Št 96. Mf soboto dne IS oktobra 1.913 bnala dvakrat na tedi sicer t torek in soboto uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane^H* let«, K 10: — ^ V, leta , . "*. \* '6^" V4 » • • • « S-50 Posamične številke sla« nejo 8 v,in!^. Ha uarnčila Wez dopostene naročnine au se oziramo. Tečaj XLM. Telefon št. 88. -?fle za narod, svobodo in napredekU Dr. K- Lavrič. Uredništvo ; se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravitlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru; Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. T Deželni zbor - odgoden. Ko je bil sklican naš deželni zbor na dan 1. oktobra, smo povedali, da bo zasedanje kratko, ker gre v glavnem za konstituiranje deželnega zbora, za prevzetje upravnih poslov in poslanska zbornica na Dunaju je sklicana že na dan 21. t. m. Nitedo torej ni pričakoval, da bo to kratko zasedanje kdo ve kako plodov ito. Naša javnost pa je bila tudi zadosti podučena, kako je z deželnimi financami. Cela dežela je vedela, da čaka novo zbornico težko delo. Težava tega dela na ranfenih novih mož je odmevala v otvoritveni seji iz ust namestnika in novega deželnega glavarja. Oba sta povdarjala prvo nujno pot k skrbni in pravilni finančni politiki. Tega dela treba se lotiti z vstrajnostjo. drugače ne bo mogoče še dolgo Časa odzvati se vsem zahtevam in potrebam dežele. Deželni.zbor je zagledal pred seboj trnjevn pot. ki pa ga ima privesti do denarnih virov___Vršila $0 se posvetovanja, računski veščak je dajal pojasnila z golimi številkami, bilo je več dela za nejavno izmenjavanje mislij kot pa za javne seje. Reči moremo, da se je vršilo na to stran clobro delo in nujno potrebno, predno začne deželni zbor z velikimi rednimi zasedanji. Pa Če bi tudi ne biio toliko skrbi za finančno stran, treba upoštevati, da konstituiranje deželnega zbora, prevzetje upravnih poslov in agend samo na sebi vzame toliko časa, da ga ostane malo za drugo delo deželnega zbora in javne seje; upoštevati treba pri nas pa Še posebej, da se je izvršil popoln preobrat v deželni upravi in da konstituiranje vsakega zastopa vzame obilo časa, posebno, ako so se razmere tako izpremenile kakor tukaj; kaj šele v deželnem zboru, pri naši deželni ustavi, ko je uprava zvezana z zakonodajnim delom. Ni se čuditi, da se ni prišlo čez formalnosti, dasi so imeli vsi poslanci dosti opravila; Klavne osebe pa so bile samo s prevzetjem upravnih poslov 1 ii agend čez mero zaposlene. Deželni zbor je odgoden. Ni smatrati to za kak neuspeh. Bila je prva poskušnja, brez delovne večine, in pri praznih deželnih blagajnah! Računski veščak je povedal, da če bi dežela prodala vse, kar ima, pa po cenah, kolikor jo stane in bi plačala svo je dolgove, bi jej ostalo v blagajni še kakih 9000 K. Prejšnji deželni zbor je dovoljeval podpore na levo in desno in teh je za en milijon. Odkod vzeti denar, da se te podpore izplačajo? Treba iti na novo delo, trdo pa vstrajno, da se vstvarijo na opisanih straneh razmere, ki bodo dober temelj dobremu poslovanju deželnega zbora in odbora. Treba pa tudi dobiti delovno večino. Sedaj je čas v to smer napeti vse sile in tako dati drug dober temelj k dobremu poslovanju dež. zbora. Dosedanje seje so pokazale, da ni nikakih ustaljenih dogovorov med strankami, presenetilo pa je javnost tudi glasovanje na predsedniškem, mestu. To so reči, ki jih bo treba rešiti v prid zbornice, da bo redno in dobro delovala. Stremljenje naše gre za tem, da se sedaj v jesenskem in zimskem času stori vse potrebno, da se vstvari dobro podlago za redno in dolgo zasedanje našega deželnega zbora, katero smemo pričakovati že po Božiču. Deželnega glavarja, deželne odbornike in voditelje strank v deželnem zhoru čaka sedaj nujno pripravljalno delo za vspešno poslovanje deželnega zbora. „Haroflna Prosveta" t Borici. Predavanja po deželi. Veliki uspehi, ki jih je dosegla »Narodna Prosveta« lani s svojimi predavanji v Oorici, kjer so pomenila njena predavanja naravnost dogodek za slovensko Gorico, ti uspehi so dali »Narodni Prosveti« pogum, da je razširila svoje delo in da začne letos s predavanji tudi po deželi. Pozdravljamo ta korak »Narodne Prosveten kar najprisrčnejše, ker še bolj od i Gorice je potrebna dežela naobrazbe, ker dežela je tisti neusahljiv vrelec vedno sveže sile, ki množi naše vrste v Gorici in ki nas vodi od zmage do zmage. Z močnim zavednim in naobraženim prebivalstvom Goriške pade tudi laška Gorica. Prvo predavanje je imel v Sežani g. vseučiliščni docent d r. B o g u m i I V o š-n j a k in sicer o Srbih in Hrvatih. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, nad sto oseb vseh slojev je s pridom poslušalo zanimiva izvajanja g. govornika. Drugi dan, v nedeljo }e pa predaval g. d r. M a r u š i č v Tomaju: o ciljih in Ljubezen treh kraljev (Konec) Pa še nekaj je v Ljubljani zakrivilo neuspeh, to pa je specifično naše. Nimamo opreme. Benellijeve drame pa na odru brez opreme izgube, ker so preveč pri-rodne, da bi prenesle nesložno okolico. Mora, Arhibald, Avito morajo živeti v >vojih oblačilih, v svojih gradovih, v svojem slogu, v vsakem drugem umro. Mislite si Ludvika XIV. s footballom! Oseba ostane, osebnost se pa izgubi. Renezanč-nega sloga v taki dovršenosti pa ljubljanska pozornica ne zmore. Kako naj obleče svojega slepega Arhibalda, kako naj opremi teraso in sobane, kapelo, stolp, pokrajino — brez denarja, ko mora biti vsaka svetilka, vsak okrasek, vsaka črta složna t> drugimi osebami, dejanjem, verzom, časom? Na Scali v Milanu so igrali s tako 1'rtpremo. pri nas pa tega ni bilo in igra-lec-umetnik to čuti, se zmede, izgubi veselje in toploto božanskega navdahnjenja ter ne ogreje nikogar, Interpret se kon- cem jgrokaza oddahne z gledalcem vred, ker je trpel, kakor beneški draguljar, ko zagleda svoj filigram na vratu debele gospe Huber iz Gradca. Dejanje je enostavno, romantično. Dogodki slede drug*drugemu nevzdrže-ma, vsak prizor je logična posledica prejšnjega, vsak gib, vsaka kretnja, vsaka beseda je na svojem mestu in za tenkočutnega opazovalca stalen vir menjajočih se vžitkov »n vzhičenj. Vkljub »trem mrtvecem« ob koncu je tragika polna trpke .psihologije, dejanje je konec dolgega ljubezenskega romana, odbijajočega se s pestrega ozadja. Kakor v starem gobelinu spoznavamo tam spor med domovinsko ljubeznijo in osvojevalcem, žensko častjo, maščevalnostjo in krščanskim odpuščanjem, ki pa ne vzdrži. — Barbarski vojvoda Arhibald si je bil pred 40 leti osvojil deželo. Sedaj je slep in star, njegov sin Manfred se vojuje s poslednjimi uporniki. Fiora, (t. j. Cvetka), potomka podvrženega kraljevega rodu, je njegova nevesta in zaročenka, ki pa ne ljubi njega, marveč svojega odda- smotrih našega naroda. Govornik je izvajal: B?lkanslff dogodki so pokazali velk, kansko silo, ki tli v jugoslovanskih narodih. Pod vtisom te sile so se pričeli mnogi bati za svojo nadvlado in povsodi vidimo sedaj, kako jačijo velesile svojo vojaško moč. Balkanski dogodki so zopet vzbudili nasprotja narodov, njih medsebojni boj pokazali pa tudi, da zmaga le n o t r a n j o v z d e 1 a n i narod. To pa velja za nas Slovence, ki smo mali narod, še v veliko večji meri. Kljub maloštevilnosti hočemo izpolniti svoje od narave odkazano mesto, zato pa moramo znati pred vsem za svoje cilje in smotre. In tu nam vstalo ^akoj naš prvi ideal, svoboda. Mi hoiemo biti svobodni, ker le tako se morevno dobro razvijati. Zgodovina uči zadostno, kaj da svoboda. V svojih n a r o d n i h s t v a r e h imamo s a m o m i p r a v i c o o d l o č e v a n j a, to je naša prva zahteva, ki izvira iz naše težnje po svobodi. Kadar bodemo narodno neodvisni, tedaj se začne naša gospodarska svobod a, le tedaj bomo pa tudi mogli izkoristiti vse vrline naše bogate zemlje. Pri tem nas bo pa podpirala okoliščina, da nismo osamljeni, temveč da stoji za nami vsa Jugoslavija in da bo stala vedno za nami, četudi bodo delale razne vlade vse mogoče ovire. Jugoslovanska ideja nas mora prešiniti in pomeniti za nas intenzivno delo za zmago in to na vseh poljih. Praktično pa naj pomeni osvojitev Trsta, ki mora postati središče jugoslovanskega primorja. Vse to pa hočemo doseči, ker vemo, da je le takrat narod srečen, kadar je vsak posameznik. Iz tega pa spoznamo tudi način našega dela. Eden za vse, vsi za enega to |c geslo našega narodnega dela. To so naši cilji. Dosegli jih pa bomo, če bomo notranjo vzdelani in ker nas je malo moramo biti trikrat bolj vzdelani kot drugi narodi. Narodna zavednost mora biti temelj vsemu poznejšemu delu. Na to širimo n a o b r a z b o in potom naobrazbe pridemo do blagostanja. Takrat pa ne smemo biti zapravljiva", temveč zmerna varčnost mora množiti našo srečo. Naše delo naj bo pa vztrajno in vedno lepše uspehe bomo imeli in če bomo vršili vse to, potem bo prenehalo izseljevanje in našim ljudem ne bo treba trumoma zapušča- Ijenega sorodnika, kneza Avita z Alture. Avito jo obiskuje vsako noč. Tudi to noč se poslavljata. Stari slepi Arhibald ju slučajno zasluti s svojim napetim sluhom. ¦— Tudi on, tudi on čuti v barbarskem srcu starca pritajeno ljubezen do te Fiore, v njej sluti več moči, nego je je v navadni punčki. Manfred se vrne, prosi Fioro gor-Keje. strastneje ljubezni, ne zadostuje mu njena hladna, dolžnostna udanost. Prosi jo, naj ga pozdravlja z mahanjem s pajčo-lanom z vrha stolpa, ko se danes zopet povrne k svojim Četam. Ona obljubi. Ob odhodu stoji vrh stolpa in njen pajčolan boža odhajajočega viteza, ki se ozira iz doline proti strmim zidovom očetovskega gradu... njej pa že objema Avito kolena.. O muka nasprotja, ti neizrekljiva!« Fiora nade v objem Avitu in Arhibald, ki jo je ljubosumno straži! z vsemi čuti, ju zopet zasači, sedaj tako, da mu ne ostane nobena mučna negotovost— Pa tudi njej ni več mar laži in prevare, prizna mu, da ljubi nekoga druzega, četudi ne izda Avita. Arhibald jo zadavi. V tem hipu se vrne Manfred, ki je pogrešil dogovorjeni po- ti lepe slovenske domovine. Zdrava telesna sila bo rodila požrtvovalnost in vse delo bo lepše in uspešnejše. Zato zahtevamo delo za ljudsko higijeno. Vse naše delo bo pa zidano na pesek, Če bomo sami sebe uničevali, če bomo nesložni. To staro napako moramo vreči med staro že-lezje. Vršimo vse to in ne bo nam treba več prenašati ponižanj in trpljenja, ker v daljavi se blesti naša zvezda vodnica*. Združena Slovenija. Burno odobravanje je sledilo tem lepim Izvajanjem g. dr. Marušiča in začela se je živahna debata, v katero so posegali posebno g. dr. VoŠKjak in nadučitelj To-majski in nadučitelj iz Dutovelj. Debata je pokazala, kako zdravo je naše kraško ljudstvo in kako krasno klasje rodi delo med tem dobrim ljudstvom. Pa saj ni čudo, ko so občinski poglavarji prave kraške korenine, ki poznajo delo za narod. »Narodna Prosveta x pa zasluži toplo zahvalo in podpiranje od vseh, ker tako leno dviga naš narod. Še več tega dela in tudi Slovenec bo vstal. Dijaka Miia t Gorici. »Dijaška kuhinja v Gorici« je imela v soboto, 11. t. m., svoj redni občni zbor. Udeležba je bila prav~ pičla. Ljudje še vedno nočejo razumeti, kolike važnosti je to društvo za naše ljudstvo. Pogrešali smo na občnem zboru zlasti tistih gospodov, ki ob vsaki priliki zabavljajo črez privan-drane tujce, sosebno ker so izmed vseh dijakov, kar jih podpira Dijaška kuhinja, le 3 rojeni izven I^rimorskega, v odboru pa so bili in so zopet skoro sami tujci. Predsednik, g. prof. Martin Mastna!:, je s toplimi besedami pozdravil navzoče člane ter dal besedo tajniku, g. vadn. učitelju Jos. Prijatelju, ki je obširno poročal o društvenem delovanju v preteklem šolskem letu. Društvo ima 1 častnega člana, 2 usta-novnika, 68 rednih članov in mnogo podpornikov. Lansko šolsko leto je sprejelo na hrano 57 dijakov in sicer 19 gimnazijcev, 3 realce in 35 učiteljiščnikov. Med letom je sprejel odbor še 4 dijake, 4 pa je izključil zaradi slabega vedenja ali napredka. Letos pa ima na hrani 13 gimna- zdrav z gradu, in jej odpusti tudi sedaj, saj ni bil nikdar barbar, marveč vzgojen za kristjana,.. in odpusti tudi očetu, morilcu Fiore. V kapelici leži njeno trplo, — z otro-vanimi ustmi. Avito jo poljubi. Manfred, ki je skrivaj pričakoval ljubimca, stopi preden j: »Stoj!«.. »Povej mi, je ljubila te?« In odpušča tudi njemu v imenu po-kojnice, umirajočega podpira, dokler se ne zgrudi. Potem pristopi k odru.in otruje še sebe ob njenih ustnih s poljubom. Ko izve stari Arhibald vso resnico iz ust umirajočega nesrečnega sina, zaječi, — .Oh, Manfred, moj Manfred! Ah, tudi ti torej z menoj si za vekomaj v temi brezmejni...« Strt pade vz-ak. Angeljski zvoki trepetajo po kapeli — Kratko, enostavno, pretresljivo deja-nle. Značilno je zn snobizem velikega dela naše inteligence, da se je izpodtikal ob /kupu mrtvih«, češ, saj »to se več ne dela«, »ni več moderno«, — ni pa našlo v celem poemu tega, kar je avtorja upravičilo, da svojega umotvora ni nazval, ka- zijcev, 4 realce, 37 tičiteljiščnikov, 2 pri« pravničarja z učiteljišča in 3 iz gimnazije. Odbor je razposlal tekom leta 234 prošenj za podporo in sicer vsem okrajnim šolskim svetom, vsem posojilnicam in dragim denarnim zavodom, 25 županstvom in mnogim privatnikom, o kojih je bilo upati,.da bodo radi podpirali ubožne dijake. Odzvali so se vsi c. kr. okrajni šolski sveti: goriški s 100 K, tolminski s 75 K in sežanski s 50 K. Izmed denarnih zavodov so dovolile sledeče posojilnice: Goriška ljudska 200 K, Kobariška 100 K, tolminska 50 K in ajdovska 30 K. Županstva pa mnogo premalo podpirajo Dijaško kuhinjo?: daši skrbi društvo za njih mladino. Poslalo je županstvo iz Bovca 50 K, iz Ajdovščine 20 K, iz Grahovega 20 K, iz Tolmina 20 K in iz Sežane 10 K, povsod drugod pa poznajo društvo samo takrat, ko priporočajo svoje ubožne dijake. Žalostno! Izmed privatnikov so se spomnili D. K. z izdatnejšimi zneski: neimenovana št. 1 in 7, ki stalno podpirata društvo, cenj. rodbina Repičeva v Ajdovščini, g. dr. Just Bačar, zdravnik v Gorici, g. dr. H. Turna, odvetnik v Gorici, g. dr. Franko, dež. podglavar, g. odvetnik dr. Treo, g. odvetnik dr. Gruntar, g. c. kr. notar Ign. • Gruntar iz Ribnice, g. dež. poslanec dr. Podgornik, c. kr. učitelj Hrast iz Trsta, g. Faganeli iz Mirna in mnogo drugih. Občni zbor izreka vsem slavnim zavodom, kor-poracijam in cenj. podpornikom najsrčnejšo zalivalo, ter se jim priporoča tudi za vbodoče. Izredno marljivi so bili letos dijaki sami, ki so z dejanjem pokazali svojo hvaležnost D. K. Nabrali so pri svojih prireditvah 712 K 50 v in sicer pri veselici v Št. Petru 70 K 40 v, pri telovadbi v Trpi, govskem domu 80 K 60 v, pri Ciril in Metodovi veselici 200 K, pri koncertih v Tolminu in Kobaridu 161 K 64 v, pri koncertu v Gorici 193 K 46 v in pripravničarji v Tolminu 4 K 40 v. Podpiralo je dijake pri teh prireditvah vzlasti slavno c. kr. ravnateljstvo moškega učiteljišča, ki je dijakom šlo vedno rado na roko in jim pomagalo z umestnimi nasveti. Vsem, ki so se trudili, da so veselice tako lepo vspele, srčna hvala. Velike zasluge si je steklo za Dijaško kuhinjo tudi slavno uredništvo »Soče«, ki je vedno drage volje priobče-valo izkaze daril'in vabila na veselice v prid društvu ter nabiralo zanj prispevke itd. Občni zbor se mu javno zahvaljuje v nadi, da ga bo podpiralo drage volje tudi nadalje. Odbor je vložil prošnjo za podporo tudi na visoki deželni zbor, ki bo gotovo vpošteval važnost Dijaške kuhinje ter ji dovolil primemo podporo. Nato je poročal blagajnik, g. profesor in ravnateljev namestnik Jaka Zupančič, o društvenem gmotnem stanju. Dohodkov je imelo društvo 7594 K 20 v, izdatkov pa 7039 K. Premoženja ima 1535 K 73 v, poleg tecra pa je Še v Trgovski obrtni zadrugi 535 K 88 v in v Rupi 300 K zapuščine, o kateri pa še ni bilo obravnave. Skuhalo se je lani v Dijaški kuhinji 12302 kosili in 11057 večerij. Preglednik računov, g. c. kr. ravnatelj Bežek. je poročal, da je g. c. kr. šolski svetnik Plohi pregledal račune in da so popolnoma v redu. Na njegov predlog je izrekel občni zbor vestnemu in požrtvovalnemu g. blagajniku za večletno neumorno delovanje prisrčno zahvalo. G. predsednik je poročal, da izstopita iz odbora gg. blagajnik in tajnik vsled obilice svojega dela, g. prof. Povšič in g. nadučiželj v p. Koren pa vsled bolehnosti. V novem odboru so sledeči: gospa Ivanka Gabršček, gg. profesorji Cimer-man, Dolenec, KoŠnik, Mastnak, Prijatelj, Ravter, Rostaher in Sovre in vadniški učitelj Bajec, namestniki pa gg. dr. De-reani, Ant. Klim in prof. Steblovnik. Preglednika sta g. ravnatelj Bežek in višji oficijal Božič. — Na predlog g. c. kr. ravnatelje Bežka izreče občni zbor zahvalo dosedanjemu tajniku g. vadn. učitelju Jos, Prijatelju, za vestno in uspešno delovanje. Nekateri gospodje so stavjli Se nekaj umestnih predlogov glede prihodnjega društvenega delovanja, na to pa se je predsednik zahvalil navzočim članom za sodelovanje ter jih prosil, naj tudi prihodnje šolsko leto podpirajo društvo po svojih močeh. Takoj po občnem zboru se je konstituiral novi odbor sledeče: Predsednik g. prof. M. Mastnak, tajnik g. prof. Ant. Sovre in blagajnik gosp. prof. dr. Fr. Rostaher. Poljska narodna prosvefa in Je nekaj sličnosti med Poljaki in nami Slovenci. Recimo: Njih Galicija je naša Kranjska, njih Šlezija naša Istra in poljski vilajeti Rusko-Poljska in Prusija naše Štajersko in Koroško. Nismo si pa slični v uspehih, ker tu nas Pollaki zelo prekašajo. Ne mislimo začeti z nobenimi očitki na Slovence, ker so Pollaki pač desetkrat številnejši narod. Ali njih uspeh rezultira predvsem iz njih narodno organizatorič-nega dela in sicer v prvi vrsti iz dela na polju ljudske n a o b r a z-b e i n n a r o d n e o b r a in b e. To\varzy\vstwo Szkolv Ludowej je centralna organizacija za ljudsko na-obrazbo. Usnehi in delo te organizacije je uzorno. Središče društva ic v Krakovu. kier je tudi glavni odbor s 36 člani. Društvo ima 19 okrožji in sicer 17 v Galiciii in Bukovini ter dva v Sleziii in na Mo~ ravskem. Vsako okrožic se deh na »Kola«, ki ma»o «vr»ie ekspoziture (»placuvke«.) no maniših kraiih Najmnnj nlačuieio dru-štvenik: v selili. Ti društveniki na volijo svoje odbore in *> innio tudi veeie pravice in dolžnosti. Člani >kohu volijo odbor okrožne zveze in samo člani tega odbor ^ moreio postati udi glavnega odbora v Krakovu. Taka organizacija ima več dobrin strani. Vsak član se zaveda svojih pravic do društva (volitev v odbor Kr Um,) in ima vsled tega ambiciio postati nekaj v društvu. Glavno na je. da so v glavnem odboru samo liudie. ki noznaio vse temnic in potrebe v narodu. Glavni odbor »Tovar-zvwstwa Szkolv 1 udo\vei« se deli v norf-odbore in sekciie 1. eksekutivni odbor. k> rešnSe mnoge stvari sam in le nekatera predloži občnemu zboru društva v rešitev. Je to najvažnejši odsek. 2. organizM- OO kor navadno, tragedijo, marveč p o e m. Bralcu knjige se odpro vse nezaslišane lepote tega renezančnega, pa tudi v dobrem smislu modernega umotvora. Slovenski prevod ima vse vrline svojega italijanskega originala, da, ga celo n a d k t i 1 j u-j e. Malo imamo prevodov, o katerih smemo kaj takega trditi, ali če, s takim pre-nričamem, kakor o »Ljubezni treh kra-liev«. Pravimo navadno, da slovenščina ni lena v primeri z vokalno hrvaščino in vokalno italijanščino. Tu poglejmo, kako fin, kako nolno^očen jezik je slovenščina, kako je naš jezik izoblikovan, pa obenem krepak in vokalen. Gradnikov dva-najsterec ie finejši od 'Levstikove Proze, more se meriti z verzi Župančiča, Nazor-ia. s nrozo Cankaria. kier ie najboljša, in Benelli je v Gradniku našel boljšega pre-vaialca. nego v vseh drugih jezikih. Zaradi iezika saraeea. zaradi sočne in zvočne slovenščine bi morali naSi izobraženci citati ta s 1 o v e n s k i noem doma na glas. da dožive z umetniškim vzhičenjem in dramskim stopnjevanjem čustev i čisto cijski odsek, ki ima dva oddelka, krakov- \ ski za zahodno Galicijo, Šlezijo in Moravsko in Ivovski za vzhodno Galicijo in Bukovino. Ta sekcija ima tudi dve komisiji, statistično in časnikarsko, ki ste obe deljeni v krakovski in Ivovski del. 3. pravna sekcija in 4. važna šolska sekcija za vse šole. 5. prosvetna sekcija, ki ima v skrbi »Zvezd poljskih narodnih društev in ki se deli v več oddelkov. Kvalifikacijska komisija določa dobre knjige za šolo in za»ljudsko naobrazbo, komisija za izdajanje knjig skrbi za izdajanje knjig za Mudsko prosveto, koledarska komisija izdaja vse narodu potrebne koledarje. Zel'« važen je tudi redakcijski odbor prosvetne sekcije »Przewodnika Osvviatovego«. To je strokovno glasilo društva, ki poroča o vsem društvenem delovanju in primerja delo Poljakov na vseh poljih, z uspehi drugih narodov. Končno je še 6. sekcija, finančna, ki upravlja tudi »Grun\valdski dar«, naš Obrambni sklad ali pa nemški Rosegger Fond. Glavni odbor ima dalje tudi svojo pisarno, ki ima več oddelkov, koi upravni, pravni, šolski, prosvetni, knjigodstveni in oddelek za loterije v korist društva. Podružnice društva imajo pa skrbeti za posebne tečaje, analfabetske in prosvetne, dalie za knjižnice in čitalnice in tudi za potrebno vzgojo knjižničarjev. Društvo pa vodi tudi gospodarsko delo za narod. V ta namen ustanavlja zadruge, hranilnice, kuouie in prodaia staro narodno blago, predvsem na skrbi 7a prosveto. Vidimo. 'ia le malokje društvo z enako pridnostjo. Rednih članov ima društvo čez 30.000 in rez 300 podružnic. Pred kratkim ie imelo to društvo svoi občni /bor na katerega je prišlo 500 de-l«MT.nfn\' ?> vcf»h »dotpv Tu «e ie videlo, kak »glH ima drnStvo. Na občnem zboru ce ic nospbno obravnaval n n! o? a i Polja-k o v v S1 e '/ \ j i. kier tvorno Pobaki tre-Minn nrebiv'tMvav a ini-po samo T srpdnto ?o!o a 1" nrivahm. rlofim imaio.Cebi nVo crpilriif šoli rud« nrivntnf Npmri na <; r> -rf p m držav m i b in v kratkem dobe še eno Zntn fp občni 7bor nozval ro«!a«ce fH nn«:tr»ni?o tvrot« tem r^rmerom. na"^d iw ''i *rtvi?5p še v večii meri v narodne rrmtpnp. T,wll mi Slnvenri W rabili sTirnn nr. n-iMtvopM« ivi hi Midi na5f> no »i a Si h. vib»- «pt:ii V7pn \7 rraš«h krniev slovo. Spomin na bitko pri LEoskem. Pred sto leti, na dan 18. oktobra 1813., se je vršila pri tipskem bitka, v kateri ie bil premagan veliki Napoleon. Na poljanah, s krvjo poškropljenih, kjer so v dneh med 16, in ]$. oktobrom leta 1813. skoraj vse združene evropske armade pognale v beg velikega Napoleona, se dviga danes spomenik, 91 m visok, odkrit danes 18. oktobra, na stoletni spominski dan zmage pri Lip-skem. Po usodcpolnem porazu Napoleona v Moskvi je z.-» hip utihnil bojni šum. Pu ta hipni mir je bii le tišina pred zadnjim viharjem. Dočitn je Napoleon v Parizu deli? avdijenec in v Fontainehlcauu sklepal ?u v konkordat s papežem Pijem VII., so ir/e- jezikovno radost, ne fiiolo.ško. marveč intimno osebno radost izbranega, umetniško pročutenega jezika in izbrane, izpiljene ;orme. Polno je tu krilatic, seveda ne za Klepce in druge, ki numerirajo krilatice v herbarjih, marveč za ljudi visoke umske potence, ki doživljajo kratke aforizme enako in morda bolj od dolgih oper. klu-bove intimnosti, particulierja, lepe slike, obleke, vitke dame, jesenskega večera ali barcarole. Poslušajmo Arhibaldove spomine na junaško borbo in srečo junačko mtadih dni: Naposled je kralj naš izmed junakov izbral si najbolje*, in šli smo za njim; krdelo bliščeče srebrnozeleno in zlato, ko kača zlonosna. ki zdrami se in se izmota iz sence in leze zveneč proti solncti. Iskri konjiči, napeti, nestrpni, jezdeci mladi na njih. ostrovidnj; vsi smo Čutili ob prvih pihljaj!!? Ttalife topli vonj živega plena. Tn ta boginja, objela od morja, govi vojskovodje nabirali novo vojsko, ki naj bi po želji Napoleonovi štela 500.000 mož. Nemški državnik Stein, ki je pod pritiskom Napoleona zbežal na Rusko, si je na vso moč prizadeval, da združi Ruse in Pruse, Trdnjave med Labd in Odro so bile takrat še v francoskih rokah; v Bero-Jinu samem je štela francoska posadka 30.000 mož. Ker se spričo tega splošnega vojnega navdušenja Viljem III. ni čutil dosti varnega v francoskem Berolinu, Je pohitel v Vratislavo, kamor so se zgrinjale čete nemških zaveznikov. Za boj so pridobili tudi Rusijo, ki se je zavezala, da postavi na bojišče 150.000 vojakov. Že 4. marca so korakale ruske čete v Berolin in pregnale francosko posadko. Ruski in pruski zavezniki so pričeli boje. Izprva so bili v dveh bitkah poraženi. V teh kritičnih dneh je izkušala Avstrija posredovati mir med Napoleonom in zavezniki. Državni kancelar Metternich se je odpravil v Draždane, kjer je celih devet ur poizkušal pridobiti Napoleona za mir. Pa bilo je zaman. Po 10. avgustu se je tudi Avstrija pridružila zaveznikom. Ko se je iz-nova začel boj, je jela Napoleona zapuščati bojna sreča, zato je nekoč potožil: »Vse je izgubljeno, zaman se borim zoper usodo.« Zla slutnja ga ni varala. Dne 16. oktobra navsezgodaj se je vnela bitka. Na cbeh straneh so se bili za življenje in smrt. Dne 17. oktobra je počivalo orožje, bila je namreč nedelja, in Napoleon je ponujal premirje. Drugi dan so od vseh strani udrli zavezniki v mesto. Ulice je krilo na tisoče mrtvecev, v valovih Elste-re pa je našlo smrt na stotine junakov, ker je neki Francoz razstrelil most ravno v trenotku, ko je bila gneča na mostu največja. V Avstriji in Nemčiji se vršijo danes velike slavnosti v proslavo zmage pri Lipskem. Slovenski narod, se spominja Napoleona kot napovednika novih časov svobode in razvitka po slovenskih zemljah; Francozi so začeli hitro, ko so se polastili Kranjske, upoštevati slovenski jezik v šolah in uradih. Francozi so z odpravo osebne tlake pripravili kot k popolni svobodi kmetskega tlačana. Nov veter je bil zavel, zato ni čuda, če je bil zapel naš Vodnik: >I 1 i r i j a, v s t a n' « — Prišli so drugi časi, ki pa niso nas spravili s površja. Tu smo in tu ostanemo. Včasih gledamo nazaj na dobo reformacije, na dobo Napoleonovo in delamo zaključke — aH to je vse za nami, pravo bodočnost ima Slovenec v vzhajajočem J u g o s I o v a n s t v u. MAGGIkocke se zdela nam sama je, ker je ni branil nihče. Sama ko nezastražena deva, ki je ob dihu žehiečem barbarov kakor preplašena sklonila nežno glavico, zastrto z melanholijo. In ugrabili smo jo, njo, ki nekoč je v lahkokrilatih romanskih sandalih zmagodobitno ves svet preletela; na svoje konje smo jo posadili, da bi učila nas gospodovati celemu svetu — a komaj se udje njeni so naših prstih taknili, voljno so trudnost v njih obudili, ki se je zlila nam v žile, kentaurom neukrotljivim: in tu smo ostali ž njo in ležali in tu jo ljubili, in nihče od nas je nikdar ne ostavi, ljubice mlade, vse sveže, zelene m zlate; in ljubeči jo, plakamo, da nam je sužnja in da nam ni mati, ker če bi mati nam bila, učila s bi nas osvojiti si z mečem vso zemljo..,.« Kar nam v teh verzih pove slepi starec, i ni slika, marveč kip, ne enobarvno bel, marveč mnogobarven, živobarven kip, ne kip, ampak gibka, Živa skupina kentaurov in barbarov, ki so si osvojili ljubimko zemljo, vsak od njih Antej in Herkul, — ali pa, kakor da je oživela vsa vatikanska zbirka antičnih herojev in prihrumela preko goličav ter se ustavila za hip. napetih mi*ie, pripravljena na junaški pohod, mi pa jo zremo iz temne globeli, kako se na griču ostro odbija od rudaste zarje, — heroičen, muzikalen doživljaj! Krasne scene med Avitom in Fioro vrhu stolpa tu ne morem podati, ker je predolga. Rekel sem Že, da je vredna primere z balkonsko sceno mud Romeom in Julijo. Druge so: Nastopna scena, Man-fredovo slovo, zamišljeni pogovor med Ar'iibaldom in Manfredom, Fiorina smrt. končni prizor in mnogo, mnogo drugih. Ponatisnil bi tu najraje ves umotvor. Toda tega mi gg. uredniki ne dovole-Čudni ljudjel Tako mi ne preostane nič druzega, nego da nujno svetujem: Vzemite in naslajajte se! V.K. Prlloaa ,.Sofo" št. 96, z dna 18, oktobra 1913. Slovensko gledališče d Gorici. Jutri se uprizori izborna angleška gluma v treh dejanjih »Charley-eva teta«. Opozarjamo si. občinstvo na to predstavo. Igra je skrbno nastuUirana. Scene-rtja nova. Kaznanjarmv*la jie sodeluje vo,-jaška godba, "keFse nTpbs^6i!lloHBrr*nwrtieii! nemu odseku jo ,iajeti. Sicer pa bodo odmori kratki, ker so se na odru npeljali razne tehnične potrebščine, ki bodo mnogo pripomogle h hitri menjavi sceneriie. Pričete* fe točno- ob 81 /», žato'prosL mo si. občinstvo, da ne moti s kasnim prihajanjem druge gledalce in igralce. Od te predstave je odvisno, ali bodemo imeli še večkrat in pogosto predstave ali ne. zategadelj apeliramo, da se nage občinstvo odzove v velikem številu vabilu dram. odseka »Sokola*/. Kdor se hoče nasmejati. •—' jutri zvečer v'»Trgovski dom«! in Srbe je bila zapadna in istočna kultura. Čim bolj pa postanejo Srbi zapadnjaki, čim manjši bo ze danes neznaten upliv cerkve, ki je na Balkanu dekla države, tem bolj mora izginiti kulturna razlika. To kar je najbolj razdvojilo Hrvate in "Srbe, je bil različni državni razvoj, različna državna zgodovina je bila prokletstvo za Hrvate in Srbe. Tisti, ki trdijo, da brez dr-¦fcfav&^imm&a; -ubijajo eaato Hrvatov in "' 'Srbov, ki more samo tedaj biti živa, ako se^ smatra narod ne za državen, temveč za kulturen pojem. Jugoslovansko vprašanje je za Slovence vprašanje narodnega "življenja ali smrti. To vprašanje se pa na vsak način nima tako rešIM. da bi Slovenci izgubili svojo individualnost. Predavanje n. dr. ENumila Vošnjaka v Sežani. V izpopolnitev poročila o sežanskem predavaniu g. dr. VoSnjaka. omenjenem v članku »Narodna Prosveta« na prvi strani, prinašamo glavne misli njegovega predavanja. Najprej je novdarjal g. predavatelj, da se posebno Kraševci morajo zanimati za svoje .iužnc brate Hrvate in Srbe, saj par ur hoda živijo že Hrvati, najčistejši stokavci. Pa oni priprosti narod na slo-vcnsko-hrvatski meti se ne. imenuje niti s slovenskitp niti s hrvatskim imenom, temveč pravi, da so Slovinci. Slovinci, to ie pravo narodno ime za Hrvate. Srbe in Slovence, dočim je hrvaško, srbsko ime držnvnn nnlitično. ideja narodnega edin-stva ie h|!a med .Tntroslovani vedno živa. Dubrovniški pisatelji so pisali slovinsko. Fden naivfčjih zagovornikov edinstva vseli .Tmtoslovannv je bil narodni pesnik K a č i e M i i o š i č. Kako je pa prišlo potem kasneje v 19. stoletju do tega, da sn se poslale v svet besede, kakor: Hrva-*;i nema. Srba nema. Ravno raditesra, ker je na cHem slova^Vem jugu stanoval isti "nrod. ki ie tovori! isti narodni jezik je bilo novsem naravno. d-» so Hrvati imenovali vse .Tucnelovmie Hrvate, Srbi vse .Tmrntlnv^re Srhe. Pravaška teorija ie bila, da ^n Hrvati osnovali prvo državo na slovanskem jucui. Radi tega jim gre hege-mmiiia med J;iffo«lovani in oni imajo po mnenui revolnciionnrja Kvaternika rešiti ••••fnrnn vr>»-ašan»e Še celo Starce v i č, '': ;e bil strasten Samohrvat, ie bil narav- ; "n^t "ijonir ideje jugoslovanskega e ''H-stw V svoHh spisih nravi, da ima nvebi-,-.,kfvn med Macedonijo in Nemčijo, med Donavo in Adrijo samo eno narodnost, eno domnvinf. eno -/ivlicnjc. živlienie hrvatsko. Med tem jugoslovanskim narodom se ie pa vgnezdila maloštevilna srbska postajna. Ime Srb nride od srbeti, Srb ?e gobast človek. Srhi so izvržek človeštva, Hrvnri na narod gospodov. Se pred Starce videni ie na V u k Kara d-' i č dualist?čnerega je poslala' glavnemu vodstvu v l Mibiiano. Domače vesti. p« <)v'"v« bitke ori Lipskem v Gorici. Sin« či ie bilo vse polno občinstva, člo-veV nr. človeku, od Travnika gori do ! one Korsa proti iu/nemu kolodvoru. Na tise'e in tisoče občinstva je čakalo ponosne.-) obhoda dtagnncev z godbo po me-i tu Go fba 47. nešnolka je šla nasproti ''"'""""'"^ l- Tra^¦»'ka skozi Raštel na "v'-i^l o :c"-t-'». Tam ie stopila v sredo i '•'' ''va "dde-.ka dragoncev na konjih s t'-ob 'M-. " yi\ ili '• ulico Czornig, ter prišli pri •iv,,.v kom domu zonet na Korso, šii so «.: < ¦/'- SoftVfN nliev čez Tiwnik, mimo •' ir-"'ce. po Korsu v svojo vojašnico. — »!;,,'(>. (Iii"r!ii'i'i.- io bil-i v|(-,ve^na vojaška ¦ •'"•i ¦ a Travniku, me-' katero so stre-"¦''? i-< gradu. Udeleži'! so se je vsi višji '.¦ t.,r.,ii,; vfMaš'0 i" civilne oblasti. Z "c! a»- rib i-.pnIoi ji vihra'') zastave. Konefrt J-ros'ava Koci^na. — Pev-' ' " i " glas b e n o d r u š t v o, zvesto * "hi! načelom, je i^ovabilo tudi letos ¦•verovin ',ri„eir:, Češkega umetnika Ja-••f»s!-!va Kociana !n njegovega spremlje-' al -a \\. b!isneria na en koncert, ki se bo vrxa v sredo, dne 22. t. m. v dvorani »Tr-govsbega doji a - Koncert prične oh 8. -"H yy c Vr. Piednrodajo vstopnic je, blago-*»r,M prevzela trgf>vitui A. Gabrsčck v ';,1'",vl -i"1 d'>mu . Ostale vstopnice je ''obit» "rj blagaini, ki bo odprta eno uro , 1 'er1 oriče'kom koncerta. Opov-M-iamo na ta koncert ter polagamo v.n srce našemu občinstvu, naj ne ¦' mimij prilike, ki se mu popuja. Kocia- j uf>v umetnost zagotavlja užitek prve j vrsto - užitek, kakoršnega doživimo v '"n-iei le redko kekai. Na programu so \ ''e''eve točke: i. P. T. Čajkovskij: Kon- j •.ert l) dur on 35. AHegro moderato. — '; Ca»vonetla ^Andanie). - Finale (Vivacis- j sinto) ,?. F. Menfielssohn: Introdukciia in • fM"a s koralo:n F moli. 3. J. S. Bach i (U^F 1750): Sonata flT. A moli. Orave. j Fi:g;t. - Andante. -- Allegro. 4. a) \nt. 1'vofak: Slovanski ples štev. 7. b) .Tar. ^'ciau: I ulfa^v: CVspavanka). c) Sme-t)Tia-0"'1r?ček: >Skočna« iz op. »Prodana nevesta-. 5. a) Vitčzslav Novtfk: Sere-' Na to mesto na tiče le slovenski uradnik, ker imajo v onem uradu največ onra-viln-s Slovenci. Nikakor ne sme priti na tako važno mesto kak Ttalijan. ki bi znnl slovensko le nnel noco che occorre, ali Nemec, ki bi naibrže ne znal niC slovensko, marveč poišče nai se uradnika sposobnega v vsakem oziru za to važno mesto! Onozarjamo na to poslance! Polet v f>p;rfi»i*nu iz Asnerns v Gorico. — V torek zjutraj se je dvignil pri As- Moll-ov Sftidbrašek ie ta n» Selodrn trnnta neprekonljfvo nreflstvo katero im»i nre^nost i>rn»| vsemi ilmtriml dr« •tfftnimi WutU. kroKlicamf tn srrenMoaiai. Cena orijEf. škatlje K2-— Ponarefaaje so so4ntfsko tasledule. inllo-vo Franc, žganje in sel h m ribanje l!wta — BoleJin« i nlalSnJoBe In oT>rnni!ntoCe 8ta-j romano sredstvo proti trganju in prehlajenjn vi»ake mto. i O-ier. steklenica K 2*- Na prodaj po TBeh lekarnah * j in mirodUnioah. Glavna lekarna '¦ L MOLI, c. is kr, dvorni talblnik, Dunaj, Tacbl&nben 9, Zaloga ˇ Ooriei t lekarni: A. Gironcoli, G. Gristofolotti. --------ODLIKOVANO —— MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. »8. Izdeluje: vsa. stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šuste......- - - - Zaloga: Strngarskih in rez-barskih izdelkov. -*---- pernu vojaški aviatik nadporočnik Elsner z enim potnikom nadporočnikom Stoje-savljevičern, da poleti v Gorico. V viSini 1400 m je preletel Semering, nato je letel j čez krasno dolino Mure. ^azov^l v Stub- j alpi lov na »kmečki stran« in letel proti j Karavankam, kjer je v višini 2400 m pre- j letel Stol. Od tod se je obrnil proti Bohinju in Tolminu in dospel od pol \L uri \ v Gorico, kjer je na vojaškem vežbališ-ču gladko pristal. Rabil je torej z Dunaja v Gorico le 4 ure. Pač lep uspeh. — V sredo dopoldne se je Elsner zopet dvignil v Gorici in plul nazaj v Aspern, kamor je prišel ob treh popoldne. S kakšno silo deluje motor se vidi z tega, da so ljudje slišali ropotanje stroja, kljub temu, da je letel Elsner navadno v višini 2000 metrov. Občni zhor Čitalnice na Blančah v Gorici se vrši dne 21. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ulica Gamposanto št. 22, Dnevni red: Poročilo predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo gospodarja in knjižničarja. Volitve odbora. Slučajnosti. — Odbor. Za Narodni muzej so darovali: 1. g. Mrmolja Josip, trgovec v Mirnu, pištolo, katero je prinesel neki avstrijski vojak 1. 1866. iz Versa; 2. g. Ant. Šantel, c. kr. šolski svetnik v pok. 1 orglice iz trstike (z opisom); 3. g. Rud. Sedevčič, davčni asistent v Gorici, 1 staro listino; 4. g. Andrej Flajs, nčiteljiščnik 111. t., 1 slovensko in 1-nemško knjigo; 5. g. Iv. Lavrenčič, dijak v Gorici, 1 slovensko knjigo; 6. g. Fani Živec, učiteljica v Dutovljab, 112 raznih novcev; 7. g. Al. Urbančič, nadučitelj na Vogrskem, 3 slike na steklu in 1 bakrorez Sv. Gore iz 17. stoletja. Odbor. Na sestanek psihiatrov, ki se je vršil pretekli teden v Gorici, so bili vabljeni vsi mogoči funkcionarji, državni in deželni uradniki, (ki se najbrže v svojih prostih urah pečajo s psihiatrijo). Vabljen pa ni bil noben goriški zdravnik. Ko se je svoječasno otvorila nova deželna umobolnica, je gospoda jednako prezrla povabiti najbolj kompetenten stan, goriške zdravnike. V čem tičijo vzroki? Pa ne da bi se gospodje v umobolnici bali kritike in kontrole svojih kolegov-zdravnikov? Navaden čut dostojnosti bi pač zahteval, da se povabi na zdravniški kongres menda v prvi vrsti.zdravnike in Šele potem sodnike, inženirje in druge uradnike. Vse to gre na rovaš starega deželnega odbora in dr. F. iz umobolnice. »Goriška Slovenska Mladina« vabi gospice članice »Damskega odseka« k I. konstitucijonelni seji, ki se bo vršila v nedeljo, 19. t. m. (jutri) točno, ob 3. uri pop. v ulic! sv. Ivana št. 7 I. nadstr. in ne kakor prvotno objavljeno v Trgovskem Domu. Odbor. Trije prijatelji kokoši. — V ulici Co-ronini so pobrali iz kokošnjaka Ane Štan-tove trije tatici 22 kokoši. Tatice so prijeli; so: Karol Rusjan, Marij Vogrič in Fran Tenčič. Sedaj jedo v ulici Dogana »mineštro« in zraven se jim sline cede po lepih kokoših. CENTRAL BIO. — Minoli teden je imel kinematograf Central Bio različne zanimive vsporede, kojih obilni obisk je bil znamenje, da se je občinstvo že privadilo temu podjetju. Danes in jutri se bode predstavljal film »Zabave eskadrona«, ki predstavlja humoristične prizore iz vojaškega življenja. — Jutri bode snremljal oredstave ob 5., 6. in 7. url vojaški orkester. Predpoludne jutri oa bode matinč za okoličane- ki prihajajo ob nedeljah v mesto. Priporoča se. pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«, Tstotam se sprejemajo ahonentt po dogovoru po zelo nizkih cenah. Domača politika. O deželnem zboru se bodo širile od izvestne strani gotovo krive vesti po deželi. Priporočamo občinstvu, naj se ne ozira na take vesti, marveč naj mu služi v presojo položaja v deželni hiši današnji naš uvodnik. Interpelacije. - Vloženih je bilo od strani Slov. kluba v našem deželnem zboru več predlogov in interpelacij gospodarske, vsebine. Pripravljene pa so bile za sejo 17. t. m., ki je odpadla, ker Je deželni zbor Že odgoden, še druge važne interpelacije: gledč prostorov soriške realke, srednje$olsk;e te- lovadnice v Gorici, poštnih razmer na A j š e v i c i, g 1 e d 6 za-p l e m b e »S o č e« radi C a s a p i c c o-1 e, g 1 e d e r a z m e r n a t u k a j š n i e m (državnem 'kolodvoru. Vse te in-! terpelacije pa bodo podane v državnem j zboru na Dunaju. i Da gredo proč iz Gorice, da jim ni več obstati tukaj »med to pakažo«, pravijo razni nemški železničarji, učlanjeni v slovitem društvu s ponosnim imenom »Deutscher Gesangverein der Staats-bahner in Gorz«. Povedali smo zadnjič, kako radi bi bili zborovali gospodje nemški železničarji v hotelu pri treh kronah, pa niso mogli. Prišli so »die verfluchten Bindischen« in nemško zborovanje ni moglo niti pričeti. To je nekatere Nemce naj-pristnejše nemške krvi tako razjarilo, da slovesno zatrjujejo, da si hočejo pomagati proč iz Gorice, tje gor proti severu. Naj le gredo le, pot imajo tako brezplačno; za jedačo in pijačo Jim pa damo še denarja na pot. Morda bi kdo res rad šeK ali | kruhek, ki ga služijo v Gorici v škodo I domačinov, je tako dober, da jih drži trd-! lio v Gorici, če tudi ga jim Slovenci I včasih malce opoprajo. i Zahtevajte vozne listke na železnicah ! po slovensko! — Koliko je Slovencev, ki ! še vedno zahtevajo pri blagajnah na ko-I lodvorih na naših tleh vozne listke v tujem jeziku! Nekaj naravnost neverjetnega je, da je v tem oziru najbolj nemarna inteligenca! Povsodi po slovenski zemlji mora zahtevati Slovenec vozni listek v svojem jeziku in z železniškim osobjem govoriti slovensko! To je sicer nekaj povsem naravnega samo po sebi, ali Slovenci so po večini bi rekli pač še vedno taki, da jih treba preganjati celo k izpolnjeva-[ nju narodne dolžnosti take vrste! V naši deželi treba zahtevati vozni listek povsodi na vseh postajah po slovensko. Saj Italijan zahteva vozni listek na postaji na slovenski zemlji po italijansko in ga dobi! Slovenci, sledite mu! Narodna obramba. Prosimo daril in igr:.č za gojence na otroških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda. — G.čna P. je izročila družbi sv. Cirila in Metoda lepih, dobro ohranjenih igrač, katere so ji izročili ko je bila otrok, dobri roditelji v zabavo. Hvala tej plemeniti rodoljubki, ki je s svojim darom pripomogla, da dobe tudi nekateri druž-bini gojenci za Božič razveseljiv dar. Ali družba sv. Cirila in Metoda ima veliko otrok, skoro 2000 jih je v njenih zavodih. Vsi ti so ji ljubi, vsem tem želi napraviti kako veselje za Božič. Zato pa se obračamo s prav iskreno prošnjo do vseh onih, ki so odrasli otroškim letom, pa imajo shranjene igrače s katerimi so se svoj čas razveseljevali, priporočamo se posebno slovenskim trgovcem, da obdare s posredovanjem naše družbe njene gojence z kakimi zabavnimi predmeti. — Družba sv. C. in M. Od družbenik vžigalic pa je izročil g. Perdan veletržec v Ljubljani lepo vsoto K 1500. Naj bodete navedeni svoti živ opomin narodno čutečemu občinstvu, da kupuje le to blago, ki prinaša naši družbi tako zdatne prispevke. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od g. M. Zalokarja, tovarnarja drož zopet lep prispevek v znesku 70 K. Vse narodne trgovce in peke ter rodoljubno narodno ženstvo opozarjamo na izboren izdelek teh droži, ter želimo, da bi jih vsepovsodi kupovali, ker donašajo tudi družbi sv. Cirila m Metoda gmotno korist. Prosveta. I Predavanje Narodne Prosvete: I 18. oktobra v Tržiču, predava dr. E. I Dereani: Higijena v domačem življenju. I 19. oktobra v Komnu, predava dr. 1. I Bačar: Doživljaji slovenskega zdravnika I v balkanski vojni. I 19. oktobra v Temnici, predava, dr. I Bog. Vošnjak: Slovenci in Jugoslovani. I Društvena knjižnica se nahaja v Tr- I govskem domu (vhod Via Petrarca) ter je I odprta ob sredah od 6—7 zvtltr in ob ne- I deljah in praznikih, ki padejo na nedeljo I od 10—12 ure predpoldne. I Odborova seja »Matice Slovenske« 1 dne 9, 10. 1913. Seje se je udeležilo 23 odbornikov, oziroma 25. O. predsednik se obširneje spominja t dr. K. Glasera, čigar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali poprečnost. Nadalje javi, da se je pobrigal za literarno zapuščino pisatelja O g r i n c a. —• Spominska plošča J a n e z u T r d i n i se bo razkrila prihodnje leto. — Topla zahvala se izreče g. odborniku Šolskemu svetniku Vilibaldu Zupančiču, ki je bil odbornik izza 1878, a je radi bolehnosti sedaj odložil od-borništvo. — Poškodbe na Matični hiši, ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici, se ocenijo. Določi se kredit za katologiziranje Matične knjižnice. — Poročilo o fondu za Bleiweisov spomenik se vzame na znanje. — Potrde se nasveti in predlogi zemljevidnega odseka. Matica bi morala vedeti, kaj je glede krajepisja ukrenil deželni odbor Kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah zemljevida. —- Matica je prejela zopet nekaj Vošnjak o ve korespondence. Geografski opis Štajerske (Slov. zemlja) prevzame g. prof. Vese-njak. — Publikacije za 1913. leto bodo obširnejše nego zadnja leta ter izidejo v novi umetniški opremi. — Neki beletristič-ni rokooisi se izroče v recenzijo. — Matica izda veliko poljudno pisano in ilustrirano delo prirodopisne vsebine (v obliki vseučiliških predavani), ki je za Matico spiše univ. docent v Wiirzburgu dr. Boris Zarnik. — Matica je pozdravila odkritje nagrobnega spomenika hrvatskemu pesniku Kranjčeviču v Sarajevu, ki se je vršilo dne 28. septembra t. I. Pri razkritju Medvedovega spomenika (v Kamniku) je zastopal Matico njen predsednik. Članov je plačalo .do zdaj za tetoče leto 1700. DOPISI. Iz potne torbe. — Lep dan je bil v nedeljo in radi tega sem se peljal z avtomobilom malo po Vipavski dolini. Avto-mabilno podjetje »Gorica-Postojna« ima na razpolago res prav praktične vozove. Občinstvo se prav pridno poslužuje avtomobila in opaziti je, da je bilo to podjetje res potrebno. Promet je precejšen in sicer iz Ajdovščine do Postojne, iz Gorice do Ajdovščine je slabši. Radi tega ima podjetje baje zgubo. Kdor se je prej kedaj peljal s pošto po Vipavski dolini, si je gotovo zapomnil ono dolgočasno »guncanje« v poštnem vozu. Sedaj pa se nudi občinstvu jako praktična in hitra vožnja z avtomobilom. Nekateri pravijo, da so cene predrage, ti pa gotovo ne računajo na to. da L je čas še dražji. Dandanes rnora Človek ra- I čunati na to, da odpravi vsako delo v čim I krajšem času. Čim manj časa se porabi, I tem večji je dobiček. I Vinska letina se je po Vipavskem ob- I nesla na splošno srednje dobro. V nekate- j rih krajih je vinska trta obrodila bogateje, j v drugih pa bo pridelek glede kakovosti I boljši od lani. Dosedaj se je prodalo Še I prav rnalo vina. Kupcev je bilo malo in še I ti so ponujali nizke cene. Morda se razvije I kupčija pozneje. Povprečna cena je 28—32 j kron. Po Kranjskem, t. j. onkraj H u- I b 1 j a, točijo že več dni novo vino in sicer I po 64 vinarjev liter. KrČmarji t o s t r a n j H u b 1 j a se pa jezijo, ker ne smejo točiti še novega vina. Jeza je res opravičena, j Grozdje, ki je rastlo v enem in istem kraju in je bilo potrgano zajedno z onim, ki I mu je lastnik krčmar, ki stanuje onkraj j Hublja je prej dobro za točenje kakor pa I ono, ki mu je lastnik Primorec. Hudo-mušneži pravijo, da primorska vlada bolj skrbi za zdravlje svojih ljudi, kakor ona na Kranjskem! — Fižola so pridelali letos po Vipavskem malo. krompir pa prav močno gnije. Ljudje ga morajo metati na gnoj. Turšice je bilo še precej. Glede sena in otave pa je bil pridelek srednje dober. Dež je mnogo oviral pri spravljanju krme in mnogo se je pokvarilo sena radi tega, ker je bilo potem Še, ko je bilo pokošeno, zmočeno po večkrat. Take krme žival ne mara in naš kmet pravi, da ko se seno praši, živini ne diši. — Sadja pa je bilo sploh malo. Na Vipavskem škoduje sadju burja, ker ga otrese, Še predno dozori. Glede vina pa velja še vedno ona sta-^ra pesem, da se naši posestniki nočejo navaditi na to, da bi vino napravili po novem načinu. V naših Brdih so že davno j orišlf do spoznanja, da le novi način veliko I boljši in da se spravi tako vino prej v kup-1 Čijo. Svetovati bi bilo, da bi se po Vipav- skem priredilo v večjih občinah tozadevna predavanja in ljudem predočilo vse usodnosti, ki bi jih imeli, ako bi se na splošno ravnali po novem načinu. Marši-kak bi se dal prepričati in uspehi bi ne izostali. F. Iz goriške okolice. V Št. Andrežu so ponovili Ganglovo dramo »Sin«. Tudi ta predstava se je dobro obnesla in je bila povoljno obiskana. Vsa tazi prirediteljem! Požar v Ozeljanu. — Lovski čuvaj je zapazil v četrtek zvečer požar. Zgorel je hlev itt precej hiše, last Alojzija Erjavca. Čuvaj je rešil živino. Iz Prvačlne, — Združena narodna društva v Prvačini prirede 26. okt. 1.1. (ob priliki tekme tretjega okrožja GŠ. S. 2.) javno prireditev ter vabijo prijatelje in znance, da se iste v čimvečjem številu udeleže. Namen tej prireditve je podpreti moralno in gmotno domaČe sokolsko društvo in C, M. družbo. Prvaški Sokol rabi podpore, da bode zamogel ložje ohraniti »Sokolski Dom« in istega čim prej izplačati. Če slovenski Sokoli kaj prirede, se vedno spomnijo prepotrebne C. M. družbe. Tudi 26. okt. bo Družba zastopana po domačih podružnicah, možki in ženski. Vspored prireditve je sledeči: Ob 3 in pol pop. javna telovadba lil. okrožja, nato pevske točke Sokola iz Prvačine in Šem-pas-Ozeljana, potem tridejanska-veselo-igra >Na ogledih« in po vsporedu prosta zabava. Kdor hoče tega dne napraviti izlet, naj si zbere Prvačino, kjer bode imel dovolj zabave. Zbrana bo z ozirom na okrožna društva vsa vipavska dolin;*. Posebni lepaki bodo pravočasno naznanili natančnejši vspored. Združeni odbori Iz Opatjegasela. — Nekoliko bese,d v odgovor na dopis iz Opatjegasela: Ni nam na tem, da bi branili tukajšnjo občinsko upravo, za to nimamo najmanjšega povoda, in kakor dopisnik trdi o svojih številnih pritožbah na deželni odbor so ravno te pritožbe one, katere so vložene od nas in ne od niili. oziroma njega. Računski odsek, kateri bi moral dopisnika bnre malo brigati, je svojo zadevo nošteno in nepristransko rešil, in. povemo izmed Članov odseka z motivacijo, češ so računi Že prav, saj smo jih mi vsako leto odobrili, potem naj dopisnik vpraša še vzor - občinske gospodarje, čemu so izvolili prcKiedovalni odsek in občini te stroške napravili? Ako pa prizadetim ni to prav za to. ker župan, katerega se ti računi tičejo, nima sile na kolenih prositi s strahom pred kakimi zlimi posledicami, je to le njegova čast, za onega pa, katerem ta stvar peče. škandal! Za danes dovolil! Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu je dne 1-2. t. m. priredilo običaj .».o cestno dirko, proga: Solkan-Kanal-So' kan ialjava 36 km. Prvi je došel na čili Srebrnič Alojzij v 1 uri 8 min, vozil je z kolesom »Gdricke«. Drugi je došel Bašin Ivan v 1 uri 10 min. s kolesom »Start«. Tretji je došel Vižin Josip v 1 uri 10 min. in 17 sek. s kolesom »Goricke*. Četrti je došel Hrovat Anton v 1 uri 11 min. s kolesom ^Goricke«. Peti je došel Erjavec Ciril v 1 uri 18 min. z kolesom »Ofirtckc". Darila so se razdelila ' y2 ue po končani dirki v gostilni gosp. Alojzija Mozetič v Solkanu. Prvo darilo je bila velika zlata svetinja. Drugo in tretje darilo veliki srebrni pozlačeni svetinji. Četrto in peto darilo mali srebrni svetinji. Vsi drugi dirkači so došli v maksimalnem času, tako lahko rečemo, da je dirka popolnoma dobro se izvršila. Da se je ta dirka tako dobro sponesla, se mora društvo zelo lepo zahvaliti cenj. tvrdki Kerševani & Čuk v Gorici, katera nam je dala na razpolago mehanika in motor brezplačno za nadzorovanje cele dirke. Časlttati moramo tudi tvrdki Kerševani & Čuk za tako izborna kolesa »Goricke«, ker so vsi dirkači s ko-' lesom »Gdricke« bili odlikovani. Iz St. Ferjana. — Že več Časa čuje-mo, kako neki mogočnjak hoče odstraniti našega redarja in ga menda pognati po svetu z družino vred. Redar pa vrši redno svojo težko službo in ne dela nobene izjeme, torej je na mestu. Čemu ga potem preganjajo? Ali hočejo takega redarja, da bo kar najbolj pristranski?! — Več ob-jinarjev. Iz tolminskega okraja. Iz Podmelca. — Pri nas se je ustanovilo pred časom »Prostovoljno gasilno društvo«. Namestništvo je Že-spcejelouia znanje pravifa našega novega društva. Sv. Lucija. — Pri nas se je osnovala podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev*. Tako se širi ta potrebna organizacija po progi naše planinske železnice. Slov. železničarji, pristopajte k naši stanovski organizaciji! iz bovškega okraja. Cezsoča. — Obč. računi za 1. 1908. in 1909. so bili razpoloženi občinstvu-dav-koplačevalcern na vpogled. Kdo naj jih pa pregleda, ko je večina davkoplačevalcev že v tujini? Računi bi morali biti razpoloženi, dokler je ljudstvo doma. še oni, ki so doma. imajo polne roke dela. Glavarstvo lahko izpriča, koliko »posov« je izdalo. Ali so bili računi nalašč v tem času razpoloženi?! Kaj takega se ne odpusti. Deželni odbor prosimo pomoči!« Davkoplačevalci, Gospodarske vesti Strokovni tečaj za mizarje v Solkanu, ki ga prirejata e. kr. ekspozitura za popotni pouk in zavod za pospeševanje obrti v Gorici, se otvori dne 30. okt. tekočega leta. Tečaj obsega: 1. Pouk v strokovnem risanju za pohištveno mizarstvo. 2. Posvetovanje o strokovnih zadevah. 3. Praktični pouk po interesovanih delavnicah. Ad 1. V tečaj strokovnega risanja se sprejemajo le mizarski mojstri in pomočniki, ki se obvežejo tečaj redno obiskovati. Prednost imajo onif ki so dovršili obrtno nadaljevalno šolo. Število je določeno na najmanj 10 in največ 15 obiskovalcev. Pouk se vrši vsako nedeljo od v nrvi vrsti kriiejo svoje potrebe. Obrnete se na tudi lahko na ek-snortni pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministerstva od. 20, Dunaj J., Post-gasse 8. Tečai za uporabo sadfa in /elenjadk Par dni oo zakliučku gospodinjskega te-Čaia se le vršil enodnevni tečai za uoora-hn sadfa in zeleniadi v prostorih deželne kmetijske šole. Da ?e bila ideja prireditve tega tečaja srečna, dokazuje veliko števi- ODLIKOVANO MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. ČERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št 18. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podovc. - - - -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stoli ee, okvirje, bla- sine i« šnste......--.- Zaloga: Strugargktk In rez-baraklli izdelkov....... lo udeleženk Iz Vseh slojev, Iz mesta in z i dežele. Že pred določeno uro se je zbralo zadostno št vilo vedoželjnih gospodinj in ! gospodičen, ki so si pred pričetkom poduka ogledale vrtne in trtne nasade na zemljišču kmetijske šole v družbi ravnatelja in č. šolskih sester. Tečaj je pričel ob 9 uri zjutraj in trajal do 5. ure popoldne t opoldanskim odmorom. Udeleženk je bilo ¦nSrSft^OoSpTRr ravnatelj A. Štrekelj je prvo razložil v poljudnih besedah pomen Konserviranja sadja in zelenjadi za vsako pridno in vestno gospodinjo in podal tudi na kratko par teoretičnih nasvetov, kako je treba postopati s sadjem in z zelenjavo, da se.ne skvari v vazah. Da se udeleženke Inhko prepričajo o kakovosti konservi-ranega sadja, je gospod ravnatelj dal na razpolago nekoliko napravljenih konzerv, ki so popolnoma potrdile njegova izvajanja. — Udeleženke, so imele tudi priliko videti v kuhinji kmetijske šole,, kako se praktično napravljajo konzerve, in tudi kako se pripravljajo in konservirajo nekatere vsakdanje jedi. — Vse udeleženke so izrazile svojo zadovoljnost nad tem, da se je tečaj vršil, le škoda, da Je bil pouk tako kratek. Izjavile so, da bi bilo dobro, ako se bi takšen tečaj priredil v večjem obsegu. — »Samouprava«. O našem državnem gospodarstvu je govoril v nedeljo " Litomericah dr. Stein-vvender. Njegova izvajanja so vredna, da jih zabilježimo, ker slika, katero je podal znani strokovnjak v finančnih zadevah dr. Steinwender je naravnost obupna. Izvajal je: Finance trozvezc, kar se tiče Italije in Nemčije, so ugodne. Nemčija je nedavno utrdila svoj denarni trg. Italija pa živi naravnost v dobi gospodarskega razmaha. Najslabše od vseh velesil pa stoji Avstriia. Zc leta znaša dejanski primanjkljaj Avstrije vsako leto nad dvesto milijonov. Ta primanjkljaj se redno pokriva z dolgom, tako, da mora sedaj Avstrija plačevati samo na obrestih ogromno vsoto. Največji del izdatkov pa se porabi v negospodarske v vojne namene. Izdatki za armado so se v zadnjih dvajsetih letih podvojili. Posledice tega bednega avstrijskega gospodarstva pa nosijo v prvi vrsti srednji sloji, ki pred vsem trpe vsled visoke obrestne mere. Kurzne izgube pri avstrii«fci renti znašalo 2000 milijonov kron. Zato ie zadnji Čas, da se sanirajo avstrijske finance; Tako je izvajal Nemec, ki ie član vladne stranke, kakšne podatke bi šele nodal vladni zastoonik. In kliub tej sliki hoče vlad;) zopet zvišati število vo-inkov in nove žrtv^ vreči v žrelo nikdar *itev?n militarizma. Z ozirom na gospodarski položni Avstrije ne moremo odobravati novih izdatkov, če ni fu notrehno kri-He, ker drugače pridemo v banicerot. Zborovanje goriške krčmarske zadruge. Protest proti povišanju naklade na pivo. Izvenredno glavno zborovanje gostilničarske zadruge goriške se je vršilo dne 10. oktobra t. 1. v veliki dvorani trgovsko-obrtne zbornice. Zborovanja se se udeležili gg. dr. Pavel pl. Gaspcro, c kr. komisar in dr. Herman Blodig. c. kr. obrtni nadzornik iz Trsta, katere je pozdravil v imenu mnogobrojnih zboroval-cev g. R. Libisch, predsednik zadruge, nakar se je prešlo na dnevni red. K L točki je poročal g. Libisch obširno o drugem glavnem zborovanju državne zveze avstrijskih gostilničarjev v Trstu, ter »e slednjič dostavil, da kedar stopi v ve-ljavo mali finančni načrt, s katerim se p o d r až i u ž i g a 1 i e e, naj se v sporazumu s k a v a r n a r j i gostom n e postavlja brezplačno u ž i g a i i c e n a m i z o. Glede nadur čez policijsko uro ?if« se zanrosi kompetentne oblasti za dovoljenje, da dobi vsak gostilničar blok, s katerim lahko poljubno podaljša sam odpretie čez policijsko uro. Predsednik predlaga, da se vse v i n o, tudi ono od privatnih oseb. ki ga kupujejo č e z 5 6 1, skupno obdači. Tem načinom bi si opomogla dežela in mesto, katero finančno slabo stoiita. Ako mora gostilničar plačati užitnino od vina. katero no-rabi v družini, tedaj naj plačujejo užitnino vsi brez izjeme. Omeni, da se je v tretji seli deželnega z bo r a goriškega predlagalo povišanje u * i t n i n e n a h 1 n i v a o d 4 n a 8 K. kar hI nomenilo-uničenje gostilničarjev: kajti dokazano je, da je v Čelkej konsum piva padel za 40% vsled poviška užitnine na pivo od 2 na 4 K, Podpredsednik g. Baumgarten predlaga ustanovitev registrovane stanovske bolniške blagajne. Sodrug g. J e-ras je poročal o dogovoru med zalaga-telji piva in gostilničarji v zadevi oddajanja piva privatnim osebam. Sodrug g. Batjel je poročal o škodi, ki jo prenašajo goriški trgovci in gostilničarji vsled nedeljskega počitka in priporočal, da se v tem oziru zjedrtači deželo z mestom. Sodrug g. Oleščič poroča o škodi, ki zadene gostilničarje iz prodaje vina v steklenicah po jestvinčarjih ter nasvetuje kako bi si v tem slučaju lahko sami "pomagali. Predsednik se zahvali na obilni udeležbi in zaključi zborovanje, katero je pokazalo, da smo začeli tudi v Csorici gibati. X. Trgovski koledar 1914. — Uredil dr. Rudolf Mam. VIII. letnik. Izdalo in založilo Slov. trg. društvo »M e r k u r« v Ljubljani. Koledar ima kakor vsako leto jako bogato vsebino; po obliki zelo pripraven koledar. Cena koledarju l K 20 v. Priporočamo. SoUolski vest/tik. Telovadno društvo Sokol v Kojskem vabi na veselico, ki bo v nedeljo 19. t. m. Na vsporedu je: petje, deklamacija, telovadba, godba, društveni ples. Prvo predavanje s skioptičnimi slikami VI. slovanskega zleta v Pragi 1912. se vrši v torek 21. oktobra v Trgovskem Dm.m. Slovansko Sokolstvo je v Pragi pred svetovno javnostjo pokazalo celemu svetu uspehe svojega polstoletnega smo-trenega delovanja, ki naj izpriča, da spe-mo vedno višje in višje, da se nam uresniči TvrŠeva ideja združiti vse Slovan-stvo v Sokolstvu. Želeti je, da se vse goriško zavedno občinstvo zanima in v velikem številu poseča ta predavanja, ker ne bo nikomur žal, da je videl te krasne uspehe Sokolstva. Pričetek predavanja ob 8Y2. Predava in razlaga dr. Drago Maru-šič. Predavania se vrše: 21., 23., 28., 30. oktobra ob 8'/... uri zvečer. Vstopnina: Stojišča 20 vin. Sedeži v pritličju 40 vin na galeriji 60 vin. — V Ljubljani je bilo navzočih nad 2000 poslušalcev, pričakujemo od Slovencev v florici polne udeležbe. Prvo predavanje, v torek 21. t. m. bo obsegalo s slikami: Praga — telovadiŠče na Letni - javna telovadba šolske mladine (2000 dečkov. 1800 deklic) in sokol-skeea naraščaja (2097 dečkov, 1980 deklic) dne 9. junija — javna telovadba sred"iečeške župc dne 16. junija. Dobrovo v Brdio. — Tukajšnje telovadno društvo »Sokol« priredi v nedeljo 19. t. m. cvetlični dan v podporo diiaštvu. Vrši! se bode v Medani-Dobrovo-BHjani. Posebno pa popoldne pri običajnem plesu na Dobrovem. ' Telovadni urnik »Sokola« v Gorici. - Podpisani vaditeljski zbor naznanja, 'a se pri »Sokolu« vrši telovadba v sledečih oddelkih in dneh: Člani: ponde-Uek, sreda in petek od 9—10 ure zvečer: C I a n ic e: L oddelek vsak torek in soboto od 8—9 ure zvečer. II. oddelek vsak torek in netek od 6—7 u*e zvečer. Tr-p o v s k i i ti obrtni naraščaj: vsak ^Prosim ubite meL< O nesreči so taKoi obvestili cesarja Viljema in grofa Ze> pefina. To je deveta nesreča Zeppelinovjjiu zrakoplovov. Prebrisan! knjigotržec. — Neki trgovec v Monakovern je dal v liste ta irise-rat: »Kaj mora znati vsako dekle pred poroko? Obširnainna-tančna knjiga za 2*40 K.« V kratkem je dobil nad 25.000 naročil. Ženske vseh slojev so pošiljale denar. Pričakovale so vse zasoljeno in opolzlo čtivo. Pa kdo popiše njih razočaranost, ko dobi vsaka v roke kuharsko knjigo. — Tako je naredil trgovec dobro kupčijo, marsikako dekle se je pa sedaj tudi naučilo malo kuhati. , ' Velika nesreči v rudniku. — V Car-diffu n? južnem Angleškem se je zgodila ta teden nesreča, kot je ne pomnijo stari ljudje. Cardiff je eno najvažnejših rudarskih mest, kar Jih ima Anglija in deset let že ni bilo nobene nesreče. Zadnja ali dokaj manjša se Je zgodila 1. 1901. Takrat je bilo 83 rudarjev deloma sežganih, deloma iibjtih. Kako se je zgodila nesreča? Malo pred 7. uro zvečer se je peljalo v rov 700 ali S|00 delavcev, število še ni jasno določeno. Komaj stopijo ti nesrečni rudarji \z svojih vozov, ko zaslišijo nakrat silen pok in okoli njih začne padati kamenje in ostanki strojev in kmalu so spoznali svoj žalostni položaj, da so zasuti. Vneli so se nevarni plini in eksplodirali z velikansko silo. Kako grozovita eksplozija je to bila «se vidi iz tega, da se ie porušila strojna hiša kakor da bi bila iz oanirja. Možu, ki je stal precej daleč od hiše je odtrgal kos železa glavo, kakor da bi mu je kdo z mečem odsekal. Največja nesreča pa je, ker je eksplozija uničila rešilne stroje in so morali začeti z rešitvijo iz stranskih: rovov. Od 900 zasutih delavcev so jih do-sedaj rešili le 327 rudarjev. Čez 500 rodbin pa je ob svojce in plaka za dragimi. Pred vhodom v rove se vidijo pretresljivi dogodki. Ko pridejo rešitelji do Kraja nesreče, zadeneio na prve žrtve in kmalu je zasrledala množica pri vhodu 15 0 mrtvih, grozno razmesarjenih trupel nesrečnih rudarjev. AH žrtev ie še več. Nad dvesto rudarjev še pogrešajo. Računati jcoa treba s 4!8mrtvimi. Rešilna dela se nadaliu-jejo. Prebivalstvo ne spi, ampak čaka razburjeno na novice iz rudnika. Nočni iz-prevod z več ste krstami je napravil grozen vtis. Trije zdravniki so se smistili v rov in so rešili dvajset delavcev. Požar v rudniku pojeniuie in tako je tmatije. da pridejo do zasutih delavcev, živih pa naj-brže ne bodo našli. SnBr In Jzrčf6 v Oorid. TfAe: »OoriHcaThkamsc A. OabriEek (odgov. |. Fabilč). Zakga i Dražb« za redibnfe listov >SoEa« lw »Primorec«. Zdravniki priporočajo fcot izvrstno zdravilo proti kašlju Kaiserove prsne karamele s znakom „3 jelke" nHllfOni uporabljajo proH zaigrrjenostirzasliženosti, oslovskemu kašljn. katarju," boleznim t vratu in obvaruje proti prebladn. fiHIA notarsko vid. zdravniških spri-w I Ww feval in od privatnikov jamčijo za gotov vspeh. Ti bonboni vzbnjajo tek in so jako oknsni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin. — Dobivajo se: G. Criatofoletti. c. kr. dvorni zalagatelj, L. Glinbicb, lekarnar G. B. Pontoni, Jloggiero Kfimer, A. de Gironcoli, E. Kazzoli, mirodilmca. A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoč, v Vipavi. L. Jnrscbe, lekarnar v Ajello. Maks Jv«/iower, lekarnar VAjdovšCiBi G. Corbatto, lekarnar v Tržiča, Robert Ka3taer. lekarnar v Tolmina in v vsen»drogih"iekarnah.~-JJ<| g Draginja je prestana bo vsklikull vsak, ki se o \ tem prepriča v trgovini J. MEDVED -GORICA Cene so sledeče: AloŠka obleka K 28, 84, 40, 45. Zimska suknja „ 20, 25, 30, 40. Pelerina „ 15, 20, 25. Otročja obleka od 7 K naprej. Prepričajte se o tem v izložbenih oknih, kjer cene jasno govore, da j® v resnici DRAGINJA PRESTAMA. Ta glas naj prodre do zadnje hiše naše domovine. Mali osclast. Rajmanjlft vrtitojbint itne 80 t in. Ako Je ogUi obiolnejll m raDuna i& tiako besedo S ?U. lUprlpram]!« Inserlranje la trgovce In obrtnike. Koliko )• manJSIh trgotcev In obrtnikov t Gorlol, kttt*rfti na d«*«H < OMeke „ , „ . 20"— „ Hlače za možke „ „ 2'™ „ Štajerske jopice „ „ „ „ 22*-- „ Nepremo5. pelerine za možke 15*— n Kakovost izvrstna, kroj eleganten. l>5kriljcyecfirja|^( ^ jeumeteii km^eJi' MRMITBVE TQVAWilwD«i»2 WEI//ENBACHoBTRIE/TmGI I jpoonje av^thij^ko,mm ¦ * I ; ¦ «A-/TjdlVrpviO. IN 'JRfctOGAtt • . ¦ ' 6.GREG0R IC • GORIC A ozka ulo Ai Telef, št. 188. Telef. št. 188. Kleparski mojster, strešni pokrivalec, zapriseženi izvedenec, zalagatelj c. kr. drž. železnice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji. Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina atetilen in strelovodov. Izdelovainica modernih črk za napise različnih velikosti in vrst. Paientouani sidro-strešniki tPafenf flnfcer FaizzigeeL) Nora, fiharja in dežja kljubujoča kritba. NajednostavaejSe, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati. Kritba skoraj dvojnata, tsled tega Taraje pred mrakom in vročino, — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine nt najnovejših strojih, m najpopolnejši način. Glavni zastopnik za 6oriSko, vipavski in tolminski okraj ter za Kras ; tvrdka z Železnino O. Zajec - Gorica, OoNpoHkn ulica it, 7., telefon M. 107. Odikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, to-te, kolače za binnance in poroke, odlikovane velikonočne plnce itd. Prodaja različna fin« vin« In likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah Kdo hoče zastonj uro? Ker hočemo naše izvrstne žepne ure vpeljati povsod, razdelimo 5000 ur zastonj. PoSljite svoj natančen naslov na dopisnici na tovarno ur JHKOB HOme, Dona] III. 2 poštni »rad 45, pridal it $56. Sedlarska delavnica Ivan Krauos-Gorica na Koran it. 11. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- gr^ssrv ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se j fifiagKfr izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Kemična tvorntea Traiikirchen pri Dunaja LIEBLE1N & €.0 Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STBARIT (obl. zavarovano). Najideatnejše sredstvo za osašenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. !kpremočijii>e fasade z apneno malto. Malta zmešana a Stcaritom ima 50--100«; večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno). Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidlc & Korap. — LJubljana. Kupujte samo dvokolesa »fieilCC" it» JrfHenaT*, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Oli0tHfff UlCtorll so najprak-'ičnejSi za vsako hišo. Isti služijo za vsako-vrstio Šivanje in Slikanje (vezenje). Stroj teče' brezšurono in je' jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-*"" mr varnftkt ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GflRIfiA, na Stolnem trou it. n IZIDOR NANUT autorizouana slaubena tunika $ djoFici ulica Adelaide Ristori štev. S se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujela vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zdravnik Dr. Just Bačar ordinira v ulici Tre R6 štev, 9. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste omiliti« tvrfk Iz Ittn, Bs!wcijir lilfiHe,Bari n lin s prodajo na drobno in debelo. Prodala na drobno: Kron ~,96.1-04, M2 120, 128, 1*36. M4, 1'60. I'80. 2'- 240 la loči 90 72 vin. ------- Na debelo cene ugrodne.------- Pošilja poStnine prosto ne dom. Posodo se puš^a kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni 8 polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------- mila in sve&-----------—- Cene zmerne. mThalj turk priporoča svojo brivnico Gorica, naKornušt.6. Ljubi moj kam greste? BATJEI.-U v Gorico S'0'na ulica 2-4 ' poTnovo livokolo, Micka po Šivalni stroj, Jožo po gra? mofon in TinCe po kmet stroj. Tam Je velika zaloga In' mebantfna dolavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Mnbllana, podružnice: Celje« telopec, Saraleop. Split, Trst. Delniška glavnica K 8.000.000 Rezervni zakladi K tO00.000. Vloge na knjižice po 4% io» Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naroČila. Proraese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. v tekočem računu po dogovoru. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Sfcfes. Nakazilu v inozemstvo. Ktfeditna pisma. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Češko-Budejouickjj papfroug prumysl - i i i i i i 1 i i JiJfgj^Ogjgg! KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA ¦ IN METODA V LJUBLJANI. ==- HS< ter fifab!]e in ObraCalnlhe za seno, čistilne in navadne mtaMInice, H5I slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse © fSf druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih f§« fgf cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem © 1 FR. ST1IPICH V LJUBLJANI f fffl Marije Terezije cesta št. 1. i< SJ HaloeEla zaloga orod)a In teleznlae ter stavbnega materija!«. §j gj Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na \& fSfl razpolago. W* Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICB Ju*. UerUl tehallMe Iteo. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. OrrJInlra n soolem atelleln od 9. ure dop. do 5. me pop- Anton Polatzky v Gorici naslednik los. Terpln, Ha sredi Raitelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. HajceneJ« knpovaltlie nirnberJkega In drobnega blaga ter tkanin preje In nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice. kadiice in popotnike. R Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. zu krojaBe in čevljarje, Svetinjicc. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vss letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih In trgih ter na deželi. Ivan Zuotlar Ciginj, p. Volče tovarna cementnih plošč za pokrivanje streh. ' Izdelek jako trpežen in lahek. Cene tako nizke, da je izključena vsaka konkurenca. 395-7 Lekarna Cristofoletti 1 v Gorici. ? ŽELODČNE KAPLJICE * 2 znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, č*3 se jih dvakrat na dan po jedno žličieo popije. ukrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine (Vantven *n«nk»,. v k^tkeSI Č33U OmO- tici in životna lenoit (mrtvost). Te kaprice tudi siorč, da človek raji |6. Cena steklenici 60 vin. Srisioioicidjeva pijača iz kine f • in Lolo