S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
6
SO BANKE ODVEČNO BREME, KI GA 
JE TREBA PRODATI, DOKLER SO ŠE 
BANKE?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Rast v zadnjih osemnajstih mesecih poganja predvsem izvozno povpraševanje, zato 
je gospodarska uspešnost zelo občutljiva na dogajanja v tujini. K domači utrditvi rasti 
lahko največ prispeva trošenje prebivalstva za trajne dobrine, ki ga je leta 2012 močno 
prizadela »grška terapija«, opaznega popravljanja še ni bilo. Ker dohodki prebivalstva v 
dinamiki zaostajajo za ustreznimi državami EU in ker banke ne želijo povečati kreditiranja 
prebivalstva, piškavo okrevanje ne čudi. Ostaja pod povprečjem leta 2010, ko mu je prvi 
udarec zadal bančni regulator, ki je stisnil kredite za stanovanja, drugi pa »grška terapija«. 
Od začetka 2014 se trošenje za trajne dobrine prebivalstva sicer popravlja, a zelo počasi. 
Tudi sicer trošenje prebivalstva za trajne dobrine zelo nazorno kaže učinke ključnih 
značilnosti po-krizne usmeritve obeh nosilcev ekonomske politike, vlade in centralne banke. 
Maja je pospešeno rasel izvoz blaga in hkrati padal uvoz, tako da je bil dosežen presežek 
v menjavi tako s članicami EU kot z nečlanicami. Slovensko trgovino so gospodarske 
sankcije proti Rusiji prizadele nadpovprečno, v blagovni menjavi s Kitajsko pa pokritje 
uvoza Slovenije kar trikrat zaostaja tudi za le polovičnim pokritjem uvoza EU s Kitajske.
Gospodarska klima se je nekoliko ohladila; zaupanje v predelovalnih dejavnostih je v 
juniju enako kot maja ali junija lani, pričakovanja so oslabela, poslovna klima v storitvenih 
dejavnostih se je ohladila, a je višja kot lani in nad dolgoročnim povprečjem. Zaupanje v 
gradbeništvu se je popravilo, popravila so se tudi pričakovanja, razen naročil. Poslovna 
klima v celotni EU28 se je junija v primerjavi z junijem lani popravila, krepko so se zvišala 
naročila v gradbeništvu, znižala pa so se pričakovanja v trgovini na drobno pa tudi v 
predelovalnih dejavnostih. 
Industrijska produkcija se je aprila v medletni primerjavi poslabšala, tudi impulzni trend 
kaže navzdol. 
Industrijska produkcija v EU28 in evro območju je rahlo zrasla, tudi glede na april lani je 
bila višja, a le za odstotek. Medletna povečanja ali zmanjšanja po državah so bila skromna, 
premiki z države na državo se nadaljujejo iz meseca v mesec. 
Vrednost gradbenih del aprila je bila enaka kot marca a precej nižja kot pred letom, vendar 
impulzni trend opravljenih delovnih ur laže na izboljšanje. Skupno število turističnih 
7
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
prenočitev se je precej povečalo, tokrat bolj po zaslugi domačih kot tujih gostov. Ekspanzija 
v zračnem prometu in na Brniku se nadaljuje, v cestnem mestnem prevozu pa se je rast 
spremenila v zmanjševanje. V luki Koper je bil blagovni promet v aprilu kar za 85% večji 
kot aprila lani. 
Stanje na trgu dela se je spet nekoliko popravilo. Junija se je število iskalcev dela spet 
zmanjšalo, tudi v primerjavi z junijem 2014 je bilo brezposelnih manj. V maju se je na 
zavodih za zaposlovanje na novo prijavilo precej manj iskalcev kot aprila ali maja lani; 
še naprej je največ takšnih, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas. Med tistimi, ki 
zapuščajo zavode, pa jih največ dobi novo zaposlitev za določen čas. Stopnja brezposelnosti 
na območju evra se ni spremenila, medtem ko se je precej nižja stopnja v celotni EU28 še 
znižala. Še naprej gre najbolje Nemčiji, najslabše pa Grčiji. 
Cene na drobno so se junija znižale predvsem zaradi sezonskih pocenitev hrane in 
brezalkoholnih pijač. Storitve so se podražile, največ so prispevale podražitve rekreacije 
in kulture. Harmoniziran indeks cen se je v Sloveniji in v evru območju zmanjšal, a je bil 
v Sloveniji nižji kot junija lani, v evro območju pa višji. Cene nepremičnin so se v prvem 
četrtletju že drugič zapored povečale, a ostajajo globoko pod ravnjo pred krizo.
Proizvajalčeve cene so se maja znižale, medletna rast se je ponovno obrnila navzdol. Najbolj 
šibka je bila tekoča dinamika cen proizvajalcev netrajnih proizvodov za široko porabo. 
Proizvajalčeve cene za domači trg so bile maja malo živahnejše od cen proizvajalcev za 
izvoz, bolj dolgoročno pa dinamika cen produktov za izvoz ostaja krepkejša od dinamike 
cen produktov za domači trg. Cenovna pričakovanja so podobna tekoči dejanski rasti. 
Pričakovane cene na drobno blaga še naprej padajo, medtem ko pričakovanja za cene 
storitev ostajajo nestabilna. Svetovne cene surovin so v mesecu dni, do zadnjega tedna 
junija, porasle, najbolj cene surovin hrane, najmanj pa cene kovin, ki so se v mesecu dni 
znižale. Tudi v letu dni so bile najkrepkejše cene surovin hrane, najšibkejše pa cene nafte. 
Medletna rast plač je do aprila padla, a zaradi enkratnih dogodkov v lanskem letu, kar 
potrjuje rast impulznega trenda. Rast plač je šibka. Skoraj polovica dejavnosti je v letošnjem 
aprilu imela nižje povprečne plače kot v lanskem. Odstopajo dejavnosti s krepkejšim 
povpraševanjem, predvsem oskrba z elektriko in predelovalna dejavnost, v javnofinančnem 
segmentu so se povprečne plače povečale v zdravstvu in administraciji, medtem ko so se v 
izobraževanju zmanjšale.
Relativni enotni stroški dela tako za gospodarstvo kot za državo še naprej zaostajajo za 
relativnimi enotnimi stroški dela v evro območju. Enotni stroški dela države nominalno še 
naprej praktično stojijo v breznu, kamor so jih potisnile poteze »grške terapije« iz 2012 
leta, zato je prišlo tudi do drastičnega kolapsa trošenja prebivalstva. V evro območju so 
celotno po-krizno razdobje enotni stroški države enakomerno naraščali.
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
8
Rast gospodarstva navzgor potiska javnofinančne prihodke. V prvem polletju letos so ostali 
višji kot lani, ki so bili visoki zaradi enkratnih prihodkov od koncesij. Močno so se povečali 
tako posredni kot neposredni davki in ostali prihodki, vendar posredni davki ostajajo glavni 
generator rasti prihodkov. Dinamiko posrednih davkov diktira davek na dodano vrednost, 
ki je junija zaostal za majem, a je medletno presegel ustrezne prihodke v lanskem letu. 
Trošarine še naprej močno nihajo, junija so se glede na maj več kot podvojile, kumulativno 
preseganje lanskoletnih prihodkov pa je precej manjše. Tudi neposredni davki in ostali 
prihodki rastejo, njihova dinamika pa je počasnejša. Kumulativno so neposredni davki in 
prispevki presegli lanske za prek 180 milijonov evrov. Kaže, da so ugodna gibanja fiskalnih 
prihodkov spodbudila vlado k zmanjševanju davčne obremenitve, kar je nepotrebno, začeto 
v nepravem času, na napačnem koncu in politično kratkovidno. 
Skupni krediti so se maja spet zmanjšali, saj je bil padec kreditov podjetjem precej večji 
od njihovega povečanja. Čeprav gospodarstvo raste enkrat hitreje od evrskega, se razlika 
v dinamiki kreditov med Slovenijo in evrskim območjem povečuje. Da so spremembe 
morda na vidiku, kažejo le krediti prebivalstvu, ki so po večletnem padanju, maja prvikrat 
medletno porastli. Skupni depoziti še naprej rastejo, depoziti podjetij hitreje od depozitov 
prebivalstva. 
Ob takšni dinamiki kreditnega »čiščenja« je morda celo smiselno, da je država pohitela 
s prodajo NKBM, saj se je ta banka najbolj temeljito držala regulatorskih usmeritev in 
vseskozi sistematično in hitro krčila kredite. 
Euribor, ki je aprilu postal negativen, se do junija se ni spreminjal. Depozitne obrestne mere 
se maja niso spreminjale, posojilne obrestne mere so se zmanjšale, malo za prebivalstvo in 
več za gospodarstvo. Obrestne mere za stanovanja so ostale nespremenjene, potrošniške so 
se zmanjšale, pri podjetjih so bila zmanjšanja večja. 
Majski presežek tekočega računa plačilne bilance je rezultat presežkov v blagovni in 
storitveni bilanci ter primanjkljajev v bilancah primarnih in sekundarnih dohodkov. 
Kumulativni letošnji presežek se povečuje, a zaostaja za lanskim; tudi gre za rezultat 
presežkov v blagovni in storitveni bilanci in primanjkljajev v bilancah primarnih in 
sekundarnih dohodkov. Odliv dobičkov tujih podjetij tudi v Sloveniji postaja pomembna 
determinanta plačilne bilance. Obveznosti do tujine so se povečale zaradi dodatne 
zadolžitve, priliv tujega kapitala povečujejo prodaje podjetij, naložbe v vrednostne papirje 
pa so nadomestile kredite iz tujine, ki smo jih najemali lani. 
Bruto zunanji dolg se je aprila zmanjšal za milijardo, neto zunanji dolg pa za dobro petino 
milijarde. Donos na slovenske desetletne obveznice niha na ravni 2 odstotkov, podobno kot 
na italijanske in španske, očitno precej neodvisno od naših prodaj ali ne-prodaj premoženja. 
9
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
ARE BANKS NEEDLESS BURDEN 
WHICH SHOULD BE SOLD BEFORE THE 
BANKS CEASE TO BE BANKS ?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Growth in the last eighteen months was driven mainly by export demand; economic 
performance is therefore highly sensitive to developments abroad. The domestic 
consolidation of growth can be achieved by households spending on durable goods, which 
was in 2012 severely affected by the “Greek therapy” which has not yet been noticeably 
corrected. Poor recovery is no surprise; the dynamics of household incomes lags behind 
relevant EU countries, and banks do not want to increase retail lending. Spending remains 
below average in 2010, when he it was first hit by the bank regulator, which squeezed 
credit for housing, and then by “Greek therapy”. Since the beginning of 2014, spending on 
durable goods has recovered but very slowly. Also household spending on durable goods 
very clearly shows the effects of the key features of the post-crisis policies of both economic 
policy makers: government and central bank.
 
In May, merchandise exports accelerated and imports fell, which created a surplus in trade 
with EU member states and non-members. Slovenian trade has un-proportionally suffered 
by economic sanctions against Russia while in trade with China, Slovenia in coverage of 
imports lags three times more than EU. 
 
In June, the business climate cooled somewhat; confidence in the manufacturing sector was 
the same as in May or in June last year, expectations weakened, climate in the service sector 
cooled down, but was higher than last year and above the long-term average. Confidence 
in the construction sector, except orders, recovered. Economic sentiment across the EU28 
in June compared with June last year, resumed, orders in the construction sector increased 
substantially, the expectations in the retail sector and in manufacturing worsened.
 
Industrial production in April worsened in the year to year comparison, the impulse trend 
turned downwards. Industrial production in the EU28 and the euro area rose slightly 
in April, compared to April last year was also higher, but only one percent. The annual 
increases or decreases of the countries have been modest, large shifts continue from month 
to month.
 
The value of construction works in April was unaltered compared to March and considerably 
lower than a year ago, the impulse trend of hours worked was improving. Total number of 
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
10
tourist overnight stays increased considerably, this time thanks more to domestic than to 
foreign guests. The expansion of air transport and on the Ljubljana airport resumed, in 
urban transport growth turned downwards. In the port of Koper, transport in April was as 
much as 85% higher than in April last year.
 
The labor market situation has improved somewhat. In June, the number of job seekers 
decreased again, also in comparison with June 2014. In May, the number of newly 
registered job seekers was much lower than in April or May of last year; most came to the 
employment agencies because of the termination of temporary employment. Among those 
leaving agencies, most found new jobs for a specified time. The unemployment rate in the 
euro area has not changed, while the much lower rate of total EU28 declined. Germany 
continues to be the best, Greece the worst.
 
Retail prices in June declined mainly due to seasonal price cuts of food and non-
alcoholic beverages. Service prices went up, most increases can be contributed 
to recreation and cultural activity. The harmonized index of consumer prices in 
Slovenia and in the euro area declined, in Slovenia it was lower than in June last 
year, in the euro zone it was higher. Real estate prices in the first quarter marked 
the second consecutive increase, but remained far below the level before the crisis. 
 
Producer prices in May decreased on the year to year basis, growth turned down again. 
The weakest was the current dynamics of producer prices for non-durable consumer goods. 
Producer prices for the domestic market were a little livelier than producer prices for 
exports, but longer-term dynamics of prices of products for export remains stronger than 
the dynamics of prices of products for the domestic market. Price expectations are similar 
to the current actual price growth. Expected retail prices of goods continued to decline, 
while expectations for the prices of services remain unstable. World commodity prices in a 
month, until the last week of June, rose, the most commodity prices of food, the least metals 
prices. Commodity prices of food were the strongest, oil prices the weakest.
 
Annual wage growth has fallen, but due to the events of last year; the impulse trend confirms 
very weak growth. In April, almost half of the activities had lower average wages. The 
opposite is true in the activities with stronger demand, particularly electricity generation 
and manufacturing, while in the public segment, average wages increased in health care 
and administration and decreased in education.
 
Relative unit labor costs both for the economy and for the government continue to lag 
behind the relative unit labor costs in the euro area. A unit labor costs for the government 
continue to face practical stand in the abyss, where they were pushed by “Greek Therapy” 
in 2012, which resulted in a drastic collapse of consumption. In the euro area, the whole 
post-crisis unit costs for the government steadily increased.
 
11
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
The growth of the economy pushed up government revenues. In the first half of the year 
they remained higher than last year. There has been a strong increase of both, indirect as 
well as direct taxes and other revenues, but indirect taxes remain the main generator of 
growth. The dynamics of indirect taxes is dictated by the value added tax, which in June 
was down compared to May, but a year on year amount exceeded the corresponding amount 
last year. Excise duties continue to fluctuate strongly. In June, compared to May, they 
more than doubled, surpassing last year’s cumulative revenue is much lower. Also, direct 
taxes and other revenues are growing, their pace is slower. Cumulatively, direct taxes and 
contributions exceeded last year’s by over 180 million euro. It seems that favorable trends 
in fiscal revenues prompted the government to reduce the tax burden, which is unnecessary, 
put in the wrong time, at the wrong end, and politically short-sighted.
 
Total loans in May again reduced because the drop in corporate loans was much larger 
than the increase in household loans. Although the economy is growing faster than in the 
euro area, the difference in the dynamics of loans between Slovenia and the euro area 
increases. That changes may be on the horizon, is indicated only by household loans, which 
after several years of falling, in May for the first time increased considerably. Total deposits 
continued to grow, deposits of enterprises faster than deposits of households.
 
With such dynamics of the credit “cleaning” it may even made sense to hurry by the sale 
of NKBM, because the bank is the most thorough holder of regulatory policies and always 
systematically and rapidly shrinks credits. If the government waited until the end of 2016, 
the question is whether there would be anything left for the buyer to buy.
 
Euribor, which is April became negative has not changed. Deposit interest rates in May 
did not change, while lending rates decreased slightly for the households and more for 
the companies. Interest rates for housing remained unaltered, and decreased for consumer 
credits, the reductions for companies were higher. 
 
The surplus in the current account deficit in May is the result of surpluses in goods and 
services balance and the deficit in the balance of primary and secondary income. Cumulative 
surplus is increasing, but lags behind last year; also here surplus is the result of surpluses 
in goods and services balance and deficits in the balances of primary and secondary 
income. The outflow of profits by foreign companies in Slovenia is becoming an important 
determinant of the balance of payments. Liabilities increased due to additional borrowings, 
capital inflows increased due to the sales of businesses, investments in securities replace 
loans from abroad.
 
Gross external debt in April fell by one billion, net external debt by a fifth of a billion. The 
yield on Slovenian ten-year bonds fluctuates at the level of 2 per cent, similar to the Italian 
and Spanish bonds, and apparently quite independently of our sale or non-sale of assets.
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
12
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Trošenje prebivalstva še naprej pod vplivom »grške terapije«
Skupno domače trošenje se je aprila zmanjšalo za 1.5%. Opazno se je znižala tudi medletna 
stopnja rasti. Eno in drugo je verjetno posledica predvsem enkratnih dogodkov (timinga 
praznikov), saj je trendna rast ostala nespremenjena (preko 4% na letni ravni).
Aprila se je zmanjšalo predvsem trošenje države za blago in storitve. Padlo je za 10%. 
V negativne številke je zašla tudi bolj dolgoročna dinamika trošenja države za blago in 
storitve. Investicije so se tudi zmanjšale (za 3.8%), verjetno predvsem zaradi timinga 
praznikov, saj sta se oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike investicij močno povečala, 
trendna rast je celo presegla 10% letno. Trošenje prebivalstva je aprila stagniralo, trendna 
rast se je znižala, vendar je še vedno dosegla 5% letno.
Zelo veliko povečanje izvoza v marcu (za 15.6%) je nevtraliziral april, saj se je izvozno 
povpraševanje aprila opazno zmanjšalo, skupen izvoz Slovenije je padel kar za 9.5%, v 
negativne številke je zašla tudi bolj dolgoročna dinamika. Padec izvoza blaga ni spremljal 
tudi izvoz storitev, saj je slednji ostal tako tekoče kot bolj po dolgoročno dinamiki še naprej 
zelo živahen (stopnji rasti opazno presegata 10%). Nekaj manj kot skupni izvoz, je padel 
izvoz izven evro območja (za 6%).
Opazno hitrejšo rast v zadnjih osemnajstih mesecih poganja predvsem izvozno povpraševanja. 
Zato je sedanja gospodarska uspešnost zelo občutljiva na dogajanja v tujini, še zlasti na 
morebitno večje ohlajanje svetovnega gospodarstva zaradi dogodkov na Kitajskem in/ali v 
Grčiji. K domači utrditvi rasti lahko največ prispeva bolj dolgoročno trošenje prebivalstva 
(trošenje prebivalstva za trajne dobrine), saj od države ni dosti pričakovati; ukvarja se z 
bruseljskimi zavezami. 
13
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
Trošenje prebivalstva
0.94
0.95
0.96
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
2010 2011 2012 2013 2014 2015
Češka
Avstrija
Slovenija
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Realno trošenje prebivalstva normal iz i rano na 2010/I=1.
Trošenje prebivalstva je v Sloveniji relativno močno oslabelo glede na druge države EU po 
ekonomsko-političnem izletu v »grško terapijo« leta 2012, ko je v manj kot letu dni padlo 
na za 6% nižjo raven kot v prvih po kriznih letih. Tam je trošenje tudi ostalo, saj opaznega 
popravljanja po začetku 2014 ni bilo. Glede na to, da dohodki prebivalstva v dinamiki 
opazno zaostajajo za ustreznimi državami EU in da, istočasno, banke ne želijo povečati 
kreditiranja prebivalstva (čeprav je njegova solventnost daleč višja od povprečja evro 
območja) takšno piškavo okrevanje ne čudi. Še manj seveda preseneča dejstvo, da se tudi 
trošenje prebivalstva za trajne dobrine komaj opazno krepi. Ostaja še globoko pod ravnijo, 
ki jo je imelo na začetku 201o, ko mu je prvi udarec zadala poteza bančnega regulatorja, ki 
je drastično stisnila kredite za stanovanja, kar je povzročilo padec trošenja za trajne dobrine 
za 10%, k temu so nato poteze »grške terapije« v 2012 (ZUJF) prispevale še dodatno 
krčenje za 15%. Od začetka 2014 se trošenje za trajne dobrine prebivalstva sicer popravlja, 
vendar zelo počasi, še zlasti od tretjega četrtletja 2014 dalje, tako da je doslej nadomestilo le 
približno eno petino omenjenega skupnega padca, ki ga je povzročila ekonomska politika po 
2010. Še manj seveda preseneča dejstvo, da se tudi trošenje prebivalstva za trajne dobrine 
komaj opazno krepi, ostaja torej še globoko pod ravnijo, ki jo je imelo na začetku 2010. 
Tudi sicer trošenje prebivalstva za trajne dobrine zelo nazorno kaže učinke ključnih 
značilnosti po-krizne usmeritve obeh nosilcev ekonomske politike, vlade in centralne 
banke. Po začetku 2009 so krediti za stanovanja krepko naraščali, saj so z njimi banke 
zamenjevale slabe terjatve (terjatve do gradbenih podjetij) z bistveno boljšimi terjatvami 
(do prebivalstva). Prav zaradi tega so se tudi cene na nepremičninskem trgu začele 
hitro popravljati, kot kaže slika v točki 7. Takšno avtonomno zdravljenje portfelja bank 
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
14
in agregatnega trošenja je trajalo do sredine 2010, ko je trošenje prebivalstva za trajne 
dobrine zaustavil nenaden (kapitalski) poseg bančnega regulatorja, ki je v želji, da bi 
»prehitel« implementacijo BASEL III, drastično stisnil kredite za stanovanja (čeprav je 
bilo, kot rečeno, prebivalstvo v Sloveniji med daleč najbolj solventnimi v evro območju), 
kar je povzročilo realni padec trošenja za trajne dobrine za 10% in, seveda, prenehanje 
izboljševanja portfelja bank. Na drugem koraku je nato vlada, z implementacijo »grške 
terapije« v 2012 (ZUJF) še dodatno skrčila trošenje prebivalstva za trajne dobrine za skoraj 
15%. Od začetka 2014 se trošenje za trajne dobrine prebivalstva sicer popravlja, vendar 
zelo(!) počasi, še zlasti od tretjega četrtletja 2014 dalje, tako da je doslej nadomestilo le 
približno eno šestino omenjenega skupnega padca, ki ga je povzročila ekonomska politika 
po začetku krize. 
Trošenje prebivalstva za trajne dobrine
0.7
0.8
0.9
1.0
1.1
1.2
1.3
1.4
2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Češka
Avstrija
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Realno trošenje prebivalstva za t ra jne dobr ine normal iz i rano na 2010/I=1.
Rast slovenskega gospodarstva bo torej, tako kot doslej, še nekaj časa v največji meri 
odvisna samo od dogajanja na izvoznih trgih. 
2. Visoka rast izvoza in velik blagovni presežek v maju
Maja je pospešeno porasel izvoz blaga, hkrati pa je padel uvoz, tako da je bil presežek 
dosežen v menjavi tako s članicami EU kot nečlanicami. Izrazit padec v menjavi z 
nečlanicami je lahko delno odraz trgovinskega embarga EU z Rusijo. Pozitivna sprememba 
v pogojih menjave je po aprilskih podatkih za Slovenijo večja kot za EU28, vendar presega 
EU28 v rasti izvoza podpovprečno, v rasti uvoza nadpovprečno. V blagovni menjavi s 
15
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
Kitajsko sta v 2013-2014 le dve članici EU28 dosegli presežek (Nemčija in manj Finska). 
Očitno usmerjenost na novi trg prihodnosti zaostaja, saj je Slovenija z izvozom dosegla 
trikrat manjše pokritje uvoza iz Kitajske glede na povprečje EU28, kjer je pokritje tudi le 
polovično. 
V maju 2015 je bil skupni izvoz 1964 milijonov € (7.4% več kot leto prej), skupni uvoz 
1857 milijonov € (3.0%manj kot leto prej), kar pomeni presežek 107 milijonov € oziroma 
105.7% pokritje uvoza z izvozom. Odprema blaga v članice EU je znašala 1506 milijonov € 
(6.1% več kot pred letom), prejem blaga iz članic EU 1504 milijonov € (3.7% več kot), 
kar pomeni presežek 2 milijona € oziroma 100.1% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi 
z nečlanicami EU je znašal izvoz 458 milijonov € (11.9% več kot maja lani), uvoz 353 
milijonov € (24.1% manj kot leto prej), kar da presežek 105 milijonov € oziroma 129.7% 
pokritje uvoza z izvozom.
Trgovinska menjava
(desezonirani podatki)
1,700
1,750
1,800
1,850
1,900
1,950
2,000
2,050
2012 2013 2014 2015
-1090
-576
+329
uvoz
izvoz
mil. €
Vir :  SURS
V letošnjih prvih petih mesecih skupaj je znašal skupni izvoz 9759 milijonov € (4.5% več 
kot v enakem obdobju lani), skupni uvoz 9543 milijonov € (3.0% več), kar pomeni presežek 
216 milijonov € oziroma 102.% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bila 
petmesečna odprema blaga 7594 milijonov € (6,5% več kot leto prej), prejem blaga 7647 
milijonov € (5.7% več kot v enakem obdobju lani), kar pomeni primanjkljaj 53 milijonov € 
oziroma 99.3% pokritje prejema z odpremo blaga. Izvoz v nečlanice EU je znašal prvih pet 
mesecev letos 2166 milijonov € (1.8% manj kot lani), uvoz 1897 milijonov € (6.4% manj 
kot lani), kar da presežek 269 milijonov € ali 114.2% pokritje uvoza z izvozom. 
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
16
Za dinamiko blagovne menjave so podatki do vključno aprila 2015, ko je bila mesečna 
dinamika izvoza negativna (-1.5%), uvoza pa pozitivna (0.29%). V marcu so bili slovenski 
pogoji menjave medletno 3% ugodnejši, za celotno EU pa je bilo izboljšanje 2.2%.
V okviru EU28 je po medletni rasti izvoza v prvih štirih mesecih letos s 5% Slovenija 
med trinajstim in petnajstim mestom med EU28, pri rasti skupnega uvoza pa med osmim 
in devetim. Po rasti izvoza v nečlanice je Slovenija šele devetnajsta, kar spet kaže, da je 
verjetno embargo trgovanja z Rusijo Slovenijo nadpovprečno prizadel. 
 
Podatki o trgovanju članic EU s Kitajsko v 2013 in 2014 kažejo podpovprečni delež in 
nadpovprečni primanjkljaj Slovenije. Delež Slovenije v okviru EU28 v izvozu na Kitajsko 
je bil 0.11% v 2013, 0.13% v 2014, v uvozu pa 0.36% oziroma 0.37%. Za primerjavo, delež 
Slovenije v BDP EU28 je okrog 0.22%. Medtem ko je dosegla EU28 v 2013 52.9% in v 
2014 54.3% pokritost izvoza z uvozom, sta ustrezna deleža Slovenije le 16.6% oziroma 
19.0%. 
3. Gospodarska klima v juniju nekoliko hladnejša
Gospodarska klima se je v juniju nekoliko ohladila. Po anketi Statističnega urada Republike 
Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v juniju glede na mesec prej za 
desetinko odstotne točke nižji, od junija 2014 je višji za 5,4 odstotne točke, hkrati pa je 
njegova vrednost za 9,1 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja. 
Naročila
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2012 2013 2014 2015
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2012 2013 2014 2015
GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija
EU28
EU28
normalna raven naročil normalna raven naročil
PREDELOVALNA DEJAVNOST
Vir.  Eurostat
Podatki kažejo, da je bila vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v juniju 
enaka kot predhodni mesec in kot junija 2014, glede na dolgoletno povprečje pa višja za 
osem odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v 
17
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
primerjavi s predhodnim mesecem večinoma znižale, le vrednost kazalnika pričakovan 
izvoz je ostala nespremenjena.
V storitvenih dejavnostih se je klima ohladila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh 
sektorjih v juniju glede na predhodni mesec nižja za odstotno točko in hkrati za 8 odstotnih 
točk višja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z junijem lani pa je bila njegova vrednost 
prav tako višja za 8 odstotnih točk.
 
Zaupanje v gradbeništvu se je popravilo, vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju je bila 
v juniju za odstotno točko višja kot maja in za šest odstotnih točk nižja kot junija 2014, 
hkrati pa je bila za šest odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Med kazalniki 
pričakovanj za naslednje tri mesece se je junija v primerjavi s predhodnim mesecem zvišala 
vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje, vrednost kazalnika pričakovana naročila pa 
se je znižala.
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v juniju je bila glede na predhodni mesec 
nižja za 13 odstotnih točk, glede na junij 2014 pa je bil kazalnik višji za dve odstotni točki. 
Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece so se junija v primerjavi 
s predhodnim mesecem večinoma zvišale. 
Gospodarska klima v celotni EU28 se je junija v primerjavi z enakim obdobjem v letu 
2014 popravila. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v juniju 2015 naročila glede 
na mesec poprej zvišala za 2,2 odstotne točke, glede na junij lani pa so višja za sedem 
odstotnih točk. Glede na maj so se v juniju za slabih 8 odstotnih točk znižala pričakovanja 
v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju 
znižala za 0,1 odstotne točke. 
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija manjša
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi poslabšala. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v aprilu 2015 za 0,2% 
nižja kot v enakem mesecu leta 2014. Impulzni trend kaže, da se je v aprilu industrijska 
produkcija zniževala po stopnji -0,35%. 
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem 
aprilu v primerjavi z aprilom 2014 zmanjšala za dobrih 37%. Vendar impulzni trend kaže, 
da se je v aprilu dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 4,41%.
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
18
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a 
v aprilu v primerjavi z aprilom 2014 zvišala za 1,4%, medtem ko impulzni trend kaže 
navzdol, v aprilu se je dejavnost predelovalne industrije krčila po stopnji 0,49% mesečno. 
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v aprilu glede na marec industrijska produkcija 
v EU28 zrasla za 0,1%, na območju evra (EA19) pa prav tako za 0,1%. Glede na april lani 
pa je v letošnjem aprilu industrijska produkcija v EU28 zrasla za 1,2%, na območju evra pa 
za 0,8%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija 
v aprilu glede na mesec poprej najbolj porasla v Litvi (3,4%) in na Švedskem (2,2%), 
najbolj upadla pa na Hrvaškem (-4.1%) in na Malti (-3,8%).
5. Močan porast turističnega povpraševanja
Vrednost gradbenih del aprila je bila enaka vrednosti gradbenih del, opravljenih v marcu, 
v primerjavi z aprilom 2014 se je zmanjšala za 7,5%, aprilski impulzni trend opravljenih 
gradbenih ur pa kaže rast v višini 0.29% mesečno.
Skupno število turističnih prenočitev se je precej povečalo. Aprila letos jih je bilo za 
6,1% več kot v enakem mesecu leta 2014, impulzni trend pa kaže, da se je skupno število 
prenočitev v četrtem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 1%. Pri tem je prišlo do 
porasta domačega turističnega povpraševanja, saj je v aprilu število turističnih prenočitev 
domačih gostov poraslo za dobro desetino glede na april 2014. Impulzni trend prenočitev 
domačih gostov v letošnjem aprilu kaže rast po stopnji 1,28% mesečno. V aprilu se je 
število prenočitev tujih gostov povečalo za 3,7% glede na enak mesec v letu 2014, impulzni 
trend prenočitev tujih gostov v aprilu kaže rast po stopnji 0,79%.
Podatki SURS-a o transportu za april 2015 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih 
za 16% več potnikov kot aprila lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo 
večje za 17%. V cestnem mestnem prevozu je bilo aprila prepeljanih za 7% manj potnikov 
kot v istem mesecu 2014. Potniški promet na brniškem letališču se je v aprilu glede na april 
lani povečal za 13 odstotkov. V luki Koper je bil blagovni promet v aprilu za 85% večji kot 
aprila lani. 
6. Zniževanje brezposelnosti se še nadaljuje
Na trgu dela se je stanje spet nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je po 
podatkih SURS-a v mesecu aprilu 2015 zmanjšalo na 917886 oziroma za 2679 oseb glede 
na mesec prej, glede na april 2014 pa za dobrih dva tisoč oseb oziroma 0,3 odstotka. V 
aprilu je bilo v Sloveniji 802963 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na marec se je število 
delovno aktivnih povečalo za 497 oseb, glede na april 2014 pa se je to število povečalo 
19
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
za 0,8%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v aprilu slabih 93% zaposlenih pri pravnih 
osebah, njihovo število pa se je od maja lani povečalo za dober odstotek. Število zaposlenih 
pri fizičnih osebah se je glede na april 2014 povečalo za 3,1%. Med samozaposlenimi pa je 
bilo 66% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v aprilu povečalo za 
309, od aprila 2014 pa za 4,6%. 
Iskalci dela 
105,000
110,000
115,000
120,000
125,000
130,000
135,000
2011 2012 2013 2014 2015
število
Vir :  ZRSZ
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec junija registriranih 110245 iskalcev dela, 
kar je za 2140 oseb oziroma 2% manj kot ob koncu maja, v primerjavi z junijem 2014 pa je 
bilo brezposelnih oseb za 6,1% manj. V letošnjem maju se je na Zavodu za zaposlovanje na 
novo prijavilo 5966 brezposelnih oseb, kar je slabih 9% manj kot v aprilu in za 2,5% manj 
kot maja 2014. Med novo prijavljenimi je bilo 723 iskalcev prve zaposlitve, 1094 trajno 
presežnih delavcev in stečajnikov ter 3236 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen 
čas. Odliv iz brezposelnosti je maja letos znašal 8504 brezposelnih oseb, med katerimi se 
jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5950, kar je slabih 19% manj kot aprila, v primerjavi 
z majem 2014 pa je bilo zaposlitev manj za dobrih 21%. 
Po podatkih Eurostata je bila maja 2015 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA19) 
11,1%, kar je enako kot mesec prej ter pol odstotne točke manj kot maja lani. V celotni 
evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v maju 9,6% in se je 
glede na enak mesec v 2014 zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je 
bilo maja v EU28 23,3 milijona brezposelnih oseb, od teh 17,7 milijona na območju evra. 
Med posameznimi članicami EU so v maju najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Nemčiji 
(4,7%), najvišjo pa v Španiji (22,5%) in v Grčiji, za katero marčevski podatek znaša 25,6%.
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
20
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Življenjski stroški še naprej navzdol
Cene so se junija znižale za 0.1%. Bolj dolgoročno zmanjševanje cen se je tako povečalo na 
-0.7%. Junija so se znižale predvsem cene blaga (za 0.3%). Čeprav trendno zniževanje cen 
še naprej diktirajo padajoče cene energije na svetovnih trgih, je bil junijski padec predvsem 
posledica sezonskega znižanja cen hrane in brezalkoholnih pijač. Cene storitev so porasle 
(za 0.5%), največ so k rasti cen storitev prispevale cene rekreacije in kulture (predvsem 
sezonske cene počitnic v paketu), prispevale so 0.2 točke.
V EU primerljivo rast cen kaže harmonizirani indeks. Ta se je v Sloveniji junija zmanjšal 
za 0.1% in je bil za 0.9% nižji kot v istem mesecu lanskega leta. V evro območju se je 
harmoniziran indeks cen prav tako zmanjšal, vendar je bil junija še vedno pozitiven (0.2%). 
Cene nepremičnin
0.76
0.80
0.84
0.88
0.92
0.96
1.00
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
rabljena
stanovanja
rabljene
hišestanovanjske
nrepremičnine
Vir :  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Cene so normirane na 2008/IV=1
Podatki za cene nepremičnin so že dostopni za prvo letošnje četrtletje. Cene so se že drugo 
četrtletje zapored povečale, vendar so še vedno globoko (23%) pod ravnijo obdobja pred 
krizo. Obrat v cenah je bil tako pri rabljenih in novih nepremičninah, pri stanovanjih in 
hišah. Malo odstopajo le cene novih nepremičnin, pri katerih je zaostanek cen za pred 
krizno ravnijo večji (3%).
Proizvajalčeve cene so dostopne do maja, ko so se zmanjšale za 0.1%. Medletna rast se je 
tako ponovno obrnila navzdol, saj je padla z 0.9% v aprilu, na 0.6% v maju. Najbolj šibka 
tekoča dinamika cen proizvajalcev je bila pri netrajnih proizvodih za široko porabo, saj so se 
pocenili za 0.8%, medtem ko je bolj dolgoročno še vedno najbolj peša rast proizvajalčevih 
21
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
cen energije (maja so bile ustrezne cene za 4.4% nižje od cen maja lani). Proizvajalčeve 
cene za domači trg so bile maja malo bolj živahne od cen proizvajalcev za izvoz, saj so se 
povečale za 0.1%, medtem ko so izvozne padle za 0.4%. Bolj dolgoročno je dinamika cen 
produktov za izvoz še vedno krepkejša od proizvajalčevih cen za domači trg, saj so maja 
cene za izvoz medletno naraščale po 1.1%, cene za domači trg pa le po 0.1%.
Cenovna pričakovanja za nekaj naslednjih mesecih so podobna tekoči dejanski rasti cen. 
Pričakovane cene na drobno blaga (v trgovini na drobno) še naprej padajo, medtem ko 
so pričakovanja za cene storitev še naprej zelo nestabilna, tako so se maja po manjšem 
nihaju navzdol ponovno vrnila na dolgoročno povprečje. Cenovna pričakovanja kažejo 
na nadaljnjo normalizacijo tudi pri proizvajalčevih cenah, saj so se tudi te maja vrnile na 
dolgoročno povprečje.
Svetovne cene surovin so v mesecu dni, do zadnjega tedna junija, porasle za 2,7% (v evrih). 
Najbolj so porasle cene surovin hrane (za 8.2% v evrih), najmanj pa cene kovin, ki so se v 
mesecu dni zmanjšale kar za 5.5%! Tudi v letu dni so bile najkrepkejše cene surovin hrane 
(porasle so za 8.5% v evrih), najšibkejše pa cene nafte, ki so v evrih padle za 24%; od 
ostalih cen surovin so bile najšibkejše cene kovin, ki so se povečale le za 1%. 
 
8. Zaostajanje enotnih stroškov dela države za evro območjem se še povečuje
Podatki o plačah so dostopni do aprila, ko so se povprečne bruto plače zmanjšale za 0.4%. 
Medletna rast je sicer opazno padla, vendar zaradi enkratnih dogodkov v lanskem letu 
(padca v lanskem aprilu - učinka osnove), kar potrjuje rast impulznega trenda, saj se je ta 
aprila celo malo povečal. 
Medletna dinamika bruto plač
-2
0
2
4
6
8
10
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
%
Vir :  SURS
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
22
Seveda pa je rast plač, ne glede na omenjeno pozitivno trendno agregatno rast, zelo šibka. 
Skoraj polovica dejavnosti je v letošnjem aprilu imela nižje povprečne plače kot v lanskem 
aprilu. Odstopajo predvsem dejavnosti s krepkejšim povpraševanjem, predvsem oskrba z 
elektriko in predelovalna dejavnost (v letu dni so se v obeh dejavnostih povprečne plače 
povečale za preko 3%). V javnofinančnem segmentu so se povprečne plače povečale v 
zdravstvu (za 0.9%) in administraciji (za 0.2%), medtem ko so se v izobraževanju medletno 
zmanjšale (medletna stopnja rasti je bila -0.4%).
Enotni stroški gospodarstva
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Evro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  so normirani  na zadnje četr t let je  pred začetkom kr ize 2008/I=1.
Dostopni so že tudi podatki EU za enotne stroške dela za prvo letošnje četrtletje. Tako 
za gospodarstvo kot za državo relativni enotni stroški (normirani na zadnje pred krizno 
obdobje) še naprej opazno zaostajajo za relativnimi enotnimi stroški dela v evro območju. 
V prvem letošnjem četrtletju so tako bili enotni stroški gospodarstva še naprej za okoli 5% 
nižji od ustreznih enotnih stroškov v evro območju, čeprav je bila zadnjih nekaj četrtletij 
tekoča dinamika malo višja.
23
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
Enotni stroški države
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Evro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  so normirani  na zadnje četr t let je  pred začetkom kr ize 2008/I=1.
Enotni stroški dela države nominalno še naprej praktično stojijo v breznu, kamor so jih 
potisnile poteze »grške terapije« iz 2012 leta. ZUJF jih je namreč zmanjšal za 6% pod 
zatečeno raven. Ker je zaradi demonstracijskega učinka prišlo tudi do istočasnega zmanjšanja 
plač v gospodarstvu ter socialnih transferjev, je zaradi premoženjskega učinka (ponovnega 
povečevanja negotovosti glede dohodkov prebivalstva) prišlo tudi do drastičnega (»grške 
terapije« vrednega) kolapsa trošenja prebivalstva (padec je daleč presegel padec v času 
krize). V evro območju so, nasprotno, celotno po-krizno razdobje enotni stroški države 
enakomerno naraščali približno po 0.4% na četrtletje, tako da so bili v po-kriznem obdobju, 
do prvega četrtletja letos, kumulativno že za 15% višji od enotnih stroškov dela države v 
Sloveniji. 
FINANČNA GIBANJA
9. Opazno preseganje lanskoletnih javnofinančnih prihodkov
 
Opazna rast gospodarstva še naprej potiska navzgor tudi javnofinančne prihodke. Junija so 
se povečali glede na maj kar za 17.5%. K temu je seveda veliko prispevala sezona, vendar 
je bila navkljub temu trendna rast tudi junija na letni ravni krepko preko 15%. V prvem 
polletju letos so bili javnofinančni prihodki za skoraj 0.5% večji kot v istem obdobju lani, 
čeprav so bili lanski za okoli 140 milijonov višji zaradi enkratnih prihodkov (koncesije). Pri 
nadaljevanju takšne dinamike je v celem letu pričakovati preseganje lanskoletnih fiskalnih 
prihodkov za opazno nad 1% BDP. 
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
24
Močno so se povečali tako posredni davki kot tudi neposredni in ostali prihodki, vendar 
ostajajo še naprej glavni generator rasti prihodkov posredni davki. Ti so junija presegli 
majske za skoraj četrtino, prihodke v lanskem juniju pa za 12%, trendno so naraščali, 
kot kaže vrednost impulznega trenda, še bistveno hitreje. Osnovno dinamiko posrednih 
davkov diktira seveda davek na dodano vrednost. Ta je junija sicer zaostal za majem, 
vendar je navkljub temu medletno opazno porasel, tako kot prvem, je tudi v celem drugem 
četrtletju presegel ustrezne prihodke v lanskem letu za okoli 40 milijonov. Ob takšnem 
tempu bo samo davek na dodano vrednost v letošnjem letu prinesel v fiskalno blagajno za 
okoli 0.75% BDP prihodkov več kot lani. Trošarine, kot drugi najpomembnejši posredni 
davek, še naprej močno nihajo, junija so se več kot podvojile glede na maj (verjetno zaradi 
premika timinga vplačil v maju) in so tudi glede na lanski maj prinesle bistveno več (okoli 
40 milijonov), vendar je kumulativno preseganje lanskoletnih prihodkov od trošarin precej 
manjše, le okoli 17milijnov (2.6%). Verjetno je reagiranje na hitro padanje cen energentov 
eden od pomembnih razlogov. Navkljub hitremu padanju cen surovin (nafte), so povečanja 
trošarin v okoliških državah majhna in nepredvidljiva, tako mora pri cenenem gorivu ostati 
tudi Slovenija. 
Neposredni davki in ostali prihodki tudi opazno naraščajo. Junija so porasli za okoli 14%, 
medletno pa so bili za skoraj 6% večji. Trendna dinamika je bistveno počasnejša kot pri 
posrednih davkih, tudi kumulativno preseganje lanskoletnih prihodkov (okoli 50 milijonov) 
je precej nižje, vendar je potrebno upoštevati, da je v lanskem letu država dobila 140 
milijonov z enkratnim vplačilom koncesije, zato so tudi kumulativni prihodki upravnih 
organov v letošnjem letu opazno nižji od lanskih. Junija je med neposrednimi davki in 
ostalimi prihodki daleč najbolj porasla dohodnina (za prek 70 milijonov), medtem ko so 
medletno najbolj povečevali letošnje javnofinančne prihodke od neposrednih davkov in 
ostalih prihodkov davek na dohodek pravnih oseb, dohodnina ter prispevki za pokojninsko 
in zdravstveno zavarovanje. Kumulativno je v letošnjih prvih šestih mesecih vsaka od 
navedenih davčnih oblik prinesla za vsaj 30 milijonov več kot v istem obdobju lani (skupno 
so v prvem polletju presegli lanski donos za preko 180 milijonov, torej 0.5% BDP). 
Kaže, da so ugodna gibanja fiskalnih prihodkov spodbudila vlado k zmanjševanju davčne 
obremenitve. Ni jasno, kaj naj bi bil namen ukinjanja najvišjega razreda dohodnine. Učinek 
na trošenje bo praktično enak 0, saj gre za prebivalstvo, ki ima zelo majhno nagnjenost k 
trošenju, pa še zelo malo ga je. Še manj bo ta poteza dodatno stimulirala najbolj produktivni 
del populacije, saj ga je v omenjenem razredu malo. Poleg tega bi bila zanj bistveno bolj 
primerna socialna kapica, dopolnjena z obveznim drugim stebrom za ustrezne presežke. Če 
je vlada hotelo s tem odpraviti distorzije v davčnem sistemu, potem se je distorzij zagotovo 
lotila na napačnem koncu, saj je trenutna daleč največja distorzija zagotovo izločitev dela 
dohodkov prebivalstva iz splošnega davka na dohodke prebivalstva. In končno, če je s to 
potezo vlada hotela signalizirati davčno mehčanje, je povsem napačen timing te spremembe. 
Že od naslednje leta dalje namreč čakajo Slovenijo zaveze-omejitve pri strukturnem 
deficitu, zato je signaliziranje zmanjševanja davčne obremenitve pred ustreznim krčenjem 
trošenja že politično zelo kratkovidno. Praviloma se namreč delajo nepopularne poteze 
(rezi v trošenje) dokler je še kaj političnega kapitala, ko ga ni več, pa se vlečejo všečne 
25
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
poteze, na primer zniževanje davkov. Upajmo, da se ni že samo pet let po poku balona 
pozabilo, kako je balon nastal. Ena od štirih daleč največjih ekonomsko-političnih napak, 
ki so v letih 2005-2008 napihnile gospodarski balon pred 2009 in drastično poslabšale 
strukturno fiskalno bilanco, je namreč bilo prav veliko znižanje davkov v času največje 
konjunkture, ko o predhodnem omejevanju fiskalnega trošenja nobeden niti slišati ni hotel. 
Še več, omenjanje potrebnega fiskalnega krčenja je bilo celo politično nevarno (kot se je, 
na primer, prepričala Banka Slovenije). 
10. Krediti še naprej, počasi a vztrajno, navzdol
Skupni krediti so se maja zopet zmanjšali (za 0.3%). Močan padec kreditov podjetjem (za 
74 milijonov, 0.7%) je bil namreč precej večji od povečanja kreditov prebivalstvu (za 20 
milijonov). Skupni krediti se tako še naprej zmanjšujejo. Samo v letošnjem letu so do maja 
že padli za 1%. Čeprav gospodarstvo raste enkrat hitreje od evrskega, se po obratu kreditov 
v evrskem območju konec lanskega leta, razlika v dinamiki kreditov med Slovenijo in 
evrskim območjem še dodatno povečuje. Samo po zadnjem večjem prenosu kreditov iz 
Abanke na DUTB, v drugi polovici lanskega leta, so se krediti zmanjšali za 3%, medtem 
ko so v evro območju (po obratu) v istem obdobju ostali nespremenjeni. Da so spremembe 
morda na vidiku, kažejo le krediti prebivalstva, ki so po večletnem (medletnem) padanju, 
maja prvikrat medletno porastli (za 0.1%). 
Skupni krediti
0.992
0.996
1.000
1.004
1.008
1.012
M12 M1 M2 M3 M4 M5
2014 2015
Slovenija
Evro
Vir :  ECB;  BS;  lastni  izračuni
Opomba:  Skupni  kredit i  normirani  na 2014/12.
Skupni depoziti se še naprej povečujejo. Maja so porasli za 0.5% in so bili za 4.7% višji kot 
v istem obdobju lani. Od začetka sanacije bank so porastli že za skoraj 7%, čeprav so krediti 
(brez prenosov na DUTB) padli za preko 10%! Še naprej depoziti podjetij rastejo hitreje 
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
26
od depozitov prebivalstva. Tako so maja prvi porasli za slabih 100 milijonov (1.9%), drugi 
pa le za 25 milijonov (0.5%). Tudi bolj dolgoročna dinamika depozitov je pri podjetjih še 
enkrat večja (7.5% oziroma 3.3%). 
Ob takšni dinamiki kreditnega »čiščenja« je verjetno smiselno, da je država pohitela 
s prodajo NKBM, saj se je ta banka najbolj temeljito držala regulatorskih usmeritev in 
vseskozi sistematično in hitro krčila delež kreditov v svojih naložbah. Tako je samo v 2014, 
v enem samem letu, že po prenosu slabih kreditov na DUTB, zmanjšala kredite pravnim 
osebam za preko 17% in kredite prebivalstvu za preko 7% (pri tem je kapital povečala za 
12%, rezervacije pa zmanjšala za 10%)! Če bi namreč država čakala do 2016, ko bi bila 
prodaja zaradi evropskih zavez nujna, je vprašanje, kaj bi kupec sploh še kupoval, oziroma 
ali bi sploh še imel opravka z banko?
Euribor (3 mesečni) je po aprilu postal negativen, do junija se ni več spreminjal. 
Detajlistične obrestne mere na instrumente pasive bank se maja niso spreminjale, medtem 
ko so se posojilne obrestne mere zmanjšale, malo za prebivalstvo in več za gospodarstvo. 
Pri prebivalstvu so obrestne mere za stanovanja ostale nespremenjene, potrošniške pa so 
se zmanjšale za točko, pri podjetjih so bila zmanjšanja večja, še zlasti pri večjih kreditih. 
Tako so obresten mere za kredite preko 1 milijona padle z 3.4 aprila na 2.8 maja. Nekaj se 
potemtakem pri kreditni politiki bank le spreminja na bolje. 
11. Plačilna bilanca maja v velikem plusu, donos na državne obveznice niha 
Majski presežek tekočega računa plačilne bilance je 215.3 milijonov €,maja 2014 je bil 
1875.6 milijonov €. Gre za presežek v blagovni bilanci 164.7 milijonov € (maja 2014 je bil 
16.6 milijonov €), v storitveni bilanci 136.3 milijonov € (140.5 milijonov €), primanjkljaj v 
bilanci primarnih dohodkov -37.5 milijonov € (maja 2014 je bil presežek 33.2 milijona €) 
in primanjkljaj v sekundarnih dohodkih -47.2 milijona € (-4.7 milijonov €). 
27
S O  B A N K E  O D V E Č N O  B R E M E ,  K I  G A  J E  T R E B A  P R O DAT I ,  D O K L E R  S O  Š E  B A N K E ?
Plačilna bilanca
(v milijonih evrov)
januar-maj maj
2014 2015 2014 2015
I.  Tekoči račun 975.4 889.8 185.6 216.3
1.  Blago 437.7 541.7 16.6 164.7
2.  Storitve 617.5 736.0 140.5 136.3
3. Primarni dohodki 126.6 -137.0 33.2 -37.5
4. Sekundarni dohodki -206.3 -251.0 -4.7 -47.2
II. Kapitalski račun -22.1 8.3 -29.1 -20.0
III. Finančni račun 853.9 1409.4 155.6 162.1
1. Neposredne naložbe -87.6 -460.8 -93.9 -16.0
2. Naložbe v vrednostne papirje -4261.8 2000.3 -219.0 325.0
3. Finančni derivativi -10.6 19.4 1.8 0.9
4. Ostale naložbe 5052.8 -98.0 456.2 -159.6
IV. Neto napake in izpustitve -99.4 511.3 -0.8 -34.1
Vir.  Banka Sloveni je
Na finančnem računu je v petih mesecih letos obveznost do tujine porasla za 1409.4 
milijonov € (v prvih petih mesecih lani za 853.9 milijonov €), ker smo se dodatno zadolžili 
iz varnostnih razlogov. Letos je petkrat več priliva tujega kapitala kot v enakem obdobju 
lani zaradi prodaj tujcem, naložbe v vrednostne papirje pa so nadomestile kredite iz tujine, 
ki smo jih najemali lani. Velika statistična napaka kaže, da ostaja v čakalnici za transfer v 
tujino še veliko dobička tujcev.
Po podatkih iz majskega Biltena Banke Slovenije je konec aprila 2015 znašal bruto zunanji 
dolg Slovenije 45750 milijonov € (1126 milijonov € manj kot mesec prej), pri čemer državni 
delež ostaja 64.4%. Neto dolg je znašal 13208 milijonov €, kar je 217 milijonov € manj kot 
mesec prej. Mednarodne rezerve banke Slovenije so bile konec maja 2015 854 milijonov €, 
kar je 27 milijonov € več kot mesec prej. 
Slovenskim desetletnim obveznicam donos iz dneva v dan niha na ravni 2 odstotkov 
skupaj z donosi na italijanske in španske obveznice. Vse skupaj pa je povezano s splošnim 
nihanjem, oddaljenost od donosov na nemške obveznice se prej zmanjšuje kot povečuje. 
Očitno je, da je skrb za povečanje zaupanja »finančnih trgov« do Slovenije odveč, kar velja 
tudi za strah zaradi bolj ali manj »uspešne odtujitve« naših podjetij.