRANCOSKI MIN. PREDSEDNIK ODGOVORIL NA ZAHTEVO NEMČIJE PO ENAKOPRAVNOSTI V OROŽJU. — IZRAZIL DVOM NAD ISKRENOSTJO NEMŠKE ŽELJE PO MIRU, KO STALNO VEŽBA SVOJO MLADINO V OROŽJU, i_ Pariz, Francija. — Zadnje dni je vprašanje razorožitve zopet stopilo v ospredje. Sprožila je to vprašanje Nemčija, ki je jasno povedala, da ga ne bo smatrala rešenim, dokler se njej ne bodo priznale enake pravice, kakor jih imajo druge države, njene bivše sovražnice tekom svetovne vojne, dokler se ji ne dovoli enakopravnost v orožju. Najbolj prominentne osebnosti se zdaj oglašajo in pobijajo upravičenost te nemške zahteve. Tako je imel v nedeljo francoski min. predsednik Daladier pri nekem banketu govor, v katerem se je izrazil bolj jasno in odkrito glede te zahteve, kakor je še kdaj storila kaka druga važna osebnost. "Nihče ne zanikuje Nemčiji pravice," je dejal, "da bi živela življenje velesile. Nihče ne NOV POGUM SUHAČEV MUSSOLINIJA POZDRAVLJAJO DELAVCI JSJBm Na novo nameravajo organizirati svoje sile in pridobiti prohibicijo nazaj. Chicago, 111. — Pogum suha-čev je v resnici občudovanja vreden. Zdaj, ko vidijo, da se v dosedanjih glasovanjih niti ena država ni izrazila za njih prohibicijo, in da bo v kratkem zopet dovoljeno prosto trgovanje s pijačami, — v tem, za nje skrajno obupnem trenotku napovedujejo, da niso še potol-ceni in da se bodo pripravili na nov boj. Ponovno da bodo organizirali svoje sile in dosegli, da se bo prohibicija vrnila v deželo. "Nikakor ni končan naš boj, da rešimo Ameriko pijače," so Iz Jugoslav!!«. TRIUMFALEN SPREJEM PREDSTAVNIKOV POLJSKEGA NARODA V LJUBLJANI — TISOCl SO JIM KLICALI POZDRAVE.—NA GORENJSKEM JE ZAPADEL SNEG. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IN NOVICE. Na sliki se vidi italijanski diktator Mussolini (v sredi), ko je napravil inšpekcijsko potovanje po nekem starem delu mesta Rima kjer delavci podirajo stara poslopja, da napravijo prostor za novo moderno cesto. Delavci so prekinili delo in dvignili krampe Mussoliniju v pozdrav. protisalunske lige v pismu', ki ga je razposlal raznim protestantskim cerkvam, ter nadaljeval : "Prohibicija ni mrtva in njen nauk ni pozabljen. Nič drugega se ni zgodilo z njo, kakor da je začasno zatemne-la. Protisalunska liga v to svr-ho poziva tiste, ki ljubijo svojega bližnjega, naj se združijo z nami v novo močno organizacijo, da najdemo nove mo misli na to, da bi Nemčijo po- . . fliževal. Ob prilikah smo sliša-'3e lzraz11 preaseaniK imnoiSKe Ji, kako je vlada Nemčije javno povdarjala svojo željo po miru. Zakaj pa potem na drugi strani Rena vidimo, da se celokupna mladina pripravlja za vojno? Zakaj potem to ponovno in ponovno razkazovanje mobiliziranih mas? Zakaj ta odklonitev, da bi se storil prvi korak proti razoroževa-nju? Zakaj Nemčija zahteva pravico, da sme izdelati novo drago orožje, ki bo moralo itak biti uničeno, ako se podpiše razorožitvena pogodba. To so Vprašanja, ki se pojavljajo pred nami, in nihče nam ne more zameriti, ako smo odločeni, da imamo organizirano svojo lastno obrambno silo." V nadaljnem govoru je Daladier povdarjal, da Francija želi, da bi se podpisala razorožitvena pogodba, vendar pa ji ni mogoče, da bi prevzela kake nadaljnje žrtve brez pogojev. Priporočal je nato, naj bi se sprejel načrt štirih let, tekom katerega časa bi se države obvezale, da ne bodo izdelovale novega orožja; po preteku teh POBIJANJE BOLNIKOV Predlog v Prusiji, da se umorijo neozdravljivi bolniki. —o— Berlin, Nemčija. — Justično ministerstvo pruske provincije je izdalo spomenico, v kateri predlaga, naj se sprejme nov zakon, ki bi določil, da naj se iztrebijo take osebe, ki so neozdravljivo bolne. Enostavno Umorijo naj se. Da bi se zakon ne pokazal v vsej svoji grozot-nosti, se v njem predlaga, naj ki nas bodo zastopali pri |bi se to pobijanje izvršilo pod ze, določevanju postav. Želimo, da nam pomagate odpraviti to luno preklica z našega narodnega obzorja. Sedanji zakoni, ki dovoljujejo pijače, morajo biti pi'eklicani in tudi bodo. 21. a-mendment (s katerim bo prohibicija odpravljena) se more z enako lahkoto preklicati, kakor se bo 18. amendment." V pismu je bil nato objavljen program za kampanjo, ki je bil odobren od narodnega urada protisalunske lige pred dvema tednoma. Ta program bo zasledoval sledeče cilje: Da se sedanji prohibicijski zakoni, državni in lokalni, obdrže, oziroma, kjer so odpravljeni, da štirih let bi pa sledilo resnično. . , .v 1 T 'se ph pridobi nazaj. Dalje, da Uničevanje orožja. Istočasno _ ___. _ __ na bi se morala voditi kontro- la, da vse države izpolnjujejo Pogoje. VLAK UBIL DVA DEČKA Chicago, 111. — Po štirih dneh °biska na svetovni razstavi se je skupina dečkov vračala s trudom domov v Woodbine, Ia. Na železniškem križišču v Broad-v'ew na Roosevelt Rd. je pa voznik prezrl signalno luč in za-vozil je na progo med tem, ko se je približeval vlak. Videl je prepozno, da vlaka ne bo več mo-Sel prehiteti in tako je v zad-njem trenotku okrenil v stran. Pri tem pa so fantje, ki so se vo-'fdi na truku, izgubili ravnotežje jn Pet jih je padlo s truka. Od teh sta dva priletela na progo ravno pred vlak in bila na me-8tu ubita. Trije drugi so bili si-tako srečni, da jih vlak ni ^ °segel, vendar pa so pri padcu ^dobili resne poškodbe. se agitira pri volitvah za može, ki bodo zagovarjali in uveljavljali suhaške zakone; da se pri volitvah pridobijo volivci, da bodo šli na volišča v čim največjem številu in da se poučuje ljudstvo o zlu pijač, pri čemer se bo prva pozornost posvečala mladini. -o- 15 LET V ARABSKEM UJETNIŠTVU New York, N. Y. — Neki tukajšnji grocerist je dobil veselo vest, da so našli njegovega sina, ki je izginil pred 15. leti in o katerem je mislil, da je že davno mrtev. Ugotovilo se je, da so tremi pogoji, in sicer bi moral bolnik sam dovoliti, da se ga konča, dalje, da morata dva u-radna zdravnika proglasiti njegovo bolezen za neozdravljivo, in tretjič, da mora zastruplje-nje izvršiti kvalificiran zdravnik. POSETNIKI NAS OBISKALI Koncem preteklega tedna je prispela na obisk v Chicago in na ogled svetovne razstave znana rojakinja iz Ottawe, 111., Mrs. Katarina Bajuk, ter se ob tej priliki zglasila v uradu našega lista. — Iz Clevelanda pa nas je obiskal Mr. John Horvatin, ki si bo enako ogledal slavno razstavo. — Obema najlepša hvala za obisk. KRIŽEM SVETA — Mexico City, Mehika. - Glasom revidiranega zakona o narodni pripadnosti, ki je pred kratkim stopil v veljavo, bodo otroci, ki bodo rojeni v kakem mehiškem aeroplanu, mehikan-ski državljani, ne glede, kake narodnosti so starši. — Asuncion, Paraguaj. — Kakor govori uradno poročilo tukajšnje vlade, so bolivijski aeroplani bombardirali neko tukajšnjo bolnico, pri čemer so bili ubiti 3 bolivijski ranjenci, ki so bili pod oskrbo paraguaj-skih zdraVnkov. — Pariz, Francija. — Do-znava se, da je prejel urednik glasila beloruskih emigrantov poziv od vlade, naj preneha objavljati članke, ki bi škodovali prijateljskim odnošajem med Francijo in Rusijo. Franci ja je namreč sklenila pri j a teljsko zvezo s sovjeti. NAZIJ1 BILI ZA NAPADOM Napad na avstrijskega kanclerja baje bil delo nazijev. Dunaj, Avstrija. — S precejšnjo gotovostjo se domneva, da je nedavni napad na avstrijskega kanclerja Dollfusa bil de«lo nemških nazijev. O napadalcu samem, R. Dertilu, se je ugotovilo, da je bil član nazij-ske stranke. On sam tega ne taji, vendar pa trdi, da je izstopil iz stranke pred šestimi meseci. Policija je zdaj na delu, da najde, ako so stale za napadom kake višje osebnosti nazijske stranke. -o- I ni Ivan Popovič, dajal svojemu j sinu pametne in dobre nasvete. Naletel je na odpor in nastal je prepir v katerem se sin dejansko lotil svojega sivega očeta. Pretepal ga je z vilami in ga pri tem sunil v levo oko, katerega je predrl, da je izteklo. Sin je bil aretiran, oče pa pripeljan v bolnico k usmiljenim bratom v K and i j o. -o- Deložacija V Breškanu blizu Sarajeva v Bosni je Anton TomliČ zastavil svojo hišo v garancijo neke menice. Zirant mu je bil neki lirgovec^ ki je konečno dobtil Tomičevo hišo. Trgovec je pa hotel, da se Tomič izseli iz hiše in ker se ta ni hotel, je trgovec naročil, da se hiša podere. Tako je prišlo do žalostnega dejanja, da so začeli nad Tomičevo glavo podirati hišo. Med podiranjem, je opeka ranila neka- Poljaki v Ljubljani Ljubljana, 19. sept. — S posebnim vlakom so se danes dopoldne pripeljali iz Zagreba poljski parlamentarci, predstavniki senata in parlamenta republike Poljske. Veličasten sprejem se je razvil v navdušeno manifestacijo slovenske ljubezni do bratskega poljskega naroda. Vso pot, od kolodvora v mesto, je bil strnjen špalir ljudstva, ki je neprestano vzklikalo prihajajočim gostom in jih neprestano obsipalo s cvetjem. Vedno znova in znova so orili klici gostom, tisoči grl so vzklikali Poljski, tisoče zastavic je vihralo bratom v pozdrav. Od kolodvora pa do hotela Union so stale strnjene množice, okrog hotela, kjer so se gostje ustavili je pa nastala taka gnječa navdušene mladine, da so gostje le s težavo prišli do vhoda. Od tam so se gostje podali po kratkem oddihu na svečano ko-j tere člane Tomičeve družine, silo v banski palači, kjer so se Oblasti so neusmiljenega trgov« zbrali tudi zastopniki Slovenije!ca aretirale. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"! VIDELI 80 ČEVLJEV DOLGO KAČO Victoria, B. C. — Več oseb je izpovedalo, da so videli ogromno morsko kačo, ki je prilezla iz vode na suho.Nje dolžina se računa na 80 čevljev. Kakor pravi eden od očividcev, je kača zelenkasto rjave barve in njena glava sliči od strani glavi kamele. -o- SIAMSKI DVOJČKI SE POROČITE New York, N. Y. — Iz Anglije ste prispeli pretekli teden Violet in Daisy Hilton, siamski dvojčki, katerih telesi ste zrastli fanta, M. Hilwanay, ki je zdaj 'skupaj. Izjavili ste, da boste star 28 let, ugrabili Arabci, kojimeli tekom enega leta dvojno je stanoval pri svoji babici v poroko. Daisy, na desni strani, Homs, Sirija. Našli so ga zdaj 'je zaročena z J. Lewisom, vodi-francoski vojaki in ga rešili iz tel jem orkestra, ki je zdaj v Chi-arabskega ujetništva. Fant se je cagi, druga, na levi, Violet, pa med tem časom popolnoma po- je zaročenka nekega angleškega arabil, se navzel njih običajev in boksarja, katerega imena pa ni je tudi nosil dolgo brado. hotela izdati. RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽINSKA pratiku ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov. Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bote pozneje ostali brez nje. Stane 20c, kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, IU. NEVARNOST SPALNE BOLEZNI PRENEHALA St. Louis, Mo. — Kakor objavlja tukajšnji zdravstveni komisar, je ponehala nevarnost nadaljnje širitve spalne bolezni.! ki je razstajala od srede julija. Med tem časom je zbolelo na njej nad tisoč oseb v tukajšnjem mestu in okolici, umrlo pa jih je na njej 194. Komisar pravi, da se še utegnejo pojaviti posamezni slučaji obolenja, vendar je bolezen končnoveljavno izven nalezljivega stanja. -o- POMANJKANJE ŽGANJA SE OBČUTI Washington, D. C. — Načelnik urada za industrijski alkohol, J. M. Doran, je izdal pooblastilo izdelovalcem žganih pijač, da izdelajo nadaljnjih sedem milijonov galonov žganja uo konca tega leta. S tem se bo skupno izdelalo v tem letu žganja 18 milijonov galonov, kar je največ, kar se ga je kdaj v katerem letu izdelalo, odkar je v veljavi prohibicija. Doran izjav in sploh Jugoslavije. — Popoldne so se poljski predstavniki podali z nekaterimi slovenskimi predstavniki na Gorenjsko, kamor so se odpeljali v dolgi koloni avtomobilov. Ljudstvo je po vaseh in ob cesti pozdravl jalo goste z navdušenjem, in večje vasi, kamor so dospeli, so bile slavnostno okrašene. Jako lep sprejem je bil v Kranju, kjer se je zbralo skoro celo mesto in šole, da so pozdravili goste. Tudi Radovljica je bila vsa v zastavah in Lesce. Po slovesnem sprejemu na bledu, so si gostje ogledali slovenski biser — Bled — katerega niso mogli prehvaliti. nakar so se odpeljali v Ljubljano in odšli s posebnim vlakom nazaj v svojo domovino. -o-- -0- Smrtna kosa Na Beljski Dobravi je umrl Jože Kunčič, veloposestnik in lesni trgovec. — V Celju je umrl Martin Vidic, poštni pod-uradnik v pokoju star 60 let. — V Mariboru je umrla Alojzija Rep, zasebnica stara 66 let. -o- Težka nesreča Pri delu se je mesarski vaje-nel France Hrastel, uslužben pri mesarju Ribnikarju v Hrastniku, težko poškodoval. Ko je razsekaval prašiča, mu je nož spodletel in se mu zaril globoko v trebuh. -r-0-- Oderuštvo Albin Lanj v Brodir na Savi je bil bil obtožen, da je posojal ljudem denar po nezaslišno visokih obrestih namreč po 500% V nekaterih primerih, tako pri- Planine je zapadel sneg Komaj je malo pokukala je-j sen v deželo, tako poročajo iz j povedujejo njegovi dolžniki, je Kamnika že so se pobelili vrho-lpa še bolj brezsrčno odiral dol- vi Kamniških planin in se odeli v belo zimsko odejo. V petek 15. septembra, dočim je bil v dolini občutno hladen dež, je na planinah snežilo. Sobotno toplo solnce je seveda sneg sto-pilQ, vendar se ga je opazilo po nekaterih krajih še pozno popoldne. Zvečer so bile planine zopet brez bele odeje. Trgatev na Dolenjskem Iz Črnomlja poročajo, da bo Jetos trgatev bolj pozna, zaradi precej pozne spomladi. Vinogradi kažejo še precej dobro lja, da nima bližajoči se preklic in je upati, da bo obilo sladke-prohibicije nič opraviti s tem,1, ga grozdja, če ne pride pred marveč dovoljenje je bilo izdano le zato, ker primanjkuje žganih pijač v zdravniške svrhe. trgatvijo še kaj hujšega vmes. !i -0- V družinskem prepiru V vasi Škemljevo, občina Su-hor, se je pred kratkim odigrala žalostna družinska tragedija. Na Popovičevem domu, kjer gospodari 32-letni Ivan Popo- — Dublin, Irska. — Dva voditelja nasprotnikov predsednika De Valera sta bila napadena od množice s kamenjem, ko sta se vozila na konvencijo j vič, so bili prepiri na dnevnem jI just 81etn. pastirčku Stanku svoje stranke. Divjim izgredom | redu, radi tega, ker je star iz- Riflu, ko se je branila muham, je napravila konec policija. Ikušen gospodarjev oče, 62-let- fant je pa stal preblizu nje. žnike. Oblasti so ugotovile do sedaj 133 takih primerov ode-ruštev, s čimer si je imenovani pridobil nad tri milijone Din. Z drevesa je padel 35-letni poljski delavec Jože Ježnik iz Dobrunj, je splezal na drevo, da se naje sladkega sadja. Na mokri veji mu je spodrsnilo in je padel na tla. Radi nevarnih notranjih poškodb, so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. -o- Tudi nesreča Ko je 29-letni dninar Janez Škoflek s Frankolovega rezal slamo, je po neprevidnosti prišel z roko v stroj, ki mu je odrezal vse prste. -o- Nezgoda V Veliki Bučni vasi na Dolenjskem je krava na paši z ,rogom raztrgala spodnjo če- francoski odgovor Nemčiji-Suhači se pripravljajo na delo Torek", 10. oktobru 1933 lE&MERIKANSK [l!»?i in najstarejši slovenski phlagt- list v Ameriki. p ' Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. C Izdaja in tiska* EDINOST PUBLISHING CO. • Naslov uredništva in oprava: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago " , Telefon: CANAL S544 ■Uk --• Naročnina: Za celo leto----------------$5.00 Za pol leta--------2.50 Za četrt leta------------------ 1.50 Za Ohicago. Kanado in Evropo: Za celo leto--16.00 Za pol leta---3.00 Za četrt le.ta----1.75 > OVISTS" Zaljubljenca. — Dušica, daj mi poljubček in še enega in še enega. — Zakaj pa ne rečeš takoj tri? Pred sodiščem. — Zakaj niste oddali denarnice takoj, čini ste jo našli? Saj ste bili samo nekaj korakov oddaljeni pd policijske stražnice. — Ker sem jo našel pozno zvečer, sem jo hotel oddati drugo jutro. — In zakaj tega niste storili? — Ni bilo mogoče — bila ,je prazna. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicaco, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Po lisičje'. — Stari Aron je šel z večjo sypto denarja skozi gozd; napade ga ropar, ki kriči nad njim: "Denar fili življenje!" — Denar, denar," pravi — Aron, "tpda denžu* ni moj in moj gospodar mi ne bo hotel yerj.eti, da so mi ga ukradli. Zato vas prosim, da mi prestre-lite mojo suknjo, da se s tem izkažem." — "Prav." — "Torej ustrelite sedaj v plašč!" — "Dobro." — "Sedaj pa v klobuk." — "Izvrstno zadeli!" — "Zdaj ni nobene kroglje več v revolverju!" — "Denar sem!" zavpije ropar. — "Nobene kroglje ni več? Ne dobite njti vinarja!" zavpije Aron in jo naglo ubere skozi gpzd proti bližnjem hišam. Velika doba Če učitelj vozi avto — Neki učitelj si je kupil avto. Ko je privozil v mesto in prišel do križišča cest, kjer je policaj delal red za pravilno vožnjo, ni ustavil, ko je policaj dvignil roko. Ko se je le končno ustavil, je stopil policaj k njemu m vprašal: "Ali niste videli, <$ sem držal roko na stoj?" — -Učitelj: "Sem!" "In ali ne veste, da to pomeni, takoj ustaviti?" — "Ne, nisem vedel ; jaz sem namreč učitelj in ko ste roko dvignili, sem mislil, da hočete..." Po otročje. — Oče pravi malemu sinčku : ''Ti, sinček, štorklja ti je prinesla malo sestrico. Ali bi jo rad videl ? " — Sinček: "Sestrice ne, pač pa bi štorkljo rad videl!" Vzrok za ženitev. — Mihael, čul sem, da se boš ženil. Bil si vedno proti ženitvi; ali imaš nevesto tako rad?" — "Rafl je nimam preveč, ženim se tudi ne rad, ali pri taki gostiji je vedno toliko dobrega za jesti P' Širite amer. slovenca TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS C1631, by Edga- Rice Burroughs Inc. All tight; reserved. DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnpvnerp kurzu. Zadnje dneve di»»r stalno raste in *e cene pogosto -spreminjajo. Računamo po ceni ojipga dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so fciie naše cene: Diji»rii: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.p0............ 120 Din Za $ 5.00 p<$jitc....$ 5.75 Za $ 5.00............ 210 Din Za $10.00 pošijite....$10.85 Za $10.00............ 430 Din Za $15.00 poš1jite....$16.W Za $11.40............ 500 Din Za $20.00 pošljite....$21 Za $20.00............ 880 Din Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $22.50............1000 Din Za $40.00 pošljite....$41.2o Za $50.00............2230 Din Za .$S0.Q0 poalj^....$51.50 __J& V daljavi od dotičnega kraja, kjer je streljal Stimbol, se je nahajal Tarzan. Zacul je takoj že prvi strel. To je povzročilo, da je postal Tarzan pozoren in takoj se je zavihtel v visoko dfevje jn $e pognal v smer proti kraju, odkjer se je čulo streljanje. Čudil se je, kdo bi se drznil priti v te divje kraje, kjer edino on je neomejen gospodar. Kaj se zgodi zdaj? Ko sta zrla en čas v smer, kjer se jc premikalo grmpvje, kmalu zagledal zamorec veliko gorilo. Zašepnil je Stimbolu: "Gorila tam!" Stimbol pa nevajen lova v Afriki je nameril puško in ko se je iz grmovja pokazala gorila je sprožil na njo in jo ni zadel. To je parkrat ponovil in nobenkrat zadel. Njegovi zamorski spremljevalci so se mu muzali, ker ga niso imeli radi. .. Jiiatpy Blake r,p je kmalp ustavil in določil gotovi čas za počitek. Stimbol pa je krenil svojo pot. Podal se je s svojimi zamorci na lov. Ko je Stimbol taval v džunglo komaj dobro miljo, dvigne njegov zamorski vodnik roko v zrak. Zaslutil je pqkaj nevarnega, v goščavi se je nekaj premikalo in godljalo. Dal je znamenje, naj se gospodar ustavi. . . "Vsta'ni. in poslušaj," je zapovedal Sialic. "Midva sva gotova. Jutri si bova razdelila zamorce in' z Opremo. Ti hodi svojo pot, kakor hočeš in :kamor hočeš, jaz pa grem svojo pot. Prepirati\se nočem," je dejal Blake. Vtaknila sta'samokfrese za pas v držaje in zamorci so o-pazovali tla dogodek tiho in resno. Nato so aa-daljevali -»salt svojo pot, vsak v svojo smer. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na rawB r AftfEftiKAttSKt SLOVENEC ' ■■■ ------- ^^"'Imn ' Tl ■■ .... ___ mleka tudi ne trpi, če ga pijemo v kakau ali čokoladi Mleko samo po sebi je zelo redilno, ker ima v sebi mnogo maščobe in vitaminov. Vsak človek bi ga moral popiti vsaj eno skodelico na dan. Kdor ne more piti mleka samega, naj je vsaj mlečne jedi. ———o- MOLK STRIH PREROKOV Nekega dne je dejal Mohamed svojim prijateljem: "Če bi vedeli, kar jaz vem, bi se malo smejali in veliko jokali." Morda najgloblja beseda, kar jih je iz-I govoril bivši velblodar. In lahko bi jo ponavljali vsi, kateri so veliko živeli, mislili in se učili. Morda za to stari preroki in stari modrijani proti koncu u-I molknejo in vedno manj govore •; in pišejo. Na noben drug način - ne morejo pokazati ljubezni do i ljudi kakor z molčanjem. (Pa-i pini.) --o- PRIJAZEN MOŽ Chicago, 111. _ 201etna Mrs. ! Rose Ashley, 8834 Maypole i Ave., je v s^edo vlpžila ^ož^o i za razporoko proti svojemu 1 možu, s katerim je poročena • j od meseca maja. Njen mož je > čuvaj na zračni železnici na • svetovni razstavi. Ko pa ga je - prišla nedavno obiskat, ko je 1 bil v službi, je postal proti njej 1 skrajno surov in jo je pretepel v razglednem stolpu vpričo številnega občinstva. -o- PIVCI NAJ VEDO, KAJ DOBIJO i Chicago, 111. — Tukajšnji , mestni uradnik Sexton je v sre-: do predložil, da se sprejme do-v stavek k sedanji mestni od- - redbi glede točenja pijač. - Po tem dostavku, ki ga podpi- - ra mestni nadzornik za mere . in uteži, Grein, se morajo ko- - zarci, v katerih se prodaja pi- - vo, zaznamovati, koliko drži-r jo. Vsak pivec da je namreč u- - pravičen, da ve, ali je dpbil .-, kozarec z osmimi, desetimi ali o dvanajstimi'unčami. -o- ZOPET VPRAŠANJE VOJNIH DOLGOV Washington, D. C. — Ko se predsednik Roosevelt povrne ta teden v Washington, bo začel proučevati vprašanje vojnih e dolgov. V kratkem se namreč e prične pogajanje z Anglijo >, glede te zadeve. Vojni dolg ). Anglije Ameriki /naša štiri a miljarde dolarjev. Ta zadeva o je zelo kočljiva za predsedpi-t- ka, kakor tudi za sedanjo vla->- do sploh. Razprava o njej v ,t kongresu utegne razdvojiti de-mokratsko stranko in zmanj-a šati vpliv predsednika na kon-l- gre.s. Kakor se ugotavlja, na-a merava Anglija napraviti po-t- izkus, da se njeni dolgovi zni-n žajo za 90 odstotkov. -o- v — Oslo, Norveška. — Pc i- svojem obisku v Ilusiji sta za-konca Lindbergh priletela v tukajšnje mesto preteklo nede-o ljo. Ostati nameravata tu.ka; t- dva dni. Glede svojih na d al j-i- njih načrtov se še nista izra-st žila. štva Kršč. mater vsako leto petkrat pristopiti k skupnemu sv. obhajilu. Za društvene prispevke se plača samo 10c na mesec, kar se porabi za društvene namene. To so poglavitni cilji društva Kršč. žena in mater. Zato se prosi vse žene in matere, ki imajo še kaj verskega čuta v sebi, da se nam pridružijo in pristopijo v naše ravno ustanovljeno društvo. Od časa do časa bomo tudi priredili tako imenovani "Social" v korist cerkve. — Torej ženske, na plan! Brez vsake bojazni, da bi se vam kdo posmehoval. Naj imajo svoje veselje ti, ki so nam nasprotni. Vsak naj pač gleda za se. Seje društva se vršijo vsake tretjo nedeljo v mesecu po ve-černicah v cerkveni dvorani. — Pridite, da se pogovorimo ir spoznamo med seboj in ne bc i vam žal. — V nedeljo pozneje se je ustanovilo tudi dr. Najsv Imena za može in mladeniče Koliko članov je pristopilo, ne vem. Želim jim pa, da bi imel mnogo uspeha. Dobro bi bilo da bi se ta dva društva kosah med seboj, kdo bi prišel v član stvu najbolj visoko in katere društvo bo postalo močnejše Matere, kaj se vam zdi? — Konečno želim mnogo uspehi obema novo ustanovljenimi društvoma. — Pozdrav. A. Pishkur. -0- POPRAVEK V zadnjem dopisu iz India napolis, Ind., ki je bil priobčei v Amer. Slovencu dne 3. okt. je bilo pomotoma poročano Omeniti pa moram vseeno, d; smo po 26 letih toliko napredo vali, da imamo slovenskega du hovnika, itd. Pravilno bi se mo rale te vrstice glasiti: "Ome niti pa moram, da smo v 26 le tih tako napredovali, da nima mo slovenskega duhovnika, ka je za nas, stare fa.ra.ne, nase ljence in ustanovnike, silne ž« lostno." — To naj blagovolij bralci omenjenega dopisa upe števati—Pom. ur. TO li ONO MLEKO JE ZDRAVO So ljudje, ki pravijo, da n morejo piti mleka, ker ga n preneso, ker jim je zopernt ali pa, ker jim ne stori dobre V večini teh primerov gre z ■ posledice slabega mleka, ki s ■ ga ljudje pili, pa jim je postž ■ lo slabo. Taki ljudje redko pc ■ mislijo, da je bil kriv taki'? ■ želodec, odnosno premalo sve že, ali pretoplo mleko, ali p , kaj drugega, kar so jedli, prec . no so mleko p.ili. Razmerom - zelo malo ljudi mleka nima r< i do zato, ker jim je po njei - slabo, ker ga želodec ne pri i nese. Vendar pa pijo mleko , kavi, kakau, čokoladi ali sodi - vici skoraj vsi ljudje, ki trdiji - da mleka ne preneso. ; Najboljše je seveda čist j mleko, pa tudi v raznih napi - kih mleko ne izgubi svoje zdn - vilne/in redilne moči. Redilno. njena. Povabljenci in nepo-vabljenci so se namreč v veli- n kem številu odzvali vabilu in „ č priredili velik "surprize-party" . i i na Mr. in Mrs. Joe in Anne - c Skok ter Mr. in Mrs. Jake in Annie Stare. Ta dva para sta jT namreč obhajala 25-letnico za- . i konskega življenja, ali srebrno poroko. Vsi želimo obema paroma, da jih Bog ohrani pri življenju in dobrem zdravju še', vsaj nadaljnjih 25 let, da bi zo-U pet zdravi in veseli obhajali še j tudi zlato poroko. s Kar se tiče tukajšnjih naročnikov, upam da so, ali če še ni-1 so, da bodo v kratkem ponovili j naročnino za Amerikanski ^ Slovenec. — Za naročnike v ^ Renton Washington in njih naročnine mi pa ni znano. — Jaz ( bi zelo rada videla, da bi bilo j tukaj v naši naselbini kaj več £ naročnikov na ta list, kar tudi ^ upam da jih bo, ko se delavske ^ razmere nekoliko izboljšajo, j takrat se bo še kdo naročil na ( list. Sedaj so pač še vedno prav ( slabe razmere, ker tako primanjkuje denarja. — Drugo je pač vse po starem, kakor je bilo. — Pozdravim vse Slovence in Slovenke širom Združenih držav, tudi ono Slovenko iz ] države Wisconsin, ki se je precl 1 kratkim izrazila, da rada bere J moje dopise in jo prosim, naj ( mi kaj piše. s S. M. 1 -o----1 NOVO KATOL. DRUŠTVO V > MILWAUKEE > l Milwaukee, Wis. f Ob času zadnjega sv. misijo-na meseca aprila, nam je č. g. ! Rev. Father Winkler, misijo- : nar, priporočal ustanovitev dr. Kršč. žena in mater, kar je bi- i la tudi naša želja. S pomočjo i našega č. g. župnika L. Glade-jka se je društvo v nedeljo 17. Jsept. zvečer po večernicah u-stanovilo in je že takrat pristopilo lepo število članic. Ob pristopu se je namreč podpisalo '50 žena in mater. Izvolil se je tudi odbor, ki je sledeči : Mrs. Mary Lovretich, predsednica, Mrs. Helen Bizjak, podpredsednica, Mrs. Angeline Pishkur, tajnica, Mrs. Mary Ben-chich, blagajničarka, Rev. Father L. Gladek, župnik, duhovni vodja. Gotovo je vam, drage žene, znano, kaj je namen društva Kršč. žena in mater. V prvi vrsti moramo gledati za snago in potrebe naše cerkve. — V nekaterih župnijah imajo takq imenovano. Oltarno društvo, katerega namen je sličen našemu. — Drugič je namen našega društva, da matere svoje otroke, kjer ni katoliške šole, v krščanskem duhu vzgajajo. — Dalje je dolžnost članic dru- dvajsetletjih, d očim se odigrava zgodovina človeštva iz tisoč-1 letja v tisočletje._ ROJAKINJA IZ ZAPADA r POROČA v St. Joseph Valley, Wash. Jb- Jesenski dnevi so prišli v de- r želo. Po bližnjih gorah in hri- g bih se nam je že pokazal sneg, j. po nižavah smo pa imeli dežev- r no vreme. Drugi dan, po dežev- \ nem vremenu, nas je pobelila j občutna slana, ki je pomorila l mnoge jesenske poljske pridel- j ke in cvetke. Danes ko to p i- n šem, nam zopet sije toplo solp- ] ce. Je pač nestanovitna jesen, t Danes solnce, jutri dež. Žetev in mlatev se je pač le počasi 5 nadaljevala, ker je večkrat na- s gajal dež. i Ni bogve kako bogata letoš- < nja žetev, a spraviti je vendar ] treba to kar imamo, ker pač 3 mora biti vsak zadovoljen s ] tem kar je pridelal. Pridelki j \ pa zato niso posebno uspeli, ker ij smo imeli v poletnih mesecih , velikih sušo in hudi vročino. , Koncem meseca augusta nas \ je zapustil naš duhovni pastir ] Rev. Fr. Davis, ki je oskrbo- < val tukajšnjo župnijo okoli dve ) leti. Sedaj imamo novega duš- ■ nega pastirja, pa ne vem kako ] dolgo bo ostal pri nas, morda j eno leto ali kaj. Imena njegovega pa ne vem. , Tudi od tukaj je šlo nekaj ; slovenskih otrok v višje šole, ker se, kakor se vidi, radi učijo. Joe Skok je šel v Spokane v Gonzaga univerzo, kjer se je posvetil odvetniškemu poklicu. Bog mu daj zdravje in srečo. —- Agnes Skok, sestra omenjenega Joe Skoka, nadaljuje tretje, — zadnje leto učiteljske študije v Holy Name Normal. — Anne Erb&žnik se uči ravno tam, kjer tudi ona izdeluje zadnje leto študij. — Irma M. Omejc, hčerka Mrs. Marie Omejc je tudi šla v Holy Name, Normal. Tudi ona si je izbrala j učiteljski poklic. — Edith Sta-J re, hčerka Jake in Anni Stare. iz Vibor, ki je bila tukaj preko poletja pri — "Grandma" — I stari materi Mr. Louis Stare,' si je tudi izbrala učiteljski stan in pohaja tudi ona Holy Name Normal v Spokane. — Vsem omenjenim štirim dekletom želimo obilo zdravja in moči, da bi srečno do konca izdelale vse izpite in tako prišle do zaželje-nih poklicev, kot učiteljice. Našo slovensko naselbino sta zapustila Mr. in Mrs. Blen-kush. Preselila sta se v bližnje, osem milj oddaljeno mesto Chevelah, kjer sta si kupila lastno hišico. — Mrs. Blenkush ni ravno posebno dobrega zdravja, tako bo imela sedaj bližje do zdravnika. Želimo ji, | da ji Bog in zdravnik povrneta i nazaj ljubo zdravje. Dne 2. septembra je društvena dvorana bila precej napol- Opetovano se je že povdarjalo dejstvo, da pomeni vsesplošni položaj nekak prehod v novi družabni in gospodarski red. Stoletja liberalizma in svobodnjaštva sta dosedanji družabni in gospodarski red pretvorila v nestvor in v stalni vir krivice in zatiranja. Danes se vsepovsod usiljujejo novi načrti in nove misli, narekovane iz neznosnosti družabnih in gospodarskih razmer. Človeštvo zapušča dosedanje liberalno pojmovanje družabnega in gospodarskega življenja, ki prepušča po-edinca lastni moči in nemoči in se vedno bolj podaja v drugi ekstrem vezane fašistične in komunistične družbe, v kateri je poedinčeva vloga popolnoma podrejenega značaja in sta družba in država prvi in edini element družabnega življenja. Kdor gleda sedanji družabni in gospodarski razvoj, ki nosi znamenja liktorskega snopa, kljukastega križa in srpa s kladivom, pod vidikom obeh ekstremov, ki si danes podajata roko, ta more edini razumeti vso silo sedanjega boja za nove oblike drutžabnega in gospodarskega življenja. Le-ta edini bo tudi zamogel v tem vrvežu misli in naziranj ohraniti lastno ravnotežje, ki je predpogoj solidnega napredka. Vajeni smo gledati ta silni boj zgolj iz političnega vidika kot boj posameznih držav in državnih skupin v državi. Enako zanimiv in poučen pa je pogled v preokret sedanjega socialnega in socialno-političnega življenja. Roosevelt, ameriški predsednik, je nedavno izdelal pod pritiskom popolnega zastoja ameriškega gospodarstva nekak program, ki določuje odno-šaje delavcev in podjetnikov predvsem glede delavskih plač, In ga predložil v podpis gospodarskim velepodjetjem. Podjetja so ta program domala že vsa odobrila. Ameriška vlada zagovarja svoje poseganje v gospodarsko življenje z izjavo, da hoče s tem programom svojega predsednika zajeziti val brezposelnih delavcev in ustvariti nove možnosti gospodarskega proevita. Drugod — v prvi vrsti v evropskih državah — se ckuša ustvariti nove oblike zaposlitve delavcev z naseljevanjem delavskih družin na deželi (Nemčija) ali s pomočjo državno organizirane delavske službe (Avstrija) in še drugih več. Tudi kar .se tiče neposredno razmerja delavcev do podjetnikov, torej delovnega prava, so na vidiku velike reforme. Kolektivna pogodba, ki predstavlja zadnjo stopnjo boja med delodajalci in delojemalci, gre svojemu koncu nasproti. Že se najavljajo nove oblike delovnega prava, katerih ena je italijanski takozvani kooperativni sistem, v katerem narekuje država način razmerja delavcev do podjetnikov, in druga še ne-j*sna oblika organiziranega stanu, ki bo združevala delavca in -podjetnike ,v eni stanovski organizaciji. Gotovo je predvsem eno: dosedanja kolektivna delavska pogodba se v svoji stari obliki ne vrne več, ker se danes izjavljajo proti njej delavci, podjetniki in država. Ta površni pogled na preokret dosedanjega socialno-političnega življenja kaže, da smo na novi, doslej nepoznani poti. Nad a Ij n i razvoj je nejasen. Zgodovinarji bodočih časov bodo vojna in povojna leta, v katerih živi sedanji rod, imenovali razdobje dveh velikih vekov. Kot pomenijo v človeškem življenju veliki dogodki usodni preokret njegovega dosedanjega mišljenja in naziranja in novo spoznanje življenjske skrivnosti, -tako-.se dogaja tudi v človeški zgodovini. Le ena je razlika med človekovo in človeško zgodovino, da se meri prvo po deset- iri Jhl BL^L- ■fc,. 'Umtjinr irt raMp' Wl OUR PART .......................i .......i :i SL'OVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper »» America. Established 1891« Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidaya. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________________________$5.00 For half a year---------2.50 For three months ---------------1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year__3.00 For three months--1.75 (15) John Jericb (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W- CERMAK RD. CHICAGO, ILL- Torek, 10. oktobra 1933. it ii _________ AMERIKANSKI SLOVENEC ~ Kra« 8 .......... »»,< gt Tvoj nedeljski tovariš. \ TEDENSKI KOLEDAR 16 Ponedeljek — Sv. Gal, opat. 17 Torek — Sv. Marjeta M. Alakok. 18 Sreda — Sv. Luka Evangelist. 19 Četrtek — Sv. Peter Alkantara. 20 Petek — Sv. Janez Kancij. 21 Sobota — Sv. Uršula in somuč. 22 Nedelja — Sv. Hilarijon, opat. Rev. J. C. Smoley: DEVETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih. S temi žalostnimi besedami se končuje evangelij današnje nedelje. Tisoče in tisoče se jih dnevno rqdi, tisoči in tisoči umirajo, toda iz teh je le malo izvoljenih. Ce o tem premišljujemo, se nam vsiljuje vprašanje : Kako to, da jih le malo doseže večno izveličanje? Na to daje odgovor Gospod v današnji priliki. "Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je pripravil veliko večerjo . . . Povabil jih je mnogo . . ., povabljeni pa niso hoteli priti." Glejte Vzrok: Nekateri nočejo priti v nebesa, drugi pa oznanjevalce kožje besede preganjajo. Končno se je pa svatovski prostor le napolnil. Ko je kralj prišel, je našel tam enega, ki ni imel svatovskega oblačila, in je rekel: Prijatelj, kako si prišel sem, '.ko nimaš svatovskega oblačila? Kdo pa je to? Je kristjan, ki pride v večnost brez dobrih del. Za nebesa treba torej dobrih del. Tako je učil Kristus Gospod: "Sin človekov pride v slavi svojega Očeta in svojimi Angeli, in bo plačal vsakemu po njegovih delih." Kaj pa s temi, vpraša kdo, kdor ne stori nič hudega in nič dobrega? Marsikdo pravi: Saj nisem ničesar zakrivil; kradem ne, ubil nisem nikogar, goljufam tudi ne, sem pošten . . . Kakor svoječasno farizej v templju! Ne zadošča samo varovati se greha, treba tudi dobrih del. Kristus pravi: "Vsako drevo, ki ne obrodi dosega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo." Sad, to so dobra dela. Dostavil je še: "Ne vsak, ki mi pravi: Gospod, Gospod, Pojde v nebeško kraljestvo, ampak ta, ki stori voljo mojega !Očet£, ki je v nebesih, ta pojde v nebeško kraljestvo." Znana vam je prilika o desetih talentih. Gospod je šel vf tujino, dal je svoje premoženje svojim hlapcem, da bi tržili; enemu je dal Pet, drugemu dva in tretjemu en talent. Prva dva sta tržila, Pridobila nove talente, tretji je šel in talent zakopal Prva tfva je Gospod pohvalil in poplačal, tretjega je ozmerjal in rekel; "Leni in zanikrni hlapec," ukazal ga je vreči za kazen v ynanjo temo. — Tako se bo godilo z nami pri poslednji sodbi. ki bodo stali na njegovi desnici, bo rekel: "Pridite blago-^°vljoni mojega Očeta, vladajte v kraljestvu, ki je vam pripravljeno od pričetka sveta. Lačen gem bil. in ste me nasitili; žejen sem bil, in ste me napojili; bolan sem bil in ste me obiskali ..." — glejte, za dobra dela bodo plačani z večnim kraljestvom ; drugim pa, ki niso ničesar dobrega storili, bo rekel: "Poberite se od mene, prokleti, v večni ogenj . . ." Zato pravi apostol Jakob: "Kaj pomaga, bratje moji, če pravi kdo o sebi, ,da ima vero, če pa nima dobrih del? Ga bo li vera izveličala? Zato skrbite za dobra dela. Blazen je človek, če misli, da je dober, pošten kristjan, če ne stori nič hudega, dobrih del pa ni-nia in se za nje sploh ne briga. Kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila, bo slikal marsikdo v dan sodbe, vržen bo v vnanjo temo. Zato pa skrbimo za dobra dela, posebno dela krščanskega usmiljenja, ne pozabimo, da je velika blaznost, če ne poskrbimo za dobra dela za večnost, sicer nas bo zadel isti očitek, kakor je zadel gosta brez svatovskega oblačila: Prijatelj, kako si prišel sem? IZ NEODREŠENE DOMOVINE Slovenski jezik v cerkvi prepovedan v slovenski Benečiji j Ljubljana, 15. sept. Kakor se poroča o najnovejši fazi raznarodovalnega 1>ežima v Italiji, ki obstoji v ^eni, da se počasi, a sigurno iz-x'ine slovenski jezik iz zadnjega zatočišča, ki ga še ima poleg Wrih sten rodnega doma, t. j. ^ cerkve. Ta doba se je začela 2 dnem, ko je na priporočilo sv. stolice imenovanega vi-^itatorja, italijanskega kapu-Clnskega škofa Luke Passeto, ^asedel po blagopokojnem nad-Jkofu Sestolico msgr. Giovanni 'r°tti. Sirotti nastavlja sedaj načrtu, ki ga je izdelal fa-^stični režim, po Julijski kra-katehete iz stare Italije, ki S1*1 obenem pooblašča za podočnike rednih dušnih pastir-Jev-župnikov "v slučaju potrebe." Ti nepotrebni italijanski katehetje pa so župnikom ^am0 v nadlego, ker jim ni mar dušnega pastirstva kot takega, •^Pak ga le po intencijah re-_ »na in "blagohotnih nasvetih" ^Postolskega upravnika izrab-• '1° za to, da uvajajo italijan-Pridigo in italijanski krš-nauk, kateremu naj bi ^slovenska služba božja po-tiju°ma umaknila- Pole£ Sirotko^80 seveda odgovorni za ta-in ,1Zrabljanje verskega pouka Jie >0e°8lužja v raznarodoval-namene tud italijanski škof- je, ki takim duhovnikom dovoljujejo, da zapuščajo domače fare v Italiji in odhajajo v Julijsko krajino, "pastirovat," da- PRIZOR S SVETOVNE RAZSTAVE Slika je bila vzeta v takozvaneni Horticulture poslopju na otoku na svetovni razstavi in kaže umetn'o izdelan hribček, iz katerega izvira potoček. ©Društva sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. j Leto 1933. Predsednik: Anton Skull, 1099 E. 71st St. i Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093' E. 64th Str. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oipan, Dr. L. J. Pprme in, £>r. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani' oh 1. uri popoldne. V društvo sc sprejmejo člaiu(jce) o«l 16. i do 55. lota. .Zavarujete sc lahko za 20-lctno zavaro- ; vnlniuo ali pa do smrtno zavarovalnino in sicer za il50, $30(1, S1000, $1.700 in' SJ|>00 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 tliK'va navada, odkar tukaj prebiva 1 [ slovenski .rod,'več pridigati v! slovenskem jeziku, niti brati , pri sv. maši evangelija v sloven-skem jeziku, niti imeti v cerkvi 3 krščanskega nauka v jeziku i prebivalstva. Dovoljuje se za- - časno samo čisto kratka rekapi-.. tulacija kršanskega nauka v i slovenskem jeziku za stare lju-) di in sicer posebič. 1 Kaj je napravil nadškof Nc-garo Da se pravilno preceni od-j' govornost pristojne cerkvene , oblasti pri tako dalekosežnem 5 koraku režima, ki je odpravil j jezik iz cerkvenih prostorov, kjer je vladal skoro eno tisoč-| letje, je treba vedeti sledeče: Prefekt videmske province se v je po nalogu najvišjega mesta javil pri nadškofu in ga je, ko ga je obvestil o nepreklicni nameri vlade, pregovarjal, naj bi . prepoved rabe slovenskega je^ ' zika v bogoslužju izdal on, namreč nadškof. Edino, kar je . škof storil, je bilo to, da je iz-I javil, da on tega ne more in ne sme. Ni pa nadškof Nogaro sto--;- Gorica odpravi tramvaj V Gorici so sklenili odpravili tramvaj, ker bi bila popravi-a proge in vozov pradraga. Sfajprej odpravijo progo Piaz- (j ia della Vittoria-kolodvor Mon- s ;e Santo in uvedejo namestu ^ lje avtobusni promet. —»— d SIROM JUGOSLAVIJE » u ' v Nezgoda y V Mačkovcu pri St. Petru je j( posestnik Leopold Bučar jezdil j j i on j a na vodo. Nazaj grede se ltj je konj vračal v diru, pa se je i na mestu, kakor ukovan usta- 'r i'il, ker se je nečesa ustrašil. > Bučar je pri tem priletel konju že z glavo na tla in se nevp.nio ^ poškodoval. n -o- • i Najden onemogel starček Koliko bede je med revnim ljudstvom, spoznamo iz slede-čega dogodka, da so pred krat- , kim našli na nekem travniku g pri Mariboru popolnoma one- ^ moglega o kolu 60-letnega star- ^ čka, ki je bil že na pol mrtev. t Spravili so ga v bolnico. ^ ; i Na Jezici so pred kratkim . slovesno blagoslovili Zadružni \ Dom strojnih zadrug. Slavno- ^ sti se je udeležilo veliko doma- ^ čega in tujega ljudstva, ki SP ] častitali Zadrugi na napredku. ( Konj ga je udaril S konjskim kopitom v čeljust jo je dobil Alojzij Andrejčič iz Qorenje pri Smarjeti, ko je po- * magal nekaj voziti domov s ] polja. Konj je brcnil in ga tako udaril v spodnjo čeljust, da so J' mir na mestu izpadli zobje. — Moral je v bolnico. -o--|J Do smrti povožen TJsqdna smrtna nesreča se je . pripetila na cesti med Št. Ilijem } in Selnico ob Muri. Ko sta se,: sredi ceste pogovarjala pospst- ] nik Grofič in hlapec Alojz j Plemenitaš iz Selnic, jv privo-zil mimo tovorni avtomobil, ka-teremu sta se v zadnjem tre- ! nutku tako nesrečno umikala, 'da je prišel hlapec Plemenitaš | 'pod vozilo ki mu je zdrobilo , 'glavo. I-----,- POPRAVEK V naznanilu in zahvali za pokojno Mary Jeraj preteklo soboto je bila za oskrbp mrtya-1 škega odra in pogreba izrečena j zahvala pogrebnemu zayqdu A. j Glavach & Co. Želimo se o pra- J vičiti, kajti to poročilo je bilo J napačno. Pogrqb je ipielo v ( oskrbi pqgrebno pqdjfitje Louis | iZefran in temu gre torej vsfi omenjena zahvala. Žalujoči ostali Mlinarju Bonu je odnesla vo- k :la most, odtrgala je nov beton- v ski jez ter mir odnesla pre- fc sej orodja in raznih drugih 1 prpdmetov. Prav tako je priza- s let posestnik Matija Marin, ki r piu je odplavilo razne pridelke,