ift. ftnmo. I UtflM i n*. a. JHfll MK. mi uto. •Slovenski Narod* vtlft p« poMfi *a ATttro-Ogrste: cek> leto slmptj oaprtj # K 25 — pol l«ta „ . . 13 — Žetrt lett „ . . i; ; 6-50 na mcsec , . .*. . 2-30 I u Nemdjo: ćelo Icto naprej . . . . K 30*— u AmerDco in vsc druge dežde t ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inscrafov se nij priloži za odgovor dopisnica aH inamki. 9prsviiUfTO (spodaj, dvori&c lcvo), KnaHova šlica ft. 9, UUloa *t«9. Ukajs vsak 4n srcttr iafniii b#4«1|« fai prasatka. Inserti ve!;ajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat aii večkrat po 16 vin. Pa rte in zahvata vrsta 26 vio. Poslano mu 30 vin. Pri večjih tn*ercijah po dogovoru. Uptavalitvu naj te poSilj/ijo naročnine, reklamacije, inseratl L t d* 10 je administrativne stvari «^——^— Fosameina Jte?iUui vtlga 10 vlnarjev. 1 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročninc st mt ozira. „Bcrođsa tlskarna" talafan *t 81. .Slovenski Narod* velja t Lfnblfs&l na dom dostavljen: eelo leto naprej . . . . K 24*— pol leta w . . . • » 12"— četrt leta „ . * . • • 6*— na mesec m '.•#•■ 2— v upravništvu prejeaun: ćelo leto naprej • š • • K 22%— pol leta m • • • *• • 11*— eetrt leta „ •$•;'•%• • 5*5a na mesec 9 •"♦ • 9 * 1*^> Dopis! na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uraaalatro 3 EnaOOTa mllca ŠL 5 (y prltličju levoj telafoa št «4. Rozbremenltev u Uolinin NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 20. junija. (Kor. urad.) L radno se razglasa: Rusko bojlšče. V Bukovini je sovražnik med boji z nasimi zadnjimi stražami pre-koračil Seret. Aled Prutom in Dnjestrom« ob Stripi in v pokrajini Radcivilov je potebel dan razmeroma mirno. V uspešnih ofcrambnih bojih jugo - vzhc-dno in severo - vzhodno od Lokačev v Vollriiii so vplenile naše čete do&edaji 1300 vjetnikov, 1 top in 3 strojne puške. V prostoru K i sjeli na napreduje* I jo med ljuto borbo napori zavezni-' kov. Med Sokuiom in Kolki smo zno-? va zavrnili moćne sovražne napade. Pri Gruzjatinu, kjer poskuša sovraž-nik z uporabo moćnih s!l, že v četr-tič vdreti v crte hrabrili braniteljev, se vrši ljuta borba. Namestnlk načekiika generainega štaba pf. H o f e rf fmL m m trn NEMŠKO URADNO POROĆILO Berolin, 20. umlja. (Kor. urad.) VVolftov »rad poročat Veliki glavni stan: Vzhodno boilšče. Skupina gfm. von Rindenburga. Šunki nemskih oddelkov iz fronte južno Smorgona tja preko Carov in pri Tanoncinu so nam prfnesli kot vjetnike 1 časinika, 143 rnož, kot i plen 4 strojne paške \n 4 metala min. Zapadno Kolođona južno Naro-škega jezera smo prisilili ri«ski dvo-Krovnik na tla in smo ga unlčiii z artiljerijskim ogniem. Na kolodvorske naprave v Viie.iki smo vrrrli bombe. : Skupina gfm. princa Leopclda ! Bavarskesa. Ponovili smo letalske napade na progo LJahoviči - Luninjec. Skupina generala von Linsinsna. Močn! ruski napadi proti poziciji ob kanalu jugo - zapadno Logiši-na so se zlonuli s težkimi izgubamj v našem zapornem ognju. Opetovani napori sovražnika proti crti ob Stiru pri Koikih in zapadno od ?am so ostali v soiošnem breznspešni. Pri Gruz- jatinu je boi posebno silovit. Med progo Kove! - Luck in Turijo so zlo-mile naše čete na več ntestih žilavi, pri Kisjelinu posebno trdovratni ruski odpor in so, boreč se, prodrle da-l.te. Južno Turije snio odbili sovražne napade. Rusi nišo nadaljevali svojega pohoda v smeri na Gorohov. Položaj pri armadi generala gro-[ fa Bovhmeria Je neizpremenien. Vrhovno armadno vodstvo. Junaška \*strainost naših ob Lipi in pri Lokačih stojećih čet in siloviti šunki nemškc annade generala Lin-singena med Kisjelinom ob gorcnji Turiji in železniško progo Kovcl-Luek so raztremeni!i položaj v Vo-liniji tako, da se Rusi ne čutijo več varne. Zato je zagnal general Brusi-Iov na crti Sokul - Ko'ai nove kolone proti tamkajsnjim našim pozicijam. V Ijutein boju so Nemci obdržali svojo fronto intaktno. Ie pri Gruzja-tinu (3 km zapadno Stira med Sokuiom in Kolki) boj se ii odločen. Rusi se trudijo predreti sedaj našo frontt na obeh straneh železnice Radcivilov - Brodu vračalo pa se s krvavirai glavami. Ćete ruskega Ievega krila, ki so osvojile Čmovice. so se dale na poliod proti jugu ter so deloma prekoračile reko Serett ki teče paralelno z rcko Prut. RUSKO URADNO POROClLO. 18. j u n i j a. Zapadna i r o n-t a. Na fronti armadc generala Bru-silova se sovražnik silovito upira iu napravija na nekaterih točkah proti-sunkc. ki so ji'i naše čete vse uspeš-iio zavrnile. V bližinskem boju snio na nekaterih mestih znova napredovali. Zarobili smo vjetnike in zavoje-vali pien. Včeraj popcldne ob 4. so osvojile čete generala Lešickcga čr-noviSko mnstišče na leveni bregu Pruta. Po ljutem boju, ki se je razvil pri prcliodu čez Prut, kjcr je sovražnik most razstrelil. smo osvojili Cr-novice. Naše čete zasledujcio sovražnika, ki se boreč še umika v Karpate. Pri zavzetju črnrAiškega inestišča smo vjeli nad K>00 voiakov ter smo v mestu vplcnili topove. — Ćete generala Kaledina so odbile srdite sovražne protinapade ter so pri tem vjele Nemce, ki so bili pripeljani s francuske meje. V okolici vaši Go-1 domice ob Stiru se vršijo ljuti boji. s Nemski in avstrijski vjetniki prihaja-j }o v doUdh vlakih. Dosedaj je prispe-lo 70 častnikov. 2000 vojakov ter 8 strojnih pusk. — Nemci so z veliko ljutostjo napadli vas Zvidniki na se-vernem bregu Stohoda, ki smo jim jo vzeli. Sovražni napad smo zavrnili, navzlic ognju iz oklopnoga vlaka. Na stotine kozakov nekega pol-ka pod poveljstvom načelnika Smir-nova je dvakrat atakiralo k napadu prehajajočega sovražnika v boku. Kozaki so vjeli 2 častnika in nekaj nemskih voj;ikov, vplenili 5 strojnih pusk ter pobili mnogo Nemcev. Ostali so bili v neredu vrženi nazai. — Po došlih dopolnilnih poročilili so vjele čete generala Kaledina tekom bojev od 5. do 7. t. m. 1309 častnikov, iO polkovnih zdravnikov, 70.000 vojakov. ter vplenili 83 topov, 236 strojnih pušk in mnogo vojnega materijala. — Na desnem bregu Stripe severno Buczacza ie prešel sovražnik k napadu; nas koncentrični ogenj ga je pognal v njegove jarke nazaj. — Severozapadna fronta. Severno gozdovia in na fronti ob Dvini so se vršili v raznih odsekih ljuti artiljerijski boji Na?a artiljerija je prizadejaJa sovražniku mnogo škode v njegovih jarkih, nri njegovih delih ter v pozicijah pri Dvinsku in jugozapadno Naroskcga jezera. »Times« o ruski ofenzivi. Poročaii smo že, da presojajo resni ententni krogi Izglede ruske ofenzive prav skeptično. Prve dni je londonsko, pariško in rimska časo-pisje priobčcvalo same slavospeve ruski armadi. ki da bo tokrat razbila avstrijsko vojsko in odločila vojno. Ktnalu pa ic bilo slišati svarilne glasove in londonske >Times - so vzele velik korec in prilile prekipevajoče-mu jubiliranju pošteno porcijo vode. iTimes^ pravijo: Ne vdajajmo se vročinskini iluzijam, ki vzplamte v naši deželi vedno, kadarkoli nride poročilo o kaki carjevi zmagi. Naša javnost je napravljala vedno to po-gre.ško. da je vedno znova pričako-vala od Kusije naravnost netnogočih činov, Sami imamo na zapadni fronti silno armado, toda dancs nikdo ne zali te va, da se naj ta arm ada v par dneh. čim bi predrla nenisko fronto, sprehaja že »Pod Jirami« v Berlinu. Ako pa izvojuje RusSia kaksen si5a»- ni uspeh, ekscedira naša fantazija in gotovi Ijućjc so uprav hipnotizirani in niti ne pomislijo, da morajo imeti ruske množice obieko, opremo, orož-je, častnike in topove, da so uporabne. Ko je Nikolaj Nikolajevič v strogi zimi osvojil Erzerum. so ga razgreti vročekrvneži že videli ob Bosporu, ko se je Rusom posrećilo leta 1914. zasesti nekatere karpatske prelaze, so naši fantasti že slišali rezgetanjc kozaških konj na ogrski pusti. Sedaj sr> stare bedaste domišljije zopet oži-velc in nekateri listi že vedo, da vidi jo ruske predstraže že lvovske stoipe, ki so v resnici od njih oddaijc-ni najmanj še 50 miij. Ne, v tej vojni ni nobene udobne in ravne ceste k zmagi. Brusilov in njegove čete so izvršili velika dejanja in če se bo sila njihove ofenzive obranila, fcodo imele morda ruske operacije odličan, da odioOilen pomen za vso leto-šno poletno kampanjo. Toda baš na-glost prvih ruskih uspehov ustvari a zapletene strategične in taktično probleme, za katerih razresitev bo treba vse spretnosti ruskega gene-ralnega štaba. Sadovi ruskih uspehov morajo sele dozoreti. Rusi imajo dobre izglede, da prizadenejo Av-strijcem še mnogo škode. Ako pa ss res zbudi tlindenburg iz svojega zlrn-skega spanja. poteni bo treba veselje zadržati, dokler se ne pojavijo na vzhodni fronti jasnejšr in definitivne konture bojevanja. — Tako »Times«', ki se očividno boje. da ruski generalni štab morda ne bo Kos »zapletenim strategičnim in taKtičnim problemom«, ki 5O z vezan i z navalom na avstrijsko fronto. ?• Times« imajo gotovo prav. Posebne naloge ruske konjenice. Londonski listi javljajo: Ruska konjenica ima pri sedanji ofenzivi posebne naloge. V bližnjem času bo izvršila vrsto važnih operacii, ća omogoči med tem retabliranje ruskih rezerv, ki so prišle v veliki nered. Nove ruske granate. *Daily Telegraph« poroča iz Pe-trograda, da uporabljajo Rusi pri sedanji ofenzivi nove vrste granate, katerih učinek je velikanski. S temi granatami se je Rusom posrećilo raz-dejati sovražne okope in jarke. Naše in ruske izgube. Sedaj priznavajo tuđi ruski listi, da so izgube armade Brusilov v ofenzivi proti Avstrijcem velikanske. Vrhovno poveljstvo je sistiralo izdaja-nje nadaljnih seznamov mrtvih in ranjenih častnikov. Stockholmski »Dagensheter« primerja številke ruskih komunikejev o zarobljenih vjet-nikih in vplenienih topovih z avstrij-skiiri številkami povodom ofenzive proti Italiji. Rusi ravajajo, da so vjeli 120.000 Avstrijcev in vplenili Ie 160 topov, Avstrijci so vjeli 30.000 Itali-ianov, vplenili pa so 300 topov. 2e iz tega se da sklepati, da štejejo Rusi med vjetnike tuđi vse civilne prebi-valce osvojenih krajev, kar so že od. nekdaj delali. Odiočitev ne pade na vzhodu teravec na zapadu. Vojaški strokovnjak norve&kega xMorgenbladet« piše: Rusi so dose^ daj prodrli Ie kakili 60 km — predno bi prišli tja. kjer so se enkrat naha-jali. pred zidovje trdnjave Krako%% bi morali napredovati še za mnogo 100 km. V ostalem Rusi ne bodo iz-silili odločitve vojne, ta bo marveč padla edino Ie na zapadnem bojišču. Angleške čete v Arhangelsku. London, 19. junija. (Kor. urad.) Rcuter poroča, da je dospel samo-stojni. popolnoma opremljeni angle-Ški vojaški oddelek v Arhangelsk. NAŠE URADNO POROČILO. Dunai, 2<\ junija. (Kor. urad.) U radno se razglaba; Italiiansko boiišče. Bojna delavnost ob soŠki fronti in v Dolomitih se ie polegla do običajne mere. Nove italijanske šunke proti po-sameznim delom fronte, med Brento in Astico, smo zavrnili. Namestnik načelnika generalnegi štaba pl. Hdfer. fml. Chonchette. Francoski spisal Marccl P r e v o s t. {Dalje.) 22. julija. So trenotki, ko se čutim krivo, ?,ares. Prav gotovo je v najini než-uosti nekaj slabega, zakaj včasih me je sirno sram pogledati Louisi v oči. Če hoćeni govoriti, se mi jezik zapleta in drugega ne spravim iz sebe kakor nerazločne glasove. V takih trenotkih niti misliti ne morem. 23. Julija. Bianche Dcrian, ki je zdai moja najboljša prijateljica v razredu, mi je rekla včeraj s posebnim nagiasoin: — Čuj, zdi se mi. da se prav dobro razumete z Morland? Kaj naj sem odgovorila? Zmaja-la sem z glavo m nič nisem rekla v nadi, da Dorian ne bo silila v mene. Toda ta dekle je strasno radovedna. Primaknila se je k meni in mi šep-nila na uho: — Ali ste se že poliubHe? — Da, sem zajecljala. Oči so se ji zaiskrile in vprašila me je; — Kako? Opomin nadzirajočc dame, ki raju je videla pogovarjati se, me je odrešil odgovora. 25. julija. Davi sem imela prav otožne misli. Cjlei, pečenice so že prav blizu in I oči i i se moram od Louise za dva meseca. Of da se tnorevc videti v tem času! ... Da bi Ie en sam dan mogle preživeti skupa], ne da naju kdo nad-zira. ne da mislive na to, kedaj pozvoni zvonec ali da morda priđe učiteljica. 2alibog, vse to so same sanje. Pred seboj imam Louisino sliko. Njen pogled je, njen fini obraz, njen nežni smehljaj. Toda barve slika ni-ma in kar je barve na Louisi. je divno. Njeni lasje so nekoliko bledejši kakor zlato, oči so modre, modre kakor zimzelen in lica bleđa, tako pro-zorna bi rekla, kakor per^sa cvetlic. Vrh lic dva mala rožnata krožka, ki zarudita ob najmanjšem nemiru. 28. julija. Ćas odhoda se bliža. Male se vesele ... Tuđi jaz (spominjani se) rem bila ob prvih počitnlcah nora od .veselja. Rolagoma pa mi ie ta koti- ček tesno k srcu priraote!. Tn danes, i«ekaiT» žalostna se odpravljam. V mojem Ijubem Soupizu Louise ne bo ... Jaz. ki ne morem pre-ziveti dneva. da je ne objamem, bodem dva meseca morala biti brez nje! Prav gotovo umrem na tem. 1. avgusta. Zadnji dan je ... Zjutraj so raz-dclili med nas Mariiine trakove. Zu-naj krasno solnee. SreČna bi morala biti kakor moje tovarišice. Bratje, stariši se drenjajo okoli njih in jim čestitajo. Pred samostanskimi vrati na malem dolgočasnem trgu je cei kup izvošekov. omnibusov, breakov za ćele družine. Jaz nimam niti bratov, niti so-rodnikov. Samo moja stara Dina me Vričakuje spodaj. In gle], kar odločiti se ne morem, da odpotujem. Vse, kar je še tu ostalo, mi govori o njej. Skrivoma sem pohitela nazaj v koti-ček na dvorisču, prizoriŠče najinih sestankov. Šla sem v obednico ter se vsedla na njen prostor. Nato sem hitela v spalnico in kakor blazna po-ijubljaJa njeno vzglavje. Ni je otožnejše stvari kake* ta neizmerna spalnica zdaj, ko je prazna. Samo sledovi še teh dvesto sta-novalk, ki med letom prebivajo tu, kosi časopisov ali nHi, rastreseni po tleh ... Zunaj je lepo, samo veselje nad to skupno samoto... Grem to-rcj. Pojdi vsaj ti z inenoi. mala moja knjižica, prijateljica moja. Ničesar iz življenja v počitnicah ti nočem zau-pati, sama bodem in ločena od nje. Sicer pa konca počitnic tako ne do-živim. VIT. CSionchettin dnevnik. 1. oktobra zjutraj. Zopet nazaj. Vrata se zapro, starši odidejo in dobre smo za eno leto. Navadno sem z nekakim veseljem pozdravila svoj stari preljubi samostan, svoje tovarišice in učiteljice. To pot se vračam po dvame-sečni skrbi polni odsotnosti s smrtjo v srcu. Loutsa me ne ljubi več. Ta misel me je nocojšnjo noč mučila še inno-go bolj kakor med počitnicami... Zakaj, ko sem jo sinoči za trenotek zapet videla. sem postala še bolj otozna. • Vrnila se je v spremstvu dame, kateri me je predstavila; bila je njena teta, madame Betourne. Poljubile sva se; nisem se mogla premagati, da ji ne zasepečem na uho: — Porednica, pozabila si me. Ni mi odgovorila. Zvonec je za-pel; ločile sva se. In v iei noči brez spanfa setn plakajoč ponovila v duhu vse svoje trpljenje. Kaka pisma sem prejela od nje v teh počitnicah! Prva je bilo nežno, drugo samo še ljubeznjivo; dvoje ali troje sledečih pa naravnost mrzlih. Tekom celega meseca septembra pa ničesar razun kratko na-znanilo z izgovorom: »Goste imamo v Locnevinen. Oprosti mi moj lako-nizem.« Jaz, ki sem ji pisala skoro vsak dan! Čigavo srcć se je torej spre-menilo med ločitvijo? NiČ za to, preponosna sem, da moledujem za prijateljstvo, ki se mi izumika. Ne nagovorim je prva. Moj Bog, daj, da me bo še ljubila! • - ■ Isti dan ob desetih. Pri maši s klicanjem sv. Duha je Louisa, idoča mimo moje klopi, sku-šala vjeti moj pogled. rTIirrila sem se, kakor' da sem zat'opljena v svoj molitvenik. Potem, ko sem videla, da je pruspela na svoj prostor in po-klekrrila, opazovala sem jo jaz. Brez-srčna Louisetta! Kako srečna izgleda!.,, ne ljubi me več... Zdelo se mi je, da so ii oči popolnoraa spre-menjene, svetlejše kakor prej, (Da1J» prlhođnjie.) Stran 2. »SLOVENSKI NAKUO-, Om 21. jttOiji 1916. 141. Siev ITALLJANSKO URADNO POROClLO. 1& J u n i J a. Trajajoč ljuti boj za pozicije, kl se nahajajo na južnem robu kotline Asiaga v naših rokah. dokazuje, da sovrainik zasleduje s tr-dovrataostjo prvotno koncepcijo svojega ofenzivnega nacrta. Njegova stalna žilava napadalna vstrajnost dokazuje, da dogodki na vzhodni fronti nišo zmanjšali njegovega oien-Eivnega delovanja na trentinski frott-ti. Doslej ni odtegnil od te nikakih sil in tega tuđi v bodoče istotako ne bo tnogel storiti vzpričo naše vršeče se energične protiofenzive. Med Adižo in Asticom artiljerijske akcije in de-lovanje naših malih oddelkov, ki so napadli Izpostavljene sovraine stražo, jih pognali v beg in jim vzell orožja In municije. Juinozapadno Asiaga obnavlja sovražnik svoje trajne besneče napore, da bi napra-vil vrzcl v naše crte, zlasti med hri-ka Lemerle in Magnaboschi, bil pa je ve>dno zavrnjen z najtežjimi izgu-bami. Med dolino Frenzela in Marce-sino Je trajalo včeraj prodiranje na-Še infanterije, poČasi samo vsled in-tenzivnega ognja sovraine artiljerije in vsled moćnih sovražnih sil. ki so se vgnezdile na težko hodljivem gozdnem terenu in so bile oborožene s številnimi strojnimi puškami. Na-joiadne ugotovitve kažejo, da so 16. J. m. naši hrabri alpini vzeli sovraž-Crku 306 vjetnikov, med temi 7 ofi-cirjev, m poleg že naznanjerih bate-rij približno dvanajst strojnih pušk. !V Suganski dolini novi uspehi naših Čet na levem bregu Masa. Ob Soči artiljerijsko delovanje. V odseku pri TržiČu smo odbili v noči na 17. t. m. protinapade, s katerimi si je hotel so-vraŽnik zapet osvojiti pozicije, kate-re smo mi pred kratkim zavojevall. Oardna brigada Sardegna na visoki planeti Asiaga. »KOlnische Zeitung« poroča: Kako važni so bili boji na visoki pla-noti Asiaga, se vidi iz tega, da je ita-HJansko armadno vodstvo postavilo na planoto svoj najboljši vojašici materijal, gardno brigado Sardegna. V mirnih časih je štacijonirana brigada v Rimu in Turinu, kralj je imejitel] rimskega polka. Brigada ima ljudi pod 30 let stare, visoke 176 cm, to so izbrani najkrepkejši in najlepŠi možje celega kraJjestva. Zlasti oficir-ji so se borili do skrajnosti. Neki mlad poročnik, katerega moštvo $e §e bilo že vdalo, se je vkopa! ob neki poziciji z boka in streljal z revolver-jem, dokler nišo njegovega zavetja razbila kopita pušk in je bil ubit. Moštvo se ni vedlo hrabro. Sedaj štefe brigada kvečjermi Se en ba-talJoiL _________ Ministrstvo BoselH. Naclfonalnl koncentracijski kabinet. Novi kabinet je kralj končno po-tnll. Kratke Bosellijeve izjave kakor prvi uvodniki italijanskega časo-pisja poudarlajo značaj nacijonal-nega koncentractjskega kabineta. Prvič se je zgodilo, da v Italiji sede v istem ministrstvu zastopniki vseh strank, izvzemši oficijelne socijalne demokrate. »Corriere della sera« meni, da nevtralisti sicer ne pridejo do nikakega direktnega vpliva, da pa je bilo vojni prijaznejše mJelenje Sa-landrovega kabineta skoro gotovo večje, kakor Je orio Bosellijevega kabineta, Nekateri listi pišejo, da vzbuja veliko nezadovoljnost Bosel-Ifjev namen, po veri ti najvažnejša mesta državnih podtajnikev samo GtoHttfjancem: Bonlcelliju, Rossiju !n drugim. Novi kabinet Preko Lugana poročajo dne 20. funija: Ko so novi ministri, katerih je 19, prisegli, je ostal kralj v njihovi sredi dalje Časa, se pogovarjal ž nji-ntf in med drugim izrekel svoje ob-čudovanje o delovanju ruske armade in angleške flote. Kralj Je rekel: Ako bi hoteli presojati stvari s stališča pramavemega pa tri Joti zrna, bi dobili vzrok za zaupanje v končno femago že v dejstvu. da se nahajamo na strani Rusije in Anglije, onih velikih narodov, ki ništa nikoli izgubila, ! čeprav sta bojevala dolge boje. Naj-raočnejše zaupanje pa ddbimo na svoji fronti, sredi naših vofakov, ki Živahno občutijo zrrtago, ki ne more izostati; tako vzvišen ie duh naših hrabrih vojakov. Krali je govoril mnogo 0 vojni in rekel, da so Avstrif-d svoje najboljše čete razpostavHi j proti Italiji. »Avantic piše glede na novi kabinet: Za socijalizam je razveselivo, da so v novem kabinetu botrovale vse meščanske stranke, ki so tako solidarno odgovorne za vse nadalj-rtje napake in pogreške, kakor tuđi za finančni polom Italije. Drugi listi soglasno poudarjajo, da je kabinet ; nacfjonaien, ali vidi se, da pogrešajo veščih mož za reševanje ogromnih Bafjofc Id ah stavjja wfaj£4gQ9£J della $ era« pravi, da tako šttvflao ministrstvo ne more sklepali hitro In primerno, kakor ie to 2a vojno potrebno. List zahteva od noveg* kabineta discipline in postopanje. U ne sloni na strankarskih ahtermh, da ne bi vsled krize narasla nevtrali-stična prizadevanja pottačiU potra-bo volje za zmago; to vel)a zlasti onim, ki so poprej dvomili o umest-nosti vojne. Glede ministra Meda poudar-Jajo italijanski listi, da Je on prvi kot pravi kierikalec stopil v Kvirinal kot minister italijanskega kralja. Vatikan seveda obdrži svojo nepristranost v sedanji vojni. B i s s o 1 a 11 i je izjavil, da kot generalni inspektor vojne bo skrbel samo za hitrejše sporazumev^anje med vsemi, ki sodelujejo v vojni kot upravitelji in poveljniki. Njegov po-sel torci ne obsega nikake vrhovne oblasti Li se ne bo vmešava! v posle drugih, ki imajo posebna pooblastila. Paolo Bosellt. Paolo Boselli, novi italijanski ministrski predsednik, šteje 79 let. Rojen je leta 1S3S., dne 18. junija v Savoni. Svojo parlamentarično karijero je pričel leta 1870., v zbornici se je pridružil desničarskemu centru-mu. Leta 18S8. je bil naučni minister; pobrigal se je v prvi vrsti za reformo višjih italijanskih šol. Leta 1891. je odstopil zaeno s Crispijem, v novem Crispijevem kabinetu je prevzel portfelj poljedelskega ministrstva. Leta 1S94. je došlo radi financijalne reforme do krize v Crispijevem kabinetu, kabinet se je rekonstruira! in na mesto Sonninovo je bil imenovan Boselli za finančnega ministra. V svoji zunanji politiki je pričela Italija v onem času s kolonizacijo v Afriki. Boselli je malo pred Crispijevo demisijo predložil proračun, v katerem je zahteval 120 milijonov lir več nego v preišnjem. Ker so napadli Pel-louxa radi politike kabineta, je re-konstruiral kabinet In Boselli je po-stal zakladni minister. Brigal se je mnogo za zboljsanje državnih financ. Ko je odstopil Pelloux, je vstopil Bo- •alU v Sominor kafrfaet kot nufid mfnistar ter ostal do leta 1906. Od takrat dalje se Je odtegnil poUtične-mu ihrltalu. PravUo, da J* dobar pariamttttarec, aU nina spomotmosti politifiaefa voditelja. On !• čio-vekt ki neiimerno sovraži Avttro - Ogrtko. 2e ▼ maju 1915 po prvi demisiji Salandro-vega kabineta, se ie smatralo njega za naslednika, ali on Je odklonll se-stavo kabineta in izjavil kralju Viktorju Cmanuelu, ki se Je prvotno npiral vojni, da smatra on vojno z monarhijo za neobhodno potrebno. Đosellijeva brzojavka CadornL Boselli je odposlal Cadorni tako-le brzojavko: Ko sprejemam vodstvo nove vlade, pošiljam svoje zaupanja polne pozdrave izbornemu voditelju, ki vodi italijanske vojake k zmagi. Salandrovo slovo. Salandra je priredil svojim dose-danjim kolegom dne 18. junija poslo-vilni banket. Političnih govorov ni bilo, samo Barzilai je proslavljaj »nevenljivo slavo moža, kl se je drz-nil Avstro - Ogrski napovedati vojno. V Kvirinalu ie govoril kralj s Salandro skoro eno uro. Pogovor je bil jako prisrčen. Kralj je pohvalil patrijotično delovanje Salandre in njegovih kolegov ter se zahvalil za isto. SaJmdra je odgovoril. da si je svest tega, da je v tako težkem času vršil svojo dolžnost do domovine in krone. Nadaljeval bo svoje delo v zbornici kot poslanec. Končno je izrekel željo, naj bi se posrećilo nove-mu ministrstvu, da pribori Italiji po-polno zmago. Italijanska zbornica. Določeno je, da bo sklicana italijanska zbornica na dan 27. junija. »Idea Nazionale« poziva Bosellija, naj prične svoje delovanje z aktom simpatičnejše energije, kakor da bi samo zasedel ministrskega predsed-nika mesto v palači Venezia. Zapadno bojišče. NEMSKO URADNO POROClLO. Berolin, 20. junija. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Položaj ie v splošnem neizpre-menjen. Podvzetja cemšklh patrulj pri Beforaignes in IVieder Aspachu so bila usoešna. Naši letalci so obložili izdatno t, bombami vojažke naprave v Bergenu pri unkfrchenu in Soull!yii% jugozapadno Verduna. Vrhovno arrnadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 18. J u n i j a ob3. popoldnc. V ozemlju Somme se je moral mo-čan nemski poizvedovalni oddelek, ki je nastopil proti franeoskim Jarkom pred Fayem, umakniti in popustiti nekaj vjetnikov. V Argonah pre-cej živahni boji z ročniml granatami. V ozemlju Vauguois proti Fille Mor-te je razstrelitev franeoske mine ustvarila širok livnik, čigar južni rob so zasedli Francozi. Ogenj daleko-nosnega franeoskega topa je pro-vzročil pc-žar na kolodvoru v Challe-rauges. odkoder se je vršilo premi-kanje čet. Na levem bregu Mase so Nemci po obstreljevanju z izredno Ijutostjo opetovano napadli nove franeoske pozicije na Mort Homme. Porabljali so goreče tekočine, a so bili vselej z velikimi izgubami odbiti. Francozi so popolnoma ohranili svoje prej^nje pridohltvre. Na desnem bregu je tuđi več nemških napadov na jarke severno Thiaumonta konča-lo s krvavim neuspehom. V Vogezih so Francozi s streljanjem iz pušk ustavili nemški oddelek. ki je posku-sil nagel napad na eno naših utrdb, 1200 metrov jugo - zapadno Cars-bacha. 18. junija ob 11. ponoći. Na fronti severno Verduna je zado-bil artiljerijski boj okoli viSave 304 ki v odseku severno utrdbe Thiau-mont neko Ijutost. Infanterijskega boja ni. Na ostali fronti je minul dan mirno, izvzemši Argone, kjer trajalo flvahni boji z minami okrog Bcrfan-teaf Vauquoisa in Fille Morte. Vojna v zraku. Na verđim-sk! fronti imajo franeoski letalci z nemškrmi številne zračne boje. Tekom teli bojev sta bili dve nemSki le-tali odstrelieni, eno pri Malancourtn, drugo pri Samogneuxut tr\ druga nemška letala, obstreljevana te strojnih pušk iz največje b&žine, so se moral« n*/XWP* đd mHHL •*' pri Fresnesu, drugo pri Sepbargesu, tretje blizu Bethincourta. V Lotarin-giji so imela štiri franeoska letala s štirimi nemškimi Fokker - letali boj nad nemškimi linijami. En fokker je gorel in padel, drug je bil vzhodno Besangesa odstreljen. Eno franeosko letalo je bilo prisiljeno iti na tla. Tuđi franeosko obstreljevalno brodovje je bilo jako delavno. Vrglo je 24 bomb na nemška skladišča pri kolodvoru v Selidu in pri Vousiere-u, 20 bomb težkega kalibra na tovarne v Die-denhefenu, kjcr so se zgodile eksplozije in kakih 20 izstrelkov na le-talre naprave v Etainu in Tergnieru. Tekom noči so nemšk? letala metala bombe na Pont - a - Musson, Naier in Bacarat. Škoda je neznatna. 19. junija o b 3. popoldne. V okolici Lahonsa južno Somme je popolnoma ponesrečil nemški napad. Na levem bregu Mase so Nemci ob-streljevali južne obronke Mort Hom-mea in okolico Chatancourta. Fran-coska artiljerija je povsod odgovar-jala in preprečila priorave za nopad. Na desnem bregu Mase so bili odbiti nemški napadi proti franeoskim postojankam severno višave 321. Ob 11. ponoći. Po živahni artiljerijski pripravi sta poskusila dva sovražna oddelka med rekama Avre in Orse od severa napasti naše linije, pa sta bili nazai vrženi. Na levem bregu Mase artiljerijski boji s pre-sledki pri utrdbi Thiaumont in v odseku Vaux, Chapire in SouviHe. So-vražro brodovje letal je zmetalo mnogo bomb na vas jugovzhodno Verduna, kjer je več taborišč za nemške vjetnike. Več izmed njih jih je bilo ubitih. oziroma ranjenih. Na drugi fronti vlada mir. ANGLESKO URADNO POROClLO. 18. j u n i j a. Včeraj je bilo vsled boijšega vremena mnogo delovanja letalcev. Opaziti je bilo, da se je delovanje nasprotniških letal povečalo. Eno angleško letalo je na poizvedo-valnem poletu napadlo osem sovražnih letal in eno izmed njih prisililo, da je šio v sovražnih finijah na tla, Vsega skupaj Je bilo 30 zračnih bojev, a brez odločilnega usp»ha. Na drugi fronti Je bil dan miren. Položaj pred Verdonoa. Haat 19. junija. Angleži priznavao, da sta Briand in Joffre v prvi vrsti saradi položaja pred Verdo-notn prišla v London. Zahtevala sta hitro ip znatno pomoć, da bi Fran-clja pred Verdunom ne izkrvavela. An^ieži pm so predlagali, naj Fran-coai sačasno zapuste verdunsk* po- prfoesla olajšave. Na NIzozemskem pa so mnenja, da je Franclja zahte-vala takojšnjo energrično angleško ofeulvo ta da s* ta tud! že v kratkom začu«. N«nikl tetald v Bar - Ie - Daću. Curlh, 20. Junija. Glasom »Zuri-cher Zeitung« poroča »Bulletin Men-si«i« o obisku nemikih letalcev v Bar - Ie - Ducu sledeče: Glavni kraj departementa je bil težko prizadet 2© na Vnebohod $0 padle bombe na veliko množico. 50 oseb je bilo ubl-tih in 80 ranjenih. Tuđi blizu prefekture so padle bombe. Ena je razbila streho civilnega sodišča* Tem potom sta bili v Lignv en Barroin ubiti dve osebi. Razburjenje v mestu je bilo strašno in je trajalo več dni. Nadporočnik Iramelmann padel. lipsko, 20. junija. (Kor. urad.) »Leipziger Neueste Nachrichten« so izvedele iz zanesljivega vira, da je nadporočnik Immelmann pred par dnevi padel s svojim aeroplanom na tla in umri. L!oyd George vojni minister. »Morning Post« javlja, da je Lloyd George prevzel ponuđeno mu mesto vojnega ministra. Samo še vpraianje je resiti, kako naj bo z municijskim ministrstvom, ki je bilo doslej v rokah Llovd Oeorgeja; naj-brž bo tesneje združeno z vojnim ministrstvoTn in bo sedanji državni podtajnik za vojne zadeve prevzel vodstvo. Ker Lloyd George ni ple-mič, ne more kot minister nastopiti v perski zbornici; če ne bo sprejel plemstva, bo vojno ministrstvo v perski zbornici zastopal lord Derby. Pomanjkanje zdravnikov pri Angležih. Berolin, 20. iunija. Na angleški fronti je zdaj 11.000 zdravnikov in zdravnic; treba jih je pa še 4000. Za 40 milijonov prebivalcev. ki jih ima Angleška, bi torej ostalo Ie 15.000 zdravnikov, zakaj vseh zdravnikov je na Angleškem Ie 30.000. Clemenceati o tajn? seji franeoske poslan ske zbornice. Bern, 19. junija. Clćmenceau piše v »Homme en Mame« o tajni seji poslanske zbornice. Prej ie mogla zbornica, naj se je zgodilo kar-koli. vedno reci »verjela sem«; veli- ■ ka razlika je, da mora zdaj reci »Vem!« S to sovednostjo ^re roko v roko prevzetje težke odgovornosti za vse slučaje. V tem vidi Clćmen-ceau, da ima parlament kot kritik zdaj nekako zamaŠena usta. Z ozi-rom na to obljublja Cl^menceau. da bo z vsemi moemi na lastno odgovornost nadaljeval vojno proti vladi. Boji na morju. NAPAD NEMŠKEGA HIDROPLA-NA NA RUSKE TORPEDOVKE. Berolia, 20. junija. Woiffov urad javlja: Dne 19. junija so naša pomorska letala v zalivu Rige pri Arens-burgu z bombami napadi a dva ruska razdiralca in enega popolnoma za-delo. Potopljene ladje. London, 18. junija. Agentura Llovd javlja: Potopljena sta bila angleski parnik »Gaffa* (3922 ton) in španski parnik »Mandibil«. Čigar moštvo se je resilo. Milan, 20. junija. (Koresp. urad.) : Kakor javlja »Corriere della sera« iz Genove, je dne 16. junija popoldne podmorski čoln nasproti St. Renu potopil angleski parnik »Gafsa« s 6000 tonami angleškega premoga, italijansko jadernico »Dolmetta« in dve drugi italijanski ladji ter je po-tem napadel angleski parnih »Cled-mont«. ki pa je s strelom iz topa podmorski Čoln pregnal in sam poško-dovan dosegel Genovo. Dne 17. junija je podmorski čoln zopet v blizini ligurijskega obrežja potopil italijansko jadernico »Audace«. Moštvo je rešeno. Havre, 19. junija. (Kor. urad.) Agence Ha vas. Ladia - čuvarica »St. Jaques« se je potopila. Izmed 16 mož posadke. jih pogreša.io 9. sedem so jih težko ranjene resili. Stan?e angleške mornarice. Berolin, 20. junija. Dognane izgube angleškega brodovja v bitki pri Skageraku nišo edine. Stanje domov vrnivših se ladij je strašno. Nemške granate so ladje, ki nišo bile potopljene, strahovito opustošile. Mnogo ladij Je za sedaj popolnoma nerabnih in trajalo bo dolgo časa, predao bo-do popravljene. NemSId in angJešld pristanL Berofhi, 20. junija. (Kor. urad.) Wolffov nrad ie bil od pristojne strani opozorfen, da se iz sovražnega inozemstva še vedno razširjajo vesti, da so bili po pomorski bitki pri Skageraku nemški vojni pristani, zlasti Wilhelmshafen za promet zaprti. Ta trditev je popolnoma izmi- mm * * mim> imami mm i mornarici poraz, ki Je ni zadeL Pač pa je Anglija zaprla s 1. junijem Yar-memte za nevtralne ladje, izpraznila notranja pristanska ležišča in popolnoma zaprla pristana Newcastle in Huli za angleške ladje, ker se tam z v«o silo popravljajo angleške ladje. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMSKO URADNO POROClLO. Duna], 20. junija. (Kor. urad.) Urađoo se razglaša: Jugovzhodno bojlšče. Pri Serasu ob spodnjf Vojusi i praske. Naraestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. Berolin, 20. juniia. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Sovražno obmetavanle z bombami krajev, ki leže za našo fronto, ni napravilo nikake škode. Vrhovno armadno vodstvo. * Gibanje franeoskih in angleških čet v vzhodni Makedoniji Iz Aten poročajo: Franeoske in angleške čete, ki se nahajajo ob Strumi, so se baje umaknile. To dokazuje, da general Sarrail še vedno upa na intervencijo grške armade proti BolgarorrLPri Seresu in Demir-hisaru stoječi angleski oddelki so se z vsem vojnim materijalom umaknili v Kavalo. Srbski transporti v Solun. «Berl. Tagblattc javlja čez Rot-terdam: V preteklih 4 tednih Je bilo prepeljanih v Solun 100.000 Srbov. Akoravno so transporte ogrožali so-vražni podmorski čolni, se vendar ni pripetila nobena nesreća. Srbi so oblečeni v franeoske in angleške uniforme. Italijani hočeio prodirati skozi Epir? Iz Aten poročajo: Govori se, da je italijanska vlada zahtevala od gr-ške vlade dovoljenje za prehod skozi Epir, ker hoče na ta način podpi-rati ofenzivo generala Sarraila. V Atenah se nahajajoči Epiroti so skle- Inili izročiti grški vladi oster protest proti tej nameri. Položaj na Grlfieni. Drakonlčne zahteve četverozveze. Franeoski listi vedo povedati, da ententa v Atenah ne rahteva Ie razpust grškega parlamenta, nove volitve in odstranitev Skuludisa In Gunarisa, temveč tuđi okupacijo vseh važnih grskih pristanišč, pravico policijske oblasti In uporabo grških železnic v strategiČne svrhe. Iz Aten poročajo dne 18. junija: Položaj je še vedno skrajno kritičen. Blokada je od petka posebno oštra, Grška bo skoro brez vseh živil. Demobilizacija armade se prične 21. }u-nija. Z druge strani se javlja: Skulu-dis je odločen, vztrajati do konca. Da prepreci razširjajočo se venizeli-stično propagando, bo dal razglasiti v ćeli državi preki sod. Z druge strani se poroča: Ententa bo stavila svoje zahteve še le, čim se bo pokazal popolen učinek blokade. Te zahteve se bodo glasile: Splosna demobilizacija, vojaška Iz-praznitev Makedonije, demisija kabineta, razpust zbornice, imenovanje poslovnega ministrstva, ki naj izvede nove volitve, resne garancije, da se bodo vsi ti ukrepl tuđi dejansko izvršili. Skuludis se pogafa in ostane. I Rim, 20. junija. (Kor. urad.) Grški kabinet je pooblastil min. preds. Skuludisa, da se prične pogajati s poslaniki entente o maritšmskih ome-jitvah in da se informira o njih na-menih. »Secoloc poroča: Skuludis Je pred par dnevi ponudil kralju svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Na-znanja se marveč, da ostane Skuludis za vsako ceno na krmilu.Četvero-zveza bo stavila svoje zahteve še Ie takrat, kadar se bodo pojavili popol-ni učinki blokade. Skuludis med tem nadaljuje igro s četverozvezo, kakor dokazuje tuđi dosedanja komedija demobilizacije. Avstrijski poslanik pri Skuludisu. »Secolo« poroča iz Aten: Skuludis je konferiral dne 18. junija ćelo uro z avstrijskim poslanikom; nato se je vršil ministrski svet, po katerem sta se podala ministra Ounaris in RhallLs h kralju, da mu poročata o položaju. Uoaoia franeoskih Itetov. Najnovejši pariški listi izražajo upanje, da se bo grška vlada udala, zlasti ker Ji vplivnl trgovski krogi z ozirom na obupni položaj dežele to uetulcio* 141. Stcv, »SLOVENSKI NAROP*, mogli to ugotoviti. Ta, dve uri trajajoč zračni boj, je bil brez koristi, sovražnik ni rnoge! napraviti nakake škode. Tursko pojasnilo. Carigrad, 19. junija. (Kor. urad.) Zadnji uspehi turskih Čet proti Rusom na tursko - perznskem mejnem bojišču so novič obrnili pozornost na to bojišče, čez katero so hoteli Rusi doseći zvezo z Angleži v Iraku, kar so cetverozvezni časopisi že nekaj časa predstavljali kot dognano. Turski listi poudarjajo važnost teli uspe-hov. ki so onemogočili vsako zvezo obeh armad in poudarjajo obenem, da so Rusi razdrli kupolo mavzoleja Iman Husseina in uničili sveto knjigo. Rova lapelost med MeMko iB ZediĐjenlmi državamL Priprave proti MehikL Geneva,' 20. junija. Pariški listi javljajo iz New Yorka: Proti Mehiki je poklicanih 110.000 mož. O ameri-ški ekspediciji, ki je šla v Mehiko, ni že nekaj dni nikakih vesti. Izjava ameriškega vojnega ministra. Amsterdam, 20. junija. (Kor. ur.) Iz Londona poročajo: Ameriški vojni minister je izjavil, da mobilizacija ameriške milice se ne pomeni nujno vojne z Mehiko. Čete bodo prekoračile mejo le, če bodo morale prega-njati bandite. »Thnes« javljajo iz Buenos Aires, da simpatizira prebi-valstvo jugo - ameriških republik z Mehikanci, vladni krogi pa so za Zedinjene države. Položaj v MehikL Iz New Yorka poročajo: V Mehiki vlada popolna anarhija. Carran-za je nesposoben, vzdržati red. Amerikanci beže. Po sodbi ameriških oficirjev bi bilo treba za korenito pacifikacijo dežele pol milUona mož in treh let. Amerikanska nota Mehiki. London, 20. junija. (Kor. urad.) Reuter poroča iz VVashingtona: Nota, s katero odgovarja Amerika me-hikanski vladi, zavrača kratko mehl-kanske zahteve ter graja nevljuđm ton in nebrezdanost rrfehikanskega Kazne politične vesti. — Nova nemška jednotna »de-lovna stranka« (Arbeitspartei). Poro- ćali smo ze, da ustanavljajo nekateri nemški poslanci (Dobernig, Stein-\vender. Krait itd.) novo jednotno neiusko stranko, v katero nai bi se strnilc vse sedanje nemške meščan-skc politične organizacije na podlagi novoga Dro'nrna, ki so *x izdelal; imenovani nemški politiki. Ta nacrt je zadel pri većini obstojean i\^n\-skih meščanskih strank na več ali mani prikrit odpor. Za vs:op v novo stranko se je izjavila le organizacija snemskega centra*, t. j. mala stranka posl. Pantza; principijelno je pozdravila ustanovitev jednome nem-Ske stranke tuđi nemško - liberalna stranka na Ceškeni, odkloniia pa ie od proponentov izdelani program kot nejasen in nezadosten. Vse ostale nemške stranke so se izjavile o Do-bernigovi »Afbeitspartei« v bistvu povsem negativno, tako da je smatrati ćelo podjetje za definitivno po-nesrečeno. Konečno so se oglasili tu-di »Volksrati«. V njih imenu je spre-govoril te dni nemški Volksrat za če-Ške dežele z izjavo, ua bi projektirana nova stranka nikakor ne zboljšala odnošajev med avstrijskimi Nemci, že radi tega ne, ker se njen program od sedanjih nemškiii političnih pro-gramov malo ali nič ne razlocuje. Ceterum censeo pravi Volksrat, da lezi ^pas in re&itev le v njegovem »velikonočnem programu,----, katerega da bi se morale vse nemške stranke poprijeti. — Memorandum nemških po-štarjev. * Dentschosierreichische Post-- objavlja spomenico, ki so jo izročili zastopniki državne zveze nemških po^tarjev min. predsedniku trgovskemu in finančnemu ministru ter generalnemu poštnernu ravnatelju. Spomenica poudarja, da je stroga uvedba nemškega službcnega jezika pri pošti ravno tako potrebna kakor pri železnicah. Zakonito uve-liavljenjc nemškega državnega jezika bo tuđi s poste odstranilo nepotrebni balast ter omogočilo nov pro-cvit tega vaziega državnega zavoda. teli iz primorski!! H. Občlnski svet v Cerknem na Go-riskern je izvolil generalnega pol-kovnika pl. Bor oev i ć a za častne-ga občana velike cerkljanske občine, ki šteje nad 6000 prebivalcev. V isti seji je bil izvoljeti za častnega občana tuđi tolminski okrajni glavar ba-ron Hohenbiichel. Jezikovna ravnopravnost v istr-ski deželni upravi. Istrska deželna uprava komisija v Poreču je 12. t. m. sklenila, da ?e ravnopravnost dežel-nih fezikov v Istri, zaiamčena s članom 19. državnega tenjeljnesra zakona, izvede praktično v vseh deželnlfa istrskih uraditi. Vloge v hrvatskem jeziku se imajo reševati hrvatsko, uradnikom, ki Se nišo vcsči hrvatske-ga jezika, je dan rok leto dni, da se mu priuče. Pri poviševanju uradni-kov se mora v prvi vrsti gledati na znanje deželnih jezikov. Ravnopravnost mora veljati tuđi glede sloven- skega jezika. Tuđi slovenske fetake >o metali Italijani iz svojih acroplanov na go-riško zemljo In morda jih bodo poleg drugih še metali, ker sedaj je poletje in na jugu se razgreje kri ob taki vročini še toliko bolj, saj je §e ob mrziem vremenu včasih prcvroča. Italijani vendar vidijo.-da so na Gori Šketn Slovenci. Čemu pa potem po svojih Kstih toliko kričijo. da hočejo odrešiti »svoje italijanske brate«. Kar je bilo »italijanskih bratov«, ti 5o že odreseni, saj so rekli v Italijo. Slovence pa Ttalija zamas vabi pod svoje peroti, ker nihče si ne želi ita-Iilanske znane mizerije in nihče svoje i ntfpttnc »mrti. Primorski irr#O©adstl, ki so tek-1 li pred tiobr'm letom Uni v Ita'iio in so se počutili tam prve dni najbrže prav dobro, so doživea doslej že marsikako prevaro i)i razočaranje. ! Ćelo svojega ministra so imeli. Bar- ; zilaia. Scdaj pa ga nimajo već. Bar-zilai se je poslovil od svojega mini-strovanja z odprtini pismom na pred* sednika irredcntističnega be^unske-ga odbora, v katerem pravi, da se odreka svoji udeležbi nove vlade in utemeljuje svoj izstop z doživljenim razočaranjem, ob jednem izjavlja prepričevalno, da bo protiavstrijski stvari bolje siužil kot navađen po-slanec, kakor pa kot član ministr-stva. Razočaran je pač Barzilai in irrcdentisti ž njim, ki so komaj čaka-li, da se povrnejo v Trst in v Gorico ter bi tam divjali prav po svojem srcu in po svojih željah. Zaplenjeno premoženje. Trža-ško dežclno sodisče je sklenilo za-plembo premoženja bivšega c. kr. notarja v Gorici dr. Antona B a 11 a-bena, ker obstoji sum, da je zakri-vil zločin proti vojni sili države po § 327. v. z. Oglasil se le iz ruskeza vjetn!-štva po 18 mesecih Alojzij Cerne iz Gor. Vrtojbe pri Gorici. Med zamenianimi invalidi, dc šll-mi iz Rusije v rezervno bolnico v Mostecu na Ceskem se nahaja tuđi Angelj J e r i č. rezervni korporal 97. polka. Umrla je v Idriji gospa Mirni Horvat, rojena Grom iz znane tržaške rodbine Gromove. Umri je na Dunaju odvetnik dr, Petar D e š k o v i ć iz Dalmacije, značajen hrvatski rodoljub. Slovenska trgovska šoia v Trstu. Naučno ministrstvo je dovolilo privatni dvorazredni slovenski tr-govski soli v Trstu za šolsko leto 1916/17 nadalje pravico javnosti. Odstavljeni istrski deželni urad-niki. Istrska upravna komisija je po izvrsenem disciplinarnem postopanju odredila, da se odpustijo iz službe ođsotni deželni uradniki: primarij dr. Sbisa, računski oficijal Andrej Rocco in docent Donat Libutti. Palačo nadvojvode Josipa na Reki hoče kupiti ogrska generalna kreditna banka za vsoto 1,600.000 K. Mestna občina reska se trudi, da bi dobila v svojo roko te krasno po-slopje z ogromnim vrtom. Pred leti že je hotela kupiti občina to palačo za ceno 1.200.000 K, ali do nakupa ni prišlo. Tuđi nekateri reski Hrvatje so hoteli kupiti to poslopje, pa tuđi nišo mogli skleniti nakupa. Podržavljenje policije na Reki. V seji reškega mestnega sveta v pe-tek je poročal župan o podržavljenju redarstva na Reki. Vlada hoče na vsak način, ker je absolutno potrebno interesu države, da se policija na Reki nemudoma podržavi. Hoče pa pustiti mestu tuđi nadalje kompeten-co mestnega poglavarstva, zlasti kot industrijalne oblasti prve instance v velikem delu poslov, ki so tuđi doslej spadali v kompetenco redarstva. Mestu se prihranijo vse industrijalna vprasanja, dalje glede bolniških poslov, poljsko in pozdno redarstvo, veterinarska vprasanja itd. velik del zdravstva in sodno kompetenco za nekatere prestopke. Ministrstvo hoče obtežiti mesto s 300.000 kronami letnejara nrispevrka; ako bi znašali troski 170.000 K. bi prihajalo na vsa-kega meščana že štiri krone na leto. Ministrstvo je na županovo priporo-čilo, naj bi se podržavljenje odgodilo, odgovorilo, da se to ne more zgoditi, ker je podržavljenje policije absolut-na potreba v interesu države.To smo posneli iz županovega govora. Velikoga morskega psa so videli blizu Kantride, dolg je bil nad šest metrov. Someščani! V soboto. dne 24. junija je pet-deseta obletnica bitke in zmage našega orožja pri Knstoci. Dne 24. junija 1866. leta je naša armada pod poveljstvom maršala nadvojvode Albrehta odločno porazila vojsko laškega kralja Viktorja Emanuela I. K tej sijajni zmagi so tuđi slovenski vojaki — kakor že dne 25. julrja 1848 pod očetom Ra-deckini pri isti Kustoci! — iznova iz-datno pripomogli s svojim neomaj-nim junaštvom. Naši veličastni zmagi pri Kustoci dne 24. juntja in pri Visu dne 20. julija 1866 nad laško vojsko in laškim vojnim brodovjem, sta hkratu tuđi častna dneva siovenskega naroda in njegovih jnnaških sinov. Zato sem odredit, da se dne 24. in 25. junija razobesijo na* vseh mest-nih poslopjih zastave. Hkratu prosim častite somešča-ne. da okrase svoje hiše na enak način. V Ljubljani dne 20. junija 1916. Župan: Dr. hM Tfvgiiv Dnevne vesti. — Odlikovanja. Ccsarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno do-mobranskemu nadporočniku v Trstu Josipu Bučariu in nadporoč-niku - avditorju v Trstu dr. Ivanu Bruci ču. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil poikovni zdravnik v Mariboru dr. Karei I p a v i c. — Odlikovanje. Poštni asistent Ivan Crobath, ki je pred izbru-hom vojne shižboval pri poštnem uradu Ljubijar.a I., je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje v priznanja iz-bornega službovanja pred sovraž-nikom. — Odlikovanje. Gospa Ružica pl. Philippovićeva, soproga stotnika in poveljnika flotile na Visli inž. Mije pl. Philippovića, je bila odlikovana s srebrno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. Gospa Philippovićeva je prostovoljno več nego eno leto po-žrtvovalno delovala v neki rezervni bolnici v Zagrebu ter na lastno prošnjo stregla izključno sameinu mo-štvu. Gospe soprogi v slovenskih in-ženirskih krogih dobro znanega rodoljuba iskreno čestitamo! — Častne smrti je padei na itali-janskem bojišcu. dne 10. junija t. 1. enoletni prostovoljec gospod Ivan G a 1 i č , sin železniškega uslužbenca gospoda Galica. Pokopan ie na Mon-te Barco. Počivaj mirno! — Umri ie v vjetništvu na Ru-skem, v Branjskem rudniku, obče-znani posestnik in gostilničar na Je-senicah na Gorenjskem gespod Josip Hrovat, dne 14. maja t. 1. Preživel je 17 mesecev v vjetništvu ter podlegel bolezni, daleč od svojih ljubili otrok in Ijubečc soproge. Bil je blaga duša, prijazen in splošno spoštovan. Počivaj mirno v tujem kraju! Težko pri-zadeti rodbini naše globoko sožalje! — Ranjen je bil na italijanski fronti na Monte Meletta poročnik Franc P e t e k, trgovec v Šoštanju. Nahaja se sedaj v bolnišnici v Gradcu. Rana ni nevarna. — Pogreša se že od 15. septembra 1915 pešce Henrik Feltrin, roien na St. Viški Rori okraj Tolmin. Do-tičnik je siužil pri 87. pešpolku, 9. stotniia. Kolikor ie znano je bil dne ! 15. septembra 1. 1. na italijanski fronti ranjen in od tega časa ni nobenega glasu o njem. Zato vljudno prosi njegov svak Anton Pirih. orožniški stražmojster v Colu pri Vipavi, one, katerim je kaj znano o njem, naj mu blagovolijo sporočiti, kje se dotični nahaja. Stroški se povrnejo. — Oglasi! se je iz ruskeiera vjet-ništva Andrej Tinta, zajet aprila i 1915. Nahaja se: Bojarka, Pčelovod-stvo, Kijevska gubernija, Rusija. — Brzojavni promet z vojnimi vjetnlki. Za brzojavke vojnih vjetni-kov t. j. brzojavke, ki jih posiljajo v naši ali v sovražnikovi oblasti naha-jajoči se vojni vjetniki ali take ki so na nje naslovljene, veljajo sledece določbe: Sestavljene morejo biti v nemškem, ogrskem. franeoskem, an-gleškem, italijanskem kakor tuđi ru-skem in srbskem jeziku. V ruskem ali srbskem ieziku sestavljene brzojavke je treba napisati z Iatinskimi črkatni. V prometu z Italijo se mora pri brzojavkah n a vojne vjetnike v naslov, pri brzojavkah od vojnih vjetnikov pa v podpis obligatonio sprejeti besedi: »Prisonnier guerre,«, ki se zaračunata. Nedovoljeno je rabiti skrajšane ali dogovorjene naslove in podpise, tako tuđi ne besede z domenjenim pomenom in šifre. Pri-stojbina znaša za brzojavke v Rusi-jo: od besede 39 vin.. temeljna pri-stojbina 60 vin.; v Italijo: od besede 1S vin., temeljna pristojbina 60 vin. PoŠtna uprava ne more prevzeti jamstva za to, da sovražne dežele sprejemejo in dostavijo brzojavke iz Avstrije. zato nima nihče pravice, zahtevati povračila dotičnih pristoj-bin. — Nove srečke avstrijskega »Rđečega križa«. V najbližjih dneh izidejo povabila na subskripcijo novih srečk avstrijskega »Rdečega križa«. Po dolgem odmoru, katere-ga je povzrocil zakon o zabranit vi izdajanja novih srečk v letu 1889., pridejo na trg nove srećke. Zelo omejeno število v Avstriji dovolje-nih srečk se bo v prihodnjih letih vsled končnega izžrebanja nadalj-njih pet vrst malih srečk izdatno zmanjšalo in bodo torej srećke avstrijskega »Rdecega križa* kot na-domestflo dobrodošle. Tekom dolge svetovne vojske, je imel vsakdo priliko, prepričati se na lastne oči o vzvišenem in koris-tnem delu društva ^Rdečega križa« in je brezdvomno, da bo občinstvo rado poseglo po novih srečkah, ter pripcsmoglo s svojo udeležbo. ublažiti neštete rane, ki jih je povzročrla voina. Društvo >Rde-če^a križa« ne zahteva z emisiio tio-vib^sjrjćk nikakih daril, teprvTč išče. posojilo, katero bo nudilo kupcem možnost večjih dobitkov. Vsaka srečka mora biti izžrebana. tako da dobi vsak kupee tekom amortizacij-ske dobe znesek, ki ga je investira!, nazaj; razuntega pa postane posestnik igralec in mu daje nacrt možnost znatnih dobitkov. Glavni dobitek znasa 500.000 kron; razuntega je veliko dobitkov po 300.000 K, 200.000 K in 100.000 K. Izdano bo 2,000.000 ko-madov srečk v nominainem znesku po 20 K. V konzorciju za prodajo teli srečk so vse večje avstrijske banke, med njimi Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Trstu, Sarajevu, Ceiovcu, Gorici io Celju, katere že sedaj sprejemajo prijave za nakup teh srečk in dajejo interesentom radevolje tozadevna pcjasniia. — Predavanje. Ker smo včeraj na kratko označili bistvo preskrbe invalidov, naj šc nekoliko osvetlimo namen predavanja gospoda \isjega štabnega zđravnika vseučilisčnega profesorja dr. Hansa Spitzva, ki bo v petek ob 6. uri v dež. gledališču (Kino - Central). Ce naj se od države velikopotezno zasnovana preskrba invalidov izpolni, kar je tako v interesu osebno prizadetih, kakor upravniii kerporacij. potem je treba dobro urejene organizacije. Tega pač ni treba sele utemeljevati, da z ene^ ga samega mesta ni mogoce storitt vsega, kar treba, da postanejo invalidi zmožni za delo in zaslužek. Potrebna je decentralizacija, ki razdeli dclo. Treba je, da se v posameznih kronovinah, kar se je ponekod že zgodilo, ustanove podobne institucije, kakršna je že ustanovljena na Dunaju. Z omenjenim predavanjem, ka-teremu bodo sledile še druge priredbe, se hoče tuđi v najširsih krogih vzbuditi zanimanje za ustanovitev organizacije za tako važno panogo vojne preskrbe. Zato je vstop k tem priredbam vsakemu dovoljen in se omeii le v toliko, da se prihrani prostor za tište oblasti, urade, društva in zavode, ki pridejo pri tej stvari v postev. Vstopnina se ne bo pobirala, pač pa se bodo hvaležno sprejemala darila na korist soškega zaklada. Predavatelj, ki je organizator in zdravniski vod ja sole za invalide na Dunaju. je kakor malokdo poldicati. da o tej velikopotezno, da izgledno urejeni instituciji monarhije poda podučna pojasnila. — Šolska predstava v »Mest-neni domu« se ponovL Ker se je slav-nostna predstava šentjakobske Sole preteklo nedeljo v »Mestnem domu« tako odlično obnesla, se ta predstava ponovi jutri in prihodnjo neđeljo ob 5. popoldne. Vstopnina za osebo znaša 20 vin. Dohodek je namenjen fondu kranjskih, oziroma ljubljanskih invalidov, vsled česar se preplaČUa hvaležno sprejemajo. — Solani, zlasti dekliškim, se priporoča, da si raz-stavo ogledajo razredoma. Revni otroci so vstopnine prosti. Razstava je odprta dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 3. do 8. zvečer. — Pri tej priliki se mora pohvalno omeniti zaslužnega in požrtvovalnega; delo-vanja razsta^^lega odbora, sestoje-Čega poleg predsednika iz članic učiteljskega zbora Šentjakobske sole: gg. in gdc. šolske ravnateljice Maroutove ter učiteliic: Kalinove, Meškove. Svetkove. Šercove, Ven-cajzove in Žerjavove. Nezmanjšana zahvala gre tuđi marljivemu in vztrainemu prizadevanju učenk, ki so pripravile toliko ličnih ročnih def, kakor tuđi vsem vrlim sotradnicarn pri dobrodelni slavnostni predstavi za izborni uspeh. — Pošiljanje volne. V smislu oii^ redbe trgo^inskega ministrstva, do-, govorno z udeleženimi ministri in sporazumno z vojnim ministrom, 35 dne 28. majnika 1916 drž. zakonik št. 156 ovčje, kakor tuđi mohairske volne, vstevši odpadke volne ten umetno volno, v surovem stanju dalje strojenih in nestrojenih ovrČjih in jag-nječjih kož. kakor tuđi odrezkov ta-i kih kož če jim voina ni bila ostriže-na, ni smeti pošiljati od shranjevali-šča v kraje ležeče izven občine brez dovoljenja trgovinskega ministrstva, Poštni uradi torej smejo zavitke, ka-teri vsebujejo take predmete in sd namenjeni v kraje ležeče izven obse-ga občine predajnega poštnega ura-da. sprejeti v svrho daljnje odpreme samo tedaj. če je poštni spremnici priloženo od trgovinskega ministrstva izdano prevozno izkazilo. Pošiljatelj takih pošiljk mora pri ođdaji skupaj s poštno spremnico predložiti tuđi to-le prevozno izkazilo. Na; za--vitkih kakor tuđi na poštni spremnici mora pošiljatelj še pripisati opazko: »Z dovoljenjem trgovinskega mini-; strstva z dne:.....1916.« Z zavit- ki. kateri so bili od predajnega poštnega urada pomotoma sprefeti v svrho odpreme brez rečenega izkazi-la. mora oddajni poštni urad ppsto-pati kakor z nedopnstnimi ter Jih vr-niti pošiljatelju brez obveštite o ne-* ApstavJiivjisil. Stran 4. •SLOVENSKI NAKUU% one 21. junij« I« i 6. 141. »tev. — Državna pomožna akcija t prld podjetjem tujskega prometa. — Zadnji obrok za vložitev prošenj. Deželna vlada razglaša: Z oziram na tuuradno oznanilo z dne 10. januarja |L L, objavljeno v št. 9. tega lista z dne 13. Januarja 1916, se s tem na-znanja, da poteče od takrat kratkim potom že večkrat podaljšani obrok za vložitev prošenj hotelskih pod-jetij za državno podporo nepreklieno s 30. lonijcm 1916 ter da se bodo po-zneje vložene prošnje a limine (brez daljnega postopanja) zavrnile. — Šrapoeii kot nabiralniki. Za-mmrva novost se pojavi na ljubljanskih ulicah: šrapneli 40*5 cm! Mest-ni magistrat postavi tri prav lično opremljene šrapneie pred glavno pošto, na frančiškanskem mostu in pred Zvezdo kot nabiralnike za »Rdcči kxiŽ€f za vojno - pomožni urad c. kr. notranjega ministrstva in za vojno-oskrbni urad c. kr. vojnega ministr-stva. Vsak šrapnel - nabiralnik je opremljen z napisom: »Prosim 2 v!« Vsakdo, ki greš mirna, daruj 2 vin. za naše junake, ki stavliajo svoje življenje v nevamost za nas, ali ki so bili v boju za domovino ranjeni! Poskrbimo žanje z isto vztrajnostjo fn pozrtvovalnostjo, s katero oni bra-nijo naše obitelji, naše imetje in zemljo! — Po drugih mestih dosezajo te puščice prav lepe uspehe, zato ni dvomiti, da ne izostanejo tuđi v Ljubljani, ki }e doslej že opetovano sijajno dokazala svoj vzorni patrito-tizem. Za naše junaške borilec in ra-njence žrtvuimo vsi z veseljem, v zavesti, da todpiramo rravzaprav sami sebe tn svojo ocetnjavn! — Gremif trgovcev v LTuH'ani prosi vse svoje elane, da odpošMejo star, neraben papir na naslov: Kriegshilfsbiiro đes Ministeriums des Innern. Skuplček za to blago se bo porabil v korist vdovam in sirotam padlih vojakov. — Iz državne veterinarske ?!užbe. Državni veterinarni nadzornik Ant. Korošec. ki posluje kot avstrijski eksponent v Zajebu, je pomaknjen v 7. čfnovni razred. — Pcštna vest. Da se odstranijo opažene mnogoštevilne nepravilnosti v prometu vojnopoštnih zavitkov. se objavija sledeče: 1. Pečati, s kateri-xni se rečatijo vojnopoštna denarna plima, morajo po obstoječih predpi-sih za denarna pisma imeti odtKke pečatnlka, ki predstavlja posebno znamenje (ime, črko, grb). Vojnopoštna denarna pisma* katerih pečati nosijo samo odtis tekocega denar-Ja, gumbov in podobno, se izključijo od sprejema. 2. Prepovedano je, raz-pošiljati alkohol vsebujoče pijace v vojnopošftiih zavitkih in v pošiljkah blagovnih vzorcev sploh, v kolikor to nlso konserve v kositrenih zaklop-nlcah. 3. Za omot vojnopoštnih zavitkov ni smeti uporabljati šibkih, am-pak samo primerno čvrste lesene za-boje, katere je tuđi treba dobro zabiti, da se poštni uslužbenci ne bi ranili ob ven moleče žeblje. Vojnopošt-ni zavftki, kl ne odgovarjaio tem po-gojem, se ne sprejmejo. 4. Za napis naslova na vojnopoštnih zavitkih je smeti rabiti le crnilo, črnilni svinč-nik (po zmočerju mesta, kjer nai se piše) in barvo, ne pa tuđi kredo ali barvni svinčrrik. 5. Ker naslov na vojnopoštnih zavitkih često ni enako natančno napisan kakor na spremnici, in Često manjka tuđi navedba no-žiljatelja. se opozarja, da morajo biti vojnopoŠtni zavitki sami opremljeni z natanČnim naslovom prejemnika in naveđbo pošiljatelja. 6. Na prepi-su naslova, ki se mora priložiti voj-nopoštnim zavitkom, je treba pripisati tuđi ime in bivališče pošiljatelja. Pri tem se občinstvo znova nujno opozarja na prepoved polaganja je-stviit, katere se lahko skvarijo, in Jahko upaljivih predmetov, zlasti vži-galic, vojnopoštnim zavitkom in po-šiljkam blagovnih vzorcev. — Kreditno društvo »Mestne faranilntce ljubljanske« je imelo v sredo, dne 14. junija VIII. redni občni zbor v hranilnični posvetovalnicl. Društveni predsednik gosp. Fr. Ks. Stare je s primernim nagovorom pozdravil zborovalce, nakar se je vodja kreditnega društva gosp. Fran Pretnar v svojem porocilu omejil ie na najvažnejše pojave lanskega društvenega poslovanja, ker je bilo tiskano poročilo razposlano vsem društvenikom. Iz tega poročila po-snemamo, da jifa ie bilo izmed 232 članov koncem leta 1915 v vojni službi 70. Marsikateri izmed teh je moral svojo trgrovino, oziroma delavni-co kratkomalo zapreti, ko je odhajal pod zastave. Drugi zopet so bili vsled pomanjkanja sirovin in delavnih moči prisiljeni, obrate pri svojih podjet-jih omeiiti aM pa prilagoditi drugim obrtnim strokara. So pa tuđi člani, ki so prevzemali večje vojaške, državne in občmske dobave. Tem se Je pomagalo s krediti proti cesiji za-siužka. Vobče pa je bilo povpraše-vanje po kredita teta 1915. dosd ntfH živahno nego me^uji icfcfc, Doćim je bilo n. pr. leta 1913. vlože-nih 119 prošenj za kredite do 513350 kron, se je leta 1915. v 48, prošnjah zahtevalo kredita le za 305.900 K. Skupni leta 1915. nanovo in dodatno dovoljeni kredit pa znaša 144.900 K. Ob koncu leta je društvo dolgovalo hranilnici 923.356 K 18 vin., t. j. 60.036 K 73 vin. manj, nego prejšnjc leto ob istem času. Za društvu vsa-kokrat izplačano denarno založbo ima hranilnica pokritje v društvenem \arnostnem in rezervnem zakladu, v v njeni shrambi se nahajajočih me-nicah in drugih deponiranih vred-nostninali kakor tuđi v jamstvenih izjavah in zastavnih listinah društvenih čianov. Vsota v varnostni zaklad založenih viog je dne 31. decembra 1915 znašala 153.925 K, za 8810 K več nego leto poprej. Rezervni zaklad je do konca 1. 1915. narasel na 53.333 K 8 vin., kar znaša 34'6ch var-nostnega zaklada. Ker rezervni zaklad že znatno presega 25c/b var-nestnega zaklada, se smejo obresti deležniških vlog izplaćati članom v crdstotni izmeri, ki jo določi odbor. Z ozirom na to pa, da se sedaj še ne morejo končnoveljavno presoditi vse posledice dolgotrajne in sibvite vojne^ ki zahteva ogromne žrtve, je odbor v svoji beji dne 31. marca 1916 sklenil, da se od kavcijskih vlog iz-plača članom 21/ 4f b obresti t. j. 3326 kron 49 vin. Ostali znesek obresti varrcstnega zaklada t. j. 33S3 K60v se je porabil za okrepitev rezervne-ga zaklada. Stanje meničnih pcsojil se je tekom zadnjega poslovnega leta znižalo od 3SS.246 K 9S v. na 276.757 kron. Terjatve v tekočem računu pa so koncem leta 1915. znasale 870.9SS kron 50 vin. Izkazane društvene terjatve so zavarovane deloma s kre-ditnimi hipotekami, deloma s cedira-nimi računi, z menicami in z deponi-ranimi zavarovalnimi policami. Lero 1915. izkazuje čistega dob'čka 13.422 kron 20 vin., t. j. 990 K 66 vin. več, nego ga je bilo prejšrne leto. Od iz-kazanega čistega dobička pripada rezervnemu zakladu 50^o t. j. 6.711 kron 10 vin. Mestni hranilnici ljubljanski kot delna odškodnina za stro-ške. ki jih povzroča opravljanje dru-šlvenih poslov, 40fc t. j. 536S kron SS vin. clano-m društvenega odbora in hranilnicnim odnoslancem kot nagrada za njihov trud in za zamudo časa pa 10'~c t. j. 1342 K 22 vin. Odbor je imel prošla leto 18 sej, odpo-slanci pa 15. Vložni zapisnik izkazine 931 poslovnih številk, vseh uradnih odpravkov pa je bilo 1185. Skupni poslovni promet je bil v primeri s prornetom leta 1914. v iznosu 2 mili-jona 194.175 K 48 v, leta 1915. večji za 856.S50 K 20 vin. in |e v 1241 po-stavkah znašal 3.051.025 K ^ vin. To poročilo, kakor tuđi poročilo ra-čunskopregledovalne komisije, ki je je podal gosp. Rajko Luckmann, se je z odobravanjem vzelo na znanje in se je odboru in omenjeni komisiji podelila za leto 1915. od veza. — Nato so se vršile volitve in so bili soglasno zopet izvoljeni po pravilih izstopivši člani in sicer za odbornike gZ. A c c e 11 o Alojzij, Franchet-t i Engelbert. Lenček Alojzij, Stare Fran Ks., S t e p i č Peter in Weiss Miško; za namestnika g. Jagodič Avgust; za elane računsko - pregledovaJne komisije pa gg. J a k o p i č Josip, K a v č i č Fran in Luckmann Rajko, in za njih namestnika g. Stupica Fran. — Pri raznoterostih je bil razgovor o prc-membi društvenih pravil, ker mini-strstvd za rotranje stvari sklenjenih sprememb ni odobrilo. Sklenilo se jef sklicati izreden občni zbor, na kate-rem se bo o spremembi pravil vno-vič sklepalo. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je zahvalil g. predsednik hranilnični upravi za zvisanje zastopstvo društvenih koristi, hranil-dotacije.g. dr. Novaku za poset sej in ničnemu uradništvu za marljivo opravljanje vseh društvenih poslov ter nato zaključil občni zbor. — Pri takoj nato se vršeči odborovi seji se je sestavil nov odbor. Za predsednl-ka je bil zopet izvoljen soglasno g. Fran Ks. Stare, za podpredsednika pa g. Engelbert Franchetti. Do-kler se ta ne vrne iz vojne službe, ga bo nadomestoval g. Ivan B o n a č. Tuđi kolegij cenzorjev in pravni kon-zulent sta ostala ista. — Za županstva in žganjekuhe na Kraniskem! C. kr. finančno mini-strstvo je z odlokom z dne 2. junija 1916, št. 36.727, odredilo, da morajo stranke, ki bi hotele zahtevati dovo-Ijenje za davščine prosto kuho žga-nja za domačo porabo v žgalnl dobi 1916/17, ki obsega čas od 1. oktobra 1916 do 30. septembra 1917, staviti ta zahtevek izključno samo pri pri-stojnetn oddelku (ekspozituri) c kr. flnančne straže. Županstva torej nišo opravičena, sprejemati prfelasitev za. dovoljenje davka proste žgatijekuhe za omenjeno žgalno dobo m na] stranke, ki bi se s takimi priglasit-vami morda pri njih zglasile, mtt« mio ter primerno poaSe. — Pripo-idfe^i st, ck tnlft priclasflna doba za u .2 priglasitev zahtevka d&vSčme prostih žganjekuh za zgora) označeno žgaJno dobo do 18. avgaHa l^li. — C. kr. potredovalnlca za ddo vololra lavandom na Kraniskem« de-želoi urad Ljubljana. Iččejo se: 2 čev-liarja, 1 delovodja, ki mora razumeti strojno ključavničarstvo. 2 ključav-ničarja, 2 konjarja, 4 kočijaži, več kamnosekov, 2 postiljona, 1 graver ali stavec, 1 risar, 1 natakar, 1 pla-čilni natakar, 10 za lahka poljska de-la, 1 ornamentik in 3 vrtnarji. Poleg tega se išče za neki trg na Spodnjem Stajerskem sluga, ki na] bo obenem redar; za Zagreb: 1 delovodja, I skladiščnik, 1 paznik, 1 stavbni nadzornik, 1 ključavničar, 1 mizar; za Gradec: 1 portir, 10 delavcev za neko skladišce in 1 trgovski sluga. Od-dati je trafike v Dobovcu pri Zagorju, Pšati pri Podgorici in 2ganjarjih pri Velkih Laščah. C. kr. posredoval-nica se nahaja v ravnateljski pisarni c kr. drž. obrtne sole Gorupova ulica št. 10, I. nadstropje, vrata 33. Uradne ure od 10. do 12. — NabiranSe gob in eozdnega sadia. Vsled razpisa c. kr. poljedel-ske^a ministrstva je bilo okrajnim oblastvom naročeno, \T)Iivati na last-nike gozdov in velikih gozdarskih oskrbništev v tem smislu, da dovo-Iijo tuđi letos obeinstvu nabirati gobe in druge gozdne sadeže — seveda brez odškodnine s posebnimi dovolili —, ker imajo navedeni produkti velik pomen za ljudsko prehrano zlasti v sedanjih časih. Dovoljenje je odvis-no od proste volje lastnikove, zato mora vsak nahiralec gob paziti na to. da ne poskoduje gozda, zlasti ne mladih nasadov. Tuđi ni nikakor po nepotrebnem vznemirjati divjačine, temveč se je brezpogojno pokoravati tozadevnim ukazom gozdarskih or-ganov. — Družbi sv. C?rila in Metoda sta poslala dr. Franjo in Marija Rosi-na 20 K mesto venca ob pogrebu g. prof. Leopolda Koprivšeka. — Mariborski Slovenci so zložili v spomin blagonokojnika J. Voglarja ter poslali Družbi 200 K kot »Voglar-jev kamen«. — Iskrena hvala! — Nova lična knjiga. V c. kr. za- logi šoiskih knjig na Dunaju je izšla »Slovenska Čitanka za državne obrtne šcle«, ki jo je sestavil profesor lienrik Podkraišek. Bogato ilustrirana knjiga podaja na 331 straneh 149 berilnih sestavkov, ki jim je vsebina Ieposlovna, narodnogospodarska, zdravstvena, zemljepisna, zgodovin-ska, obrtna, državoznanska in življe-niepisna. Kdor se zanima za razvoj modernega obrtnega šoistva, bo gotovo rad segel po tej prvi slovenski čitanki te vrste, ki ji je ob koncu pri-dejan tuđi slovensko - nemški in nemško - slovenski slovarček vseh v tekstu se nahajajočih tehničnih iz-razov. Vezana knjiga velja 3 K 40 v in je na prodaj po vseh knjigotržni-cah. — Prodaja teletine. Jutri se bo v Solskem drevoredu prodajalo meso 15 telet, ki jih je dala na razpolago mestna aprovizacija mesarjem v svrho nadrobne prodaje. Naravno je, da se bo prodajalo po maksimalnih cenah: po 3 K 60 v in 4 K. Ena stranka dobi lahko največ 1 kg teletine. Zavodi in gostilne. ki rabijo večje množine mesa, morajo imeti posebne nakaznice mestnega tržnega urada. — xNakup telet. Posestniki i2 Ljubljane ali okolice, ki imajo teleta naprodai, se vabijo. naj jih ponudijo v nakup v mestnem tržnem uradu. — Krušne karte za 62. in 63. krušni teden t. j. za dobo od 25. junija do vštetega 8. julija 1916, se bodo pri vseh desetih krušnih komi-sijah oddajale v petek. dne 23. junija 1916 od 8. zjutraj do 1. popoldne. — Predavanie o shran}evaniu sadja in povrtnine priredi v nedeljo 25. junija ob 4. popoldne »Gospodarsko napredno društvo za šentjakob-ski okraj« na vrtu Ciril - Metodove hiše na Dolenjski cesti št. 14. Preda-va g. Bozo Račić, učitelj iz Zagorja ob Savi. Z ozirom na sedanji vojni čas je predavanje kaj pomembno, zato pričakujemo, da se ga bodo na-Šc gospodinje udeležile v čim večjem številu. Dostop ima vsakdo. — Mestne vojne prodajalne bodo odprte jutri, na praznik Sv. Reš-njega telesa od 7. do pol 9. are do-poldne. Lovi. C. kr. okr. gflavarstvo v Lltiji daje na znanje, da se bodo od-dali potom javne dražbe v najem ob-činski lovi za dobo šestih let. to Je od 15. Julija 1916 do 14. juHja \922 rn sicer se vrši Javna dražba: za love krajevnih občin: Aržiše, Kresnlcc in St Lanfbert, dne 12. Julija (sreda) 1916 s pričetkom ob 10. uri dopoktae v prostorih c. kr. okr. iftavarstva ▼ Litiji in za love krajevnfh ofeCin: De-dendol, VeL Oaber, Križka vas, Le-skovec. Luče, Polica. Prapreče, Ste-hanja vas, Zasrorica pa 5. Julija 1916 (sreda) s pričetkom ob 4 uri popol-dot na uradnem d»cvu v Višnji tori v prostorih Z- Mlhael Omahen star. (trgovski tvrdkt Skrabar). Javna licitacija lovov se vrSi v zapovrstnem redu, kakor so občine gori navedene. O tem se obveščajo vsi lovski prijatelji z vabilom. da morejo licitacijske pogoje vpo^ledati pri c. kr. okr. gla-varstvu v Litiji ob navadnih uradnih urah. Patriiotična predstava. Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah priredi v nedeljo, dne 25. t. m. v gostilniski dvorani »pri jelenu« predstavo, katere Čisti dohodek je namenjen v vojni oslepe-lim slovenskim junakom in družbe-nemu vrtcu na Savi. Spored obsega deklamacije in petje in kot posebnost triđr nisko otroško igro »Janko in Meir.a . Pri blagajnici bodo otrocl prodajali vojne slike v okvirih. ki so jih sami kaj lično naredili. — Vstop-nina: sedeži prve vrste po 1 K 20 v, sedeži druge vrste po 1 K, sedeži tretje vrste po 60 v. Stojišča in vstopnice za otroke po 40 v. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Drobne novice s Štajer^kega. Prestavljen je poštni komisar in vodja vojnopoštne zbiralnice v Mariboru dr. Alojz Gregorič k voj. poštneimi in brzojavnemu ravnateljstvu v Sarajevu. — Iz Gornjega grada. Okrajni orožniski stražmojster Anton Vatovec je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križ-cem na traku hrabrostne kolajne. — Iz Ptuja. Sprejemni izpiti za 1. razred ptujske deželne gimnazije se bodo vršili dne 28. junija t. 1. — Zvi-šanje oskrbovalnine v štajerskih deželnih bolnišni-cah. Štajerski deželni odbor je sporazumno z namestnijo zviša! oskrbo-valnino v deželnih bolnišnicah in znaša ista sedaj v 3. razredu 3 K, v 2. razredu 8 K in v prvem razredu 12 K. — Iz Ljutomera. Okrajno ^Iavarstvo je odredilo za vse občine Ijutomerskega sodnega okraja pasji zapor. — Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno kolajno Franc Ca-ter, suplent na ljudski soli v Gomil-skem. Ćater je padel kot junak na ita-lijanskem bojišču. — U m r 1 j e v Celju hišni posestnik Gustav Lachnit v 70. letu svoje starosti. — Med postajama Ponikva in Polj-č a n e je zgorelo blizu Lipoglavskega tunela 7 vagonov sena. — Pogorelo je posestvo župana J. 2ivka v Dol. Voličini pri St. Lenartu. Skoda znaša 16.000 K ter je krita z zavaroval-nino. Iz Judenburga nam poročajo dne 13. junija 1916. Dne 10., 11. in 12. junija priredila je garnizija Judenbur-ška obstoječa iz nadomestnega bata-Ijona c. in kr. pešpolka št. 17. pod vodstvom gospoda stotnika Koniga pl. Festenwall. katerega je podpiral kadetni aspirant g. dr. Stanko Saio-vic na tukajšnjem strelišču slavnost-no streljanje na dobitke v korist invalidnega zaklada pešpolka št. 17. in v korist ljudskih sol v Juđenburgu in v okolici. Streljanje, ki se je vršilo ob precej dobri udeležbi gospodov častnikov in moŠtva tukajšnje garni-cije je prvi in drugi dan dopoldan motilo slabo in hladno vreme. V nedeljo popoldan in na BinkoŠtni pone-deljek je pa postalo prav živahno življenje in streljanja se je udeležilo precejšnjo Število civilnega prebi-valstva iz Judenburga in okolice. Streljanje se je vršilo vsak dan od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldan in od 3. ure popoldan do 8. ure zvečer. Vsak dan popoldan je igral oddelek vojaške godbe in pri postrežbi mrzlih jedil in pijace se je zabava prav živahno razvila. Vsak strelec je oddal na eno strelno listo deset strelov; izmed katerih se je za tekmovanje šte-Io Ie šest in sicer na daljavo 200 ko-rakov tri in na daljavo 300 korakov tri, štiri streli in sicer na vsako daljavo po dva sta veljala na željo strelca za poskušnjo. Prireditev je imela jako Iep gmoten uspeh in osta- , lo je čistega dobička 14^5 K 61 vf v ' kateri svoti so tuđi darila tekmoval- i cev v znesku 115 K, katero so darovali g. poročnik Gasch 70 Kf g, pod-polkovnik pl. Weingraber 20 K in četovodja Loser 25 K. Po končanem i streljanju je gospod stotnik Konig pl. Festenwall nagovoril zbrano občin- ' stvo in se zahvalil za mnogobrojno j udeležbo ter nato razdelili darila. Prvo darilo v znesku 100 K je dobil | župan iz Št. Petra g. Filip Offner, ki Je imel 402 enot, drugo darilo v znesku 70 K; za 396 enot je dobil poročnik g. Gasch, tretje darilo v znesku 50 K, za 390 enot le dobil g. Duscher, četrto darilo y znesku 40 K za 390 enot je dobil g. stotnik pl. Klein; peto darilo v znesku 30 K za 378 enot < je dobil enoletni prostovoljec g. Pa-vel Knaflič iz Ljubljane; Šesto darilo v znesku 25 K za 372 enot ie dobil če-tovodja g. Loser: sedmo darilo v znesku 20 K za 354 enot ie dobil pod-polkovnik gospod pL Weingraber; osmo darilo v zntskn 15 K xa 154 j enot Je dobil g. stotnik Klein; deveto darilo v znesku 10 K za 342 enot je dobil Četovodja g. Okom in deseto darilo v znesku 5 K za 340 enot je dobil g. Lukman iz Fonsdorfa. Po končani razdelitvi daril se g. podpolkov-nik pl. Weingraber v jedematih be-sedah zahvali gospodu stotniku K6-nigu pl. Festenwall za skrbno vodstvo krasno prirejene prireditve, ki bode z ostalim čistim dobičkom olaj-šalo gorje invalidov hrabrega in ju-naškega - železnega pešpolka St 17. — Engelbert Franchetti. Iz Celovca. Na inicijativo učitelja Pibrovca Leona se vrši na šport-nem prostoru dne 9. julija t. 1. že tretja nogometna tekma v prid Rde-čega križa. To pot teknruje vojaško moštvo iz Celovca proti moštvu iz Gradca. Sodeluje etapna godba. Umrla ie v Celovcu 18. t. m. gospa Josipina A p i h . vdova po zna-nem slovenskem profesorju Jožefu Apihu v 62. letu svoje starosti. Obesil se je v nedeljo v neketn celovškem hotelu neki gost iz Prage Rudolf Puschl po imenu. Eno noč na »severnem tečaju«* Jo/ef Gerbec, po domaće »Šmarc«„ delavec rodom iz Šmarije, je imel ta teden izredno noč. Ker nima stalne-ga bivališča, je nekoliko »dobro razpoložen« iskal po mestu prenoči-sča in zašel na »Figovčevo« dvori-^če, v dobri nadi, da prespi na hlevn. Pa vese so ga zmotile in mesto na hlev, je splezal na ledenico in ko se je hctel vleči, se mu zlomi deska in mož zasrrmi 10 m globoko ter pade — na led. Kake počutke je imel čez noč, ve le sam. Ko so zjutraj ljudje čuli klice na pomoč, so Sli toliko časa za glasom, da so prišli na to, da glasovi prihajaio izpod zemlje, pa ne iz pekla. ampak iz — ledenice, katero so takoj odprli in resili nekoliko opraskanega ter kakor šiba na vodi se tre^očcea »Smarca« iz mučnega po!ožaja. Ves premrazen je Šel potem v kuhinjo, kjer je dobil pri toplem štedftaiku primernegra okrepčila. Izgubljen jte bil na poti ođ Strl-farieve ulice do Kmetijske družbe moški zlati prstan z zelenim kam-nom. Pošteni najditelj b!ae:ovoli isteka proti naerradi od dati v upravni-štvu te?a !??ta. Književnost. — »Slavenski Trgovski Vestnik« ima y svoji iunijski številki naslednjo vse bino: C. Gospodarski položaj med vojno. T. V.: Določbe o službenih razmerjih po vojni noveli k zakonu o trgovskih pomočnikih. HL Se-var: Iz blagovnega znanstva. (Dalje.) Dr. J. Z.: Avstro - ogrska nagodba. Raznoterosti: Važno vpra-šanje za trgovske nastavljence. — Terjatve do sovražnih inozemcev veljajo za neizterljive. — Podraže-nje tobačnih izdelkov. — Stoletnica avstro - ogrske banke. — Gospodarski razgled v bodočnost. — DruStve-ne vesti: Izkaz društvene posredo-valnice. Mm sfuorL * Velika škoda v županiji Arad. Vihar je napravil v županiji Arad veliko škodo, ker je uničeno okoli 1000 juter krasne setve. ♦ Ubegli vjetniki. Iz tabora vojnih vjetnikov v Cvikavi na Sakson-skem je pobegnilo 28 franeoskih vjetnikov. Izkopali so si celih 90 m dolg podzemski rov. ♦ Potres v ItalliL V Ravenl, v Riminiju, v Ankonl in v drugih so-sednjih krajih je bil dne 16. Junija zjutraj močan potres. Med prebival-stvom ie nastala panika. Mnogo hiš je težko poškodovanih. * Rusko municijsko skladlšče. Stockholm, 19. junija. Iz Harapande poročajo: Rusko municijsko skladišce je zletelo v zrak in je bilo uniČe-nih nad 5000 patron za puške in dell karteč. Eksplozijo so baje provzro-čili uporni vojaki. gr 141. stev. •alJOVUNSKJ NAKUU*, one 21. Jonijt H»i6. Stran 5j * Koliko žfvioe ie bilo zaklan«? Uračunalo se je, da so v sedanji vojni za vojaštvo zaklali nad štiri mili-jono fipovedl. Živinorejci in vsake vTSte prekupci so pri tem zaslužili nxud 200 milijonov kron. I* Srbskl vietnlki na delo domov. »Hlas Naroda« poroča: Iz vjetniške-ga tabora v Broumovu je bilo te dni poslanih 14.000 srbskih vjetnikov v Srbijo nazaj, kjer bodo zaposleni pri raznih delih. V Broumovu je ostalo ie še 4000 Srbov. * Kruh v Pragi. Aprovizačni od-tor v Pragi je sklenil, da bo v pri- Inodnje pekel tako - Ie sestavljeni kruh: 40 odstotkov konizne moke, 10 odstotkov ržene, 20 odstotkov pšenične in 20 odstotkov Ječmenove meke pa 10 odstotkov krompirja. * »Gazela Lwowska«, uradni list gališke deželne vlade, izhaja od 15. Juni ja zopet v Lvovu. — Od oku-racije gališkega glavnega mesta po IRusih v septembru 1914 pa do sedaj ;e izhajaJa »Gazeta Lwowska« v Biali ob šlezijski meji. * Iz Lvova poročajo: Mestni vo-jaški poveljnik je objavil razglas, ki svari prebivalce, da naj ne verjame raznim vznemirljivim govori cam, zlasti ker se je položaj zopet izbolj-šal in ker je upravičeno upati, da se hodo vojni dogodki kmalu zopet zasukali DOpolnoma nam v Drilog. * Italijanski golob - Ilstonoša v vjetništvu. V San asu na Ogrskem je vjel neki zidar italijanskega goloba-pismonošo in ga poslal vojnemu mi-nistrstvu. Sodi se, da je golob poslan Iz kakega vjetniškega taborisča. Na levem krilu ima napis »Societa co-lombofila, Parma«, na desnem pa ,907» — 2. 6., 16. NapolU * Lord KHchener. Izvedelo se je zdaj. da je lord Kitchener odpotoval "\ na Rusko, da bi na carjevo povabilo i rrisostvoval ruski ofenzivi v Volinji I fn v Galiciji. Kitchener je zapustil ret milijonov frankov premoženja; | to je podedovala njegova sestra. Na-f slov grofa Charthun ie s Kitchener-I jevo smrtjo ugasnil. i ♦ Angleška nasilnost prot! ne- vtralcem. Pet velikih parnikov šved-\ ske Johnson - linije, obloženih s ka-? vo iz južne Amerike, so Angleži na morju zaplenili, Češ, kava Je rame- niena. da se po vojni prepelje v Nem-i čijo. Tud! na parniku »Kronprinze- sin Margarete« so Angleži zaplenili 50.000 vreč kave. * 10 milijonov angteškfh funtov na dnu morja. Iz Londona poročajo, da se je v Skacreraku zaeno z angle-Škirni vojnim! Iađjami potopila rudi ćela blagajna velikopomorske flote, to je 10 milijonov funtov v zlatu. Ta vsota je bila dvignjena pri angteški hanki in dokazuje, da je flota name-ravala ostati dalje časa izven An-gleške. * Samomor italijanskega profe-«orfa Bertofinfja. V Beretkah Je Izvr-šil samomor profesor Gino Bertolini, ki je deloval politično in se uveHav-Ijal kot zgodovinski pisatelj. Bil Je nevrasteničen. Pokojnik Je brat prej-injega kolonijalnega ministra Berto-linija v GioU-ttijevetn ministrstvu, V svojih političnih spisih glede jadranskih vprašanj je kazal svoje nasprot-)e do Avstro - Ogrske. * Petsto kron za pol kile govedine. Debrečinsko sodišče je obsodilo tamošnjega mesarja Gjarmatija na 15 dni zapora in 200 kron globe, ker je dokazano, da je prodaja! meso dražje, kakor je dovoljeno. Zasačili so ga, ko je neki stranki prodajal pol kile govedine. Napravil je priziv in višje sodišče mu je izpremenik) zapor v denarno globo. Z vsemi stro-ški In globo skupno je plačal mesar 500 kron. * Sila za posle v Amerikl. »Dailv Mail« poroča: Kuharicam plačujejo zdaj v Ameriki 35 do 40 dolarjev na mesec, odlične kuharice pa lahko za-htevajo, kolikor hočejo, taka je stiska za kuharice. Ta stiska je posle-dica tega, ker je priseljevanje vsled vojne zelo nazadovalo. Pred vojno se je priseiilo v Ameriko v enem letu 1,250.000 ljudi, v letu 1915. pa Ie 325.000. Iz Avstrije in tz Ogrske je prišlo 1914. leta 27S.0O0 priseljen-cev, največ Slovencev, Hrvatov, Čehov in Malorusov; leta 1915. pa Ie 13.511. * Novi miUiOnarji. V nemških li-stih čitamo: Simon Fliegler, bankir v Črnovcih se je začetkom vojne lo-til kupčiie z živili na debelo. Bančni ljudje, kl njegove razmere natančno poznajo, pravijo. da je Imel pred začetkom vojne kvečjemu 100.000 K premoženja. Danes ima najmanj tri milijone. Mlinar Natan Kraft v Sere-tu je imel pred vojno kvečjemu 200.000 K. Kupčija z živili mu je nesla štiri milijone. Izselniški agent Natan Eidin^er si je s kupčijo z živili tekom vojne prk!obil veČ milijonov, a zdaj so njegovemu početju naredili konee. * Nemškl državni kaneler in njegov nasprotnik. V zadnji seji nem-škega drža\nega zbora je nemški državni kaneler oštro zavmil spis visokegra pruskega uradnika Kappa. v katerem tajno razširjanem spisu se kanelerjevi pcvlitiki očita slabotnost. Kapp je nato kanclerju poslal — svoje zastopnike. Kanelerjevi zastopniki so izjavili: Kaneler je iz ozirov na državni bte^or zavrnil Kaopov spis in se za dejanje, katero mu je naložila do!žnost njeeove službe, ne spu-šca v osebna razpravljania. Zdaj iz-Javlja Kanp. da bo zaTiteval zado-ščenja, kadar kanclerju ne bo stalo na strani varstvo vojne, njegova služba in ometena svobođa časo-pisja. * »Springen Sie, lieber Szoi(ye-ny!« . . . Ob smrti avstro - ogrskega po5lanfk:a »Szogvenv - Maricha 50 se v NemČij! spomnili an&kdote, ki je svoj Čas šla od ust do ust in se je odigrala ob velikih voiaškth manc-\*rih v Nemčiji. Cesar Viljem je jahal na krasnem arabskem konju proti skupini gledalcev, med katerimi se je nahalal rudi omenjeni avstro - ogr-ski poslanik. Ali med njim in skupino je bila jama, čez katero cesanev konj nikakor m* hotel skočit!. Vem^ki cesar pa je želei na vsak način govoriti s podanikom, znto mu zaklice: ^Springen ?ie. lfeber S^oervenv?« ... kar je ta takoj storil. Skok je hil ne-varen, ali poslanik ni niti trenil z očesom; cesarju Je to jako opajalo. Od takrat dalje se je pri tcžkih rodo-gah rckak>: »Pa skočite Vi!« Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Rdeći križ«: »Kranjska podružnica društva avstrijskih živino-zdravnikov v Ljubljani« 25 K. mesto venca na krsto svojega tovariša dr. Krena. Za »Zavod za v vojni oslepele vojake iz vojvodine Kranjske«: Pisama dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani 50 K, iz kazenske porav-nave Marte Sedej, zoper Frančiško 2ust iz Iderška od slednje plačano globo. Za »Ciril - Metodovo družbo«: Ivan Bezjak iz tirolskega bojišča 1 K. Srčna hvala! Današaj list obsega 8 strani. Izdajatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Da glavobol nas tako pogosto muči, ni čudno. V glavi se stekajo vsi živci v njihovem centrumu, v možganih, in tuđi krvne cevi so tuđi gosto druga poleg druge. Vsak povod, ki razburi naše živce ali pro-vzroči valovanje krvi, nam lahko pririese glavobol. Zato priporočamo kot dobro domaće sredstvo zoper glavobol Fellerjev blagodišeči rast-linski esenčni fluid z znamko Elsa-iluid; 12 steklenic tega tolažilnega sredstva zoper glavobol stane franko samo 6 K. Migrensko stoglo ki se vedno lahko nosi seboj v žepu, in s katero glavobol olaišamo z vdrgnje-njem čela, lahko obenem za 1 K naročite. Ce je glavobol posledica za-peke, pomagalo Fellerjeve milo od-vajajoče, želodec krepeče rabarbar-ske krogljice, z znamko Elzakrog-Ijice. 6 škatljic franko Ie 4 K 40 v. To troje staropreizkušenih sredstev dobite pristne samo pri lekamarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238, Hrvatsko. — Bledi otroci, malokrvne deklice In slabotne osebe uživaio z dobrim uspehom pristno izčiščeno salo iz pomukljevih jeter (Dorsch-Lebertran). 2 orisinalni steklenici 5 K franko. Posebne vrline tega preparata: nikak vsiljiv vonj in prijeten okus. (fb) S Zlato svetinja XBerolinf Pariz, Rim itd. > NajfctljSe ktim. jf J± ffitileia /to »Slov. N~aro~T« pod „modna stroka 1979". ▼ešća slovenskega in nemškega jezika ieli vstopiti v manufakturno trgovino na Štajerskem najrajŠi v Ptuju ali Celju. Naslov se izve v uprav. »Slov. Naroda«. " Zeleznato iošxJ Chlno vino lekamarja Piccolija v Ljubljani, prekaSa vsc slične preparate, ker vsebujc vedno naznanjeao količino železa in ima nesporno raedicinično vrednost Staklenica stane 2f40 K. Krasne vmetnlške * volno razglednice M. Tičar, Ljubljana I. specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. 625 Šelenburgova ulica 1 nasproti kazine. Sv. Petra cesta 26. Zelen boi) za buho dobavlja okrog 4 5 kg netto v poštnih za- bojih franko z ovitkom 4 50 K. Pri večjen odvzetju cenej^e 1Q38 Ed. Buchwald. Nakofalvi. Južno Ogrsko. Gospodična ki je dovršila trgovski te^ai, zmožna steno^rafije ter strojepisja iSče primer-ne službe v kaki pisarni v Ljubljani. Cenj. pomidbe pod šifro .Zanesljiva 1965'* ===== Dve elegantni ■ SOBI brezpogoino snažni, če mosroče z uporabo korelii n vrta se vjsmeta z julijem v najem. Ponudbe pod „Poletje 16 1963" na urrav. »Sloven^kega Naroda« 1963 L2 posestvo ob Belokranj. 2eleznici obsto]e3c iz zidane hiše, gospodarskih pos!opij in 26 oralov zemljišna se proda Ponudbe na 1977 Ignacl] Kline, ČraomelJ. ^ Kot ======= vajenec S6 Sprejme deček, ki je že nekoliko priučen zlatarstva ali mehanike. Pismene ponudbe pod „Zobotehnik" na upravništvo »Slovenskega Naroda« Siiiil vešč manufakurne stroke se spretne pri tvrdki LOGJLR * KALAM v K ra nj u« 1969 KOKS. prvovrsten, gornjeilezijskega izvora dobavlja F. & A. UHER Ljubljana i Šelenburgova ulica 4. Slovenska trgovska šola ¥ Ljubljani (Kongresni trg) it 2) s pravico javnosti. 5prejemno naznanilo. Dvorazredna trgovska šola za dečko. V pripravljaloi razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmaaj 13 let in so dovršili vsaj štiri razreda ljudske Sole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo ačenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno »kušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo ▼ 1. letnik le učenci, ki so z vsaj ladostnirn uspehom dovršiJi 4. razred kake srednje ali meščanske Sole. Odbodno izpričevalo sole upravičaje đo tfreJoteO aktlVO VOJOike tJnibe in natemeMa triletno ntao dobo v trgovlaL Drorazredna trgoTSka iola za dokHoo. V L trgovski letnik za deklice ce sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meSčanske ali 4. raxrod kake srednje sole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni. ▼plsovanjo so bo vršilo v sr*4o, tt. tnaO|a 1§M o4 M. 4o 12. nre tepolnteo. M sprejeain Intajo prednoot siaoviiaUoro trfovoevla ehrtelkov K vpisu naj pridejo uČenci, oriroma učenke ▼ spremstva staršev ali njih Đamestnikov ter naj prioeso aeboj krstei lUt, xa4n|o AolskO lapffMoVSlO in 15 K TpUnine ter prisperka k učilom. Ostala pojasnila daje tuđi pismenim potom Mgmugfk«, jQayi »te. ravatatoy«tFO« Usrmut vino naiboljše kakovosti se dobi v sod-čkih od 56 litrov naprej po prime rno nizki ceni pri 1949 M. Rosner & Co. v Ljubljani. altuizitcrjc proti stalni plači in proviziji sprejmO prvovrstna doniača zavarovalnica. PoDudbe pod „Spreten" na upravn. »Slovenskerja Naroda«. 1710 I fft^flP Klf0 nafbollfte hakovesti po 7, 9, 12 In 16 bron; lasne podlogo in mretice vseh vrst; M!ferilMf barva za laso !n brado od Br, Drallea po 2 in 4 K, lasae vode in masti; SampooD za umivaš j? las, imin^e in puder ponllčni i. t. d, priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpakllc?nfa ▼ vofaško slnibovanfe (e lokal odprt samo za prodajo blaga in slcer vsaki dan samo od 9 do 1 in v nedetfo od 9 do 11 ure dopoldan. Šartlleva rta Jasm". Po velikem truda se mi je posrećilo doseći zopet većjo množino fcrtlleve mote Jasln" ter s tem obveščam vse svoje cenj. naročnike, da se bližajo prazniki in naj nobedeo ne odlaša z naročili na zadnje dni, ker jaz moram vse naro-čila izvrševati po vrsti. Ka kor gotovo vsakemu znano, 1 zav. rabite za 1 kartelj ne da pora-bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1955 Po pošti se pošilja kakor dosedaj oajmani 3 zav. po povzetiu. 1 zavitek stane K 1*50, 50 zavitkov naročito po K 1 40. Na tisoče priporočilnih pišem na razpolago vsakemu. Toraj prosim taltojšnih naročiK dokler ^e lcai zaloge. Razpoš'ij^lnica IVAN UBII, Linbliana 5V Mestni trg 13, dvo-rl&če, desno. ■%■■ ar luči daje Ja Rachmannove ,Lunac svece n, dri- pat stanejo 10 vinarjev. •toka aa v vaaM li|ailal. Prodoiolbo špec. me§. stroke z daljšo prakso želi sluZbo za tako] ali pozneje. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 1934 500 hron! Vam plaćam, ako moj uni-Čcvalec korenin Hla ba!xam ne odpravi v 3 dneh brez bo!e??n Vaših karjih oćes, bradavtc, obtišćaucev. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 Sv 3 lončki E 4'—, 6 lončkov E 5.50. Na stotine zahvalnih nisem in priznanj. Poteate DOff, rok, paidvhe naglo odoravi Ita-praŠek. Cena V 2 krone, 3 škatljice 31,* krone. Eemenyf — Sošice (Eassa) I Posilach 12 824, Offrmko. 1930 KAVA! Ze zmleta, žc s sladkorje n in vsemi primesmi v kockah za 1!^ litra kave. Eoa taka kocka slane samo 24 vi«. 500 kron piačam tistemu, kateri more reČ;, da ni vredno. Navodilo in pripravl{an(e le glasi: 1 tako kocko v po! litru vode 5 minut kuhati, od ogma vzeti, 2 minuti pokrito pust'ti in naiboljša kava je gotova. — Po poiii DO-allfaai najmani 20 kockf to je 1 kg E 4*801 : Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Pošilja se proti Dovzetju. Sprejmem pa na- ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 22—. NaroČila sprejema in izvršuje razpošiljalnica Ivan Urek Llubliana 9, Hoitni trg št. 13, dvorišne, dosno. 1956 Pnch-motorno kolo 3f/2 Ps. z verižnim nagonom, prosti tek (Lehrlauf), 2 bitrosts tuđi brez pnevmatike, se kupi« Ponudbe na M. Storniia, Vi6 St. 94 pri ________Ljubljani._______ 1927 == Službo *=== predajall^e ište bivša trgovka, zmožna 4 jezikov in veŠČa špecerijske trgovine- 1970 Ponudbe pod „ipecerlfa 197011 na uprav. »Slovenskega Naroda«. ■ ■ Opremljena -» s posebnim vhodom se takoj Odda solidnemu gospodu. 1967 Vpraša se Rimska cesta 29./M. vr. 19. = Okolo 300 kg = za škropljenje vino^radov, 80 proda po 2 kronl za kg« 19GO Cenj. narrčila pod „PEBOCID11 pošta Pregrada. BafT* IS£em "^Mi pisanišho mat z večletno prakso Zahteva se zanesljivo knjigovodstvo, samostojna nemško-slovenska korespondenca in znanje nem-Ške stenografije. Služba trajna in dobra plača. Ponudbe pod: nDober kon-tOrist 33" 1935 na upr. «Slov. Nar.« SODE prazno od petroloia, jeđilnega olia in donat. ipMta, knpnfo v vsaki množini po najvišjih cenah tvrd ka Ivan Jelačin, a IilablJaB*, Blmska cesta štev. L Slivovko, tropinoiec in him ▼ mnoiinah od 60 1 dalje, po nlzklk dnevnih oonah so doW pri tvrdkl A. Kušlnn, umilinnn, rbuobskii cena a. 15. Štev. 1396. 1964 Trino žnpanstvo Triič na 8oron|akem proda v svojom gozđv vtna Kokovnloi11 tik trga Trti«, ioloznlika postala Triič, približne 1200 n1 ielkareoa hi snreksvega leu. Kup ni pogoji so na vpogled v občinski pisarni od 22. do 30. junijf 1916 ali se vpošljejo na stroške interesenta. Rok za ponudbe poteče dne 1. julija 1916 opoldnc. Tržno županstvo Tržič, Gorenjsko, doe 20* junija 1916. Župan: Frane Ahačlfi. I v Solonbnrgova nllca 1 1961 zraven trgovine Tičar. Specifalaa trgufina II11. Cenjenim damam vljođno naznanjam, da sem ravnokar prejela rečjo množino bitu, katu« pro«ajan po iBNdao ■UdllMMfe. lm Antonl|a Sltar. Ljubljana, Ul. ftCV. •SLOVENSKI NAROD", dne 21. junija 1916. Stran 7. Pod platno usnje. ODPADKI za petnikeia ▼ izboljšanje. Poskusna poSiljatcr 4—10 kg pošilja ▼scpoTiod 1940 Brana, Gradec, Nentorgasse št 41. SpreJ-N ao s 1. l«H|mi *■ natakanta i 200 K kavcije, prijetne rananjosti, ▼ starosti od 18 do 30 let Naslov pove upravništro »Slov. Naroda«. 1957 hajm\}2 cene/ Dobro blago i :-; Fooravila točno in crno.;-; Jy(odm salon P. jjarborič \. Jl{ildner naslstt Ljubljana, M[estm trg stev. 7. prusoroča svojo vtli^o jalovo dunajs^ih mode tov svilnafih ftobufov, slarnru^ov, fančamh in pravnih oblik, cvetlic, pereš i> t d. 1edno velika izbera žahtih klobukav. ! Šlvalni e»t**oji ! .,Šlager" in „Kajser" s podolfcastim, okr©Klim čolnfčkom, Cen-tral-Bobbin za dom in ro!a^ja na unr2v. »Slov. Naroda« ped |tNaloiba kapitala'1 Proti prahaiem, lnskinam in izpadanja las d?loj« najbolja«* |>rtz»«na TaDBO-ciinifl Miora sa, la.ee katera okreofiu)« lasffiče, odstranjuje luoka in propr^-SuJ« Irpad^^Ja tas. I nt^klenlras ■■T«dom K 1*2«». Razpošilja se z obratno pošto ne mani kot dTe ■teklenici- Zatoga vseh pre^rirušenfh zdravil, mad'c. rHI, medicfnat. vint špeoHalf* tet, naiflneieih parfumov, kirur&riikih obvs7, svsžih mineralnih vod ltd. Oež. lekor^a W\m Leasteka fLiublian! Rssleva resta št I. polet? noTOiffraienejjfa Fran foiefovep« ?nh1i. mostu 18 V te« lekaml dobivalo zdrarlla tndl 61anl bclniikih blaffain fniae želexnleev e. kr. tobaćae tovarn© lm okr. bo!£.yk# blagafae v LIabtlaci. Haar Velika saloga najmealernejilh slamnlkov. '{^3 v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIČ. HL Pristnl Fanama-slamiilki od 9 K rio 90 K. JM Gospodična stara 18 let, teSči slovenskoga in nem-ikega jezika, strojepisja in steaograiije 2 majtano prakso, lite pHoltime alatka. — Naslov pore upraTništro »Slov. Naroda«. 1!&8 lito Mamta« troovskl poinoiiik za trgovino mešanega blag«, Ici bi jo mogel sčasoma tuđi preuzeti pod zelo ugodni mi pogoji. — Ponude s sliko na upravn. »Slov. Naroda« pod „it 100 1942" 1942 Krapina -Toplice (Hrvaško) Pojasnila in piospektl gratis po ravnateljstvu. ozdravi jo: Glht, Revmatlzeiiii ISlllaS. 1293 Ugodna prilika! Ugodna prilika! Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni ?eljo zalooe idprteoi čajo Anton IM[O45jtxil5:a Celje. Na|bclf saalmlv !b najboljil slov. llnstroTanl tadaik ioi SLIkE ki priobčujeio vsak teđen mnogo KaafmlTUi slik % boflaA In o đruffUi važnih aktualnih domačih in tujih dosjodkib, ter obilo zanimlvega čtiva: pesml, povesti, fakO saalatfv« laf) detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodin]stva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poliudncga znanstva. 118 ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tedalk, M j« posvečen Ia zabavi in pouku. ,TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsakfl ffostflnt, kavama, bnv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12--% Naročnlki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike PreŠerna, JurČlča, Qregorčl& ia Aškerca ter tuđi lepe zantmive knjige. Naročite »i „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naro&iOđ dobe še vse letošnje Stevilke. Pošljite nara svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno In poštnine pfosto na o^Ied. tcmiicit«? ct wc« Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE41 L|nbllana, FranćUkanaka alloa 10/L »e zabite na najvažnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavaravanja za dobo 1 leta pri c. kr. priu. 3CVDrovnIni družbi Austrijski Feniks. Zaverovanfe vel|a ia vsa£s sleča) nmrtl, iodal tadl u smrt 7 vojni ali na posladicab talsto. — Zdravnlške prelskavt ni potreba. — Že na bojnem polju ae nahajajoči sklenejo lahko zavarovanje od tam. — Ravnotako lahko zavamjejo aorodniki avojce, npniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih. Družba sklepa pa tuđi navadna ilvljeaska xaTaro¥an|af v kojih je vojna nevarnost broš Viaktora doklado k običajni premiji v polnem obsegu všteta. 1959 Koncno sklepa dmžba tuđi wo[mm aeigodsa zaYarovanla ia dobo 1 lota za slučaj v vojni pridobljenih nezgod ali bolezni. Brezplacna in takojšnja pojasnila daje: Generalni ^astop „AvstrljsliI FenlRj" v Ljubljani, Sodna ulica 1. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani m D*lnlftka glavnica «,000.000 kr««. m StpltaPJeVa llllCa iteVa 2a Bmrml ton« ohreglo 1,000.000 kra«. j Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na ta]ltlc« ia na tokotl rabtm in jih obrestaje po 4^ j% jq distih. *'• rentnine od vlog as knjižice plača banka sama- ■jB_s_^^_aja>_ ^—^^K^g^^gp) aa&aA^aflBtawi w vMiaBav av*BaTVav^L aHWAal&BiBfl} avA aata^iaa) lai aaaAauftjlaatBa^alau ItTM S. »SLOVENSKI NXKUD% ćnt 21. [om]« 1910. 141. ftttv. Priporočamo našim s gospodinjam r KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske s tovame y Ljubljani Pojor: stanovanje. ■V li&em -^a 4** mebloTanl sobi g kmbiattoM bi kaUttl* (ali vporabo kuhinje) v pritiiČju ali L nadstropju. 1921 Ponuđbe na: tttspa B*rM?lć, HehrtUova cesta it 1, spoimj. Trgovski sotrudnik, vojaščine prost iš£e zoslopstvo. Ccnjcnc ponudbe sprejena naše uprav-niStTo pod MVesten 1916" 1331 4? .($& šhipotoia osebno hbrane novosti 3 Dunafa. Venfa hbera ofasnih ftobukov ya dam* in deftice ka/cor tuđi bogata zaloga satnih klobukov. 23^ S°idno b'agro. ćPrisnano nnke cene. ^ooravUa točno in vestno "23E 2una~ija narobila na i^biro 3 obraino pošto. Pr#da st prostorna h i š a v Ljubljani z lcpim obdelanim vrtom, na mirnem, prijaznem kraju. 1910 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Dobro izvežban« prodniolko se sprejme v trgovino z mekanim blagom Anton Treraa naslecL, Jesenico, Ooronlsko. idi6 Stubičke Toplice zdravijo revmati-zern, protin, ischias, živčne in ženske . , . 1646 bolezni. biser brvašklb zdravlllič Icnutac ia barske kepeli, masaža. :-: Jfajraiioaktivnejsi vrdci ^rvatske. - ' — Prospekt« daje opraTltelJstro zdravilii&a. = Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar uzBHji sL p. a. »Kiostra. to « ubaja njc^ei 132 cvetlični salon samo pod Jrančo štet. 2. poleg Cevljartkefla mosta. Velika zaloga sol mm. zielifiile Sipku leicn, tnkii U ZunaBja naroella teine« Vrtlariji ia Maiki cesti I )i Popolne opreme 374 otroškega perlla w zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mostni trg itev. 3. Ustanovljeno 1866. Parilo lastnega izdelka. ' Vojaške narodne peii za štiri glasove. Izdaj a teli 1275 Fraa Marolt, ocitcij, tubljana. Vezan« S 1*50, t platna S 1*80. Naroča se pri izdajatelju in v knjigarnah. Delovodio izurieaega in zanesljive^a za parno opekarno sprejme takej dr. R. Pipuš v Narmoru. Predoost imaio izučeni ključavničarji. 1933 RA IZBIRO pošilja tuđi na de2e!o: .x asne 2G52 pla&če, joplcey krllaf kostume, noćne halje, peri I o. modne predmete, sporte« bio- bnke instesnlke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Livbliana, Stari trg •. Lmstea hUa. Fine otroške oblekce is in krstne oprave. :i UK! P» 'spfCiKinMRCouin^ 5 : KOLeSi in D6U ° •LjaBUAnA*' ra*RiJ€T€R€SJC GESTA jf = nOUliUil- nai.t KOliZEJi ■- PRVA KRAIIJ1 HIl DROGERIJA parfumerija, fotografična manufaktura itd. ODIastvsno koocesljonirana prodaja strugov. Ustanovljena leta 1897. Snton Kanc Ljubljana, Židovska ulica 1, Ceniki na razpolago. Ceniki na ra^polago. A- $ ^. Sfaberne Mjesini trg št tO. I Pira osj ešfe a Ma tovaroa prodoHov m banr =^^r= dobavlja === lo&čilo za devlje mast za usnje mast za orožje karbolno kislino 1905 karbolineum karbolno apno in druge predmete za mazo in 1 desinfekcijo v vsaki množini. ■^______________I £)tlodnl salot^ Čfflarija Mt%l - Čjabjjatia, Židovska ulica št 8 ^B* ođprto sMađlšče nasproti štev. 7 »fatufvu ouvuztuj Priznano tiajniije cene!