137. številka.
tor-ež* 16.
(T Trato, T t nk ijuUui dur 10 MTMihn K»B7.)
Tefotj XXII.
„iBDIMI teh*/* po trikrat na Mdta » keMih is-daajik ob tovkik, Aalvtkih U.	Zjatranj« lidaaj« iz*
6. ari r j nt raj, nitrat pa ob 7. as-i ve^r. — Oboja« tedanja stana : J -1 •■m »fise(> . f. 1.—, Isvaa AnMj* t- 1.50 Si-, trt b •««», , . . 3,— , „ » t .50 v* i*t» , , .	. ■ *
U r*c l,'to , , „ 12.— .	a
strašne je piaiavati naprej m aartfcbo
kres prlležoce *a?analae m sprav* m •žira.
F»ai*«iifsi\o iiattlk« ae dobivajo » pto« arejalaitah t«b tMa v 1rntu po 31 nri, iiTba Trsta po 4 utć.
Offcut a« raenn« po te&nfn t ptrtttn; »i ■aaloTti ■ debeli «i *rkt«i »a p U d H pvaator, kolikor obaoga naT»dnih vri Poalaaa, oaiartnioe injnvne Ba?m<3. niji oglasi itd. ae raincajo po i>c-s» d -
T«i dopiti naj se po6ilj»jo nsti'i*-.?tr.. alloo Cacerati, it. 13. Viako p?»«*c rs: • biti frankotroo, kor nofrauli i« ..o aprojeamj«. Rokopia' w n» -»r*.*iji-,
Haroiniao, roklamaaije in »gla** ^:«» joma upr »vnif.ro aliea Kolino f it« oolo hit. S, II. nadet. N&roinisc in c^la« jo plaiorati loao Trat. Odprte rek!b»# cijo io prosta poifcniu.0,
GtsaiBo iiovontktga peli&ičntga dPuSt^a zn Primorsko,
>„* edino t ti Je moć" t
jGrof Badeni in - poslanec Hortis.
Čad ki* kombinacija, kaj ne ! Čudni morajo biti zares časi, ko so možne take kombiaacije. Nt, to pot nas je dovel do tega le goli slučaj, da govorimo hkiatu o predsedniku rninist. države avstrijske ii pa o — slabem poetu in zgodovinarju v italijanskem klubu parlamenta avstrijskega. Slučaj namreč, da sta v jedni in ati seji govorila oba ta dva moža — jedeo, kateremu je poverjena res velika naloga, drugi pa je govoril v imeui onih, ki bi 1» radi postali „veliki" za vsako ceno.
Miuoli petak js bil torej oni veliki dan, ko bta govorila grof Badoni in — poslanec Hortis. In kako sti bili razdeljeni ulogi ? Oni, katerem* je poverjena velika naioga, se je moral zagovarjati liki zločinec pred souniui stolom neizprosne opozicije v paržaoBontu avstrijskem ; drugi pa, ki fantazira mad onimi, ki bi radi postali .veliki*, je tožil in obsojal! Obsijal svoje in svojih — dobrotnike, s«-danje in bivše. Slučaj je bil torej, da sta oba moža — Kazimir Badeni in Attilio Hoitis — govorila v isti seji in o istem predmetu, z jedino razliko le, da je jeden branil, drugi i>a obsojal.
Avstrijska zborniea poslancev je razpravljala o predlogih, d* je posaditi' na zatožno klop one ministre, ki »o podpisali jezikovne naredbe za čeiko in Moravsko,
Pi vi je pobegnil v razpravo iainiaterski predsednik, feivf Kuzimir Badeni. Jedio njegovih izvajanj je bilo to-le: da se iadiiujem jezikovnih n«« redeb ni ki šil neben ustavni zakon, da je vlada pripioolj na ht»jL-iiineje sodelovati na inoiebiinih prizadevanjih zbornice, ako bi le-la hotelu polom zakonodaje rešiti jezikovuo vprašauj«;iu siednjifi: du ko^e, aku U se poutsre&ia u pi iza d vanj a, vltua Sbinavzti at^ar v ro*e, katero pogledajo izjave so Vti umeii tiiko d*. lioCc vlada poskusili z novimi pogajanji med Čehi in Nemci, in sicsr od naroda do naroda, ozirotaa od stianke do stianke.
Gotovo je viedno vse hvale, da hoče vlada
PODLISTEK
2
Kriminal.
(Sličica).
Toda lepa Marica je ugajala tudi btotniku samemu, ali oviral g* je v njegovih namenih sluga. Slednji čuval je uezuausko svojo Marico in večkrat je zaprečil kal<o stotnikovo nakano. Vendar je jelo s čssom presedan io razmerje ljubosumnemu liubimeu. Premišljal je, kako bi Hf> dalo izogniti m ž >i nesreči. Tu je stopil slučajno neki večer v kuhinjo in zagledal stotnika, ki je ravno objil Mrtiičo t-r bkunai, da bi jo poljubil, da»i ae je biumla. Kriminal je skočil kakor lev v kot, kjer je slonel njegov bKjoiu.t, iztrgal ga iz nožnico in zabodel stotuikn v prsa. Stotnik se je zgrudil f rtev. Vse to je bil čin jednega trenotka. Vsled tega je prišel pod vešala.
HI dnokrvno je korakal k vislicam, kude iz male a>!gi<-ške pipiue. Ko uu je hotel rabelj za-drgnoti vrv okolu vratu, navstal je šuui aed ob* činstvom, zoranim, da vidi usmrtenje Kriminala.
Jrzdec je prijezdil naglo. Tudi rabelj je slutil, da je dogl* milost. Ni so motil.
Tedanji piemiči in plemkinje so imeli namreč pravico, izprositi milost od cesarja za kakega obsujeuca. V tem slučaju se je potegnila grofica Grižoni — ako sem prav slišal ime — živeča te-
grof* Badenija podpirati priz&devanja zbornice, oziroma da hoče saraa poskusiti vse možno, da se vendar enkrat poravna nesrečni spor, ki srka sedaj lajboljše šoke iz žil države. Kdo bi «i«gi*l grajati vlado radi takih namenor ? Celo eb-struk cijonisti sami n;so grajali namena, ampak obračajo svojo ost le proti osebi miaist. predsei-nika, ki se je — pe njih m«nenju — pokazal popolnoma nesposobnega zu dosego trga vel kega cilja.
O tej strani izjave grofa Badenij* nam torej ni gevorlti dalje.
Pač pa treba posvetiti par opazk onemu odstavku izjave, ki nam potrjuje vuevifi, da grof Badeni trpi na nesrečni maniji — na neki strasti — in da se je nikakor ne more iznebiti te nesreine manije. In ta manija grofi Badenija sestoji v tem, da se najraje klanja pred onimi, ki ga — nofiejo! Takoj po nastopu svojem je grof Btdeci delal poklone do tal pred nemško kulturo. No, takrat je bila stvar odpu«tljiva koliitor toliko. Mož je živel in upravljal popred v Galiciji. Za dobe koalicija žalostnega spomina in intereginma (taedvladja) Kielmao^eggovega so ga sicer večkrat pozivali na Dunaj, da je v kritičnih tienotkih posredoval svojim uplivom iu plel niti od poljskega kola do drugih skupin in tudi do sedanjih ob«trukcijonlstov, o katerih je tedaj še živela kriva vera, da so ti življi „državo vzdržujoča stranka". Toda o takih po sredovanjik se je nugel seznanjati z današnji ni ebstrukcijenisti le od strani — kake bi rekli hitro P — diplomatizujoče uljudnosti in trezno računajoče, taktike, ni jih pa spoznal po pravom njih hitstvu.
Ni mu bilo torej tolike zamere, ako je ob nastopu svoje vlade še vedno gojil nado, da priklopi vsaj mirnejšo iu treznrjše krilo sedanjih obstruk-cijoniatov mirnemu delovanja z zastopniki dnuih narodnosti za blaginjo ukupnosti iu sosebno pa za raSenje sedanjih narodi h prepirov.
A kuj n&j rečemo danes P Ako o tedanjih po-klonih grofa Badeuija pred ..blestečo ne«ško kulturo* smemo govoriti kakor o zmoti, n&stavii
daj v Kopru, za obsojenega Kriminala in posrečilo se jej je.
ČnvSi nd rabeljns, dn je dobil milosti ter da mu je odpuSčm* smrtna kazen, priadignil je Krimi nal mirno rameni ter jel zopet kaditi. Toda v pi-pici mu je ugasnil ogenj, ker je Kri min hI, zmoten vsled Šuma pozabil na kadenje.
Jezno se je obrnil do bariča: „Vsled teh vaših neumnih šal nga«nita mi je pipica !• in jel je iskat ž;gic po žepih, katerih pa ni meg<>) najti na veliko j^zo svojo...
Spustili so ga iz ječe in od tega časa živel je n»airu« življenje. Zutočen nekaj v glavi vsled prestanih dogodkov, klatil se je po Tr*ta in Krasa, prodnjaja brsljanore šope krčmarjosu, dokler ni poginil vsled mraza v snegu na cesti med Sežano in Opčinami, zapuščen od vseh
Zvesta mu je ostala le piščalka, na kateri je tolikokrat piakal po svoji metodi Lloydovo in m* gistratove koračnico.
Zginila je brez sledu in spomina oseba, ki bi v dragih razmerah morda nplivala dobrodtjno os človeško družbo v tem hrupnem in leboživem mestu.
K većemu da se tu pa tam spominja Še tnž-nega Kriminala kak star mož, pripovedovaje o od-noiajih in dogodkih v svojih mladih letih.
VeČeslav Večeslavov.
iz dobrih nameior, moramo pa danes govorit o nesrečni maniji. Koliko dogodkov leži vendar med prvimi pokloni grofa Badenija pred nemško kultaro in med sedanje obstrukcijo! Koliko na-sprotstva, koliko razočaranj in koliko osebnih 2 -Ijenj je moral prebiti grof Badeni od strasi onih, katerim je delal poklone 1 ! Vsa njegova Ijnbesni-voat >■ aljudnoat, vse njegovo dobrikanje, vse nje-gevo stokrat pretirano povdarjanje važnosti nemškega življa nise mogli preprečiti: da ne bi bili isti Nemci napravili gnusno karikaturo iz naSega parlamentarizma; da ne bi bili preneali običajev iz beznic v naše parlamentarno življenje; da nebi bili napravili našo polovico države nezm žao za vsdki cdpor proti nezmernica zahtevani one drage polovice ; da ne bi bili jeli klicati inozemstva na pomoč proti lastui vladi; da ne bi hoteli pojaviti na zatožno klop kakor zločince — člene istega m'-nisterstva Badenijevega! 1
To bi bilo m»nda dovolj skušenj in dovolj šoto tndi za manjšega optimista, ne^ro je njegova t-^sc '« leno«. In vendar je njeg. ekacelenca — n« denjfl in strmenje vseh skupin na desnici — v seji od minolega petka zopet storil isti — greh : zepet fe delal poklone pred nemško knlturo.
Ali da se u«a*nte. Tudi mi smo ^poštovatelji te kulture, morda aić manje, nego grof Badeni. Saj imamo nekoliko pravice do te kultare, saj imamo ravno rei Jugoslovani kolikor tolik* zaslug da sploh je ta kultura; saj smo ravno mi — kal:or je prav dobro opazil te dni neki madjarM list, se-Vflda le ozirom na svoj narod — izpostavljali svojo hrbtej da se Nemci mogli ustvarjati si svojo kulturo ! Kraj vsega spoštovanja, ali morda ravno radi tega spošovanja do nemške fen!« ture ne moremo umeti manije, at^ra žrtva je še v«dno njegova eknceleac^, da namreč toli trdovratno išče ljubezni tam, kjer raste le sovražtvo, da se pozivlje na nemško kultnro in nemške veljavo za državo v svojih apelih ravno do takih ljudi, katerih vedenje je le golo zasmehovanje ne le uem8ke, ampak vsake kulture?! Pa tudi fe stališče obstojnih pogojev ministerstva Bade* jevega ne moremo umeti te manije grofa Badenija. O tem sta ga p« učila takoj zaupsika obeh velikih črških stiank — gsef Pa'ffy in dr. Engel — da ni bil najbolji utis, ki ga je aapravil grof Badeni se svejiuii pokloni prt d nemško kultaro na one skupine, ki stoje takorekoč noč in dan s puško in bodalom ob boku, da varujejo pozicijo — grofa Badenija.
Z Ijsdmi, ki niso in bi le radi bili veliki: z izjavo po?l. Hortisa v imenu italijanskega kluba smo lahko bolj na kratko. Kdor je preči tal to iz-javo in pozneji ,stvarni" poprafei peil. Hortisa, ta je videl, kako se prva z rokavom dotika smeš-nosti, drugi pa one drznosti, ki — lezmolna za opravičevanje in obrambo samega sebe iu svojih del — jednostavno taji dejstva, ali pa jih zavija.
V izjavi pravijo Italijani, da ne odobrujejo jezikovnih nared*b. Ker pa se jim a* zdi umestno, da bi se v t*ni trenotk« spuščali v meritorno m-pravljanje, predlagaj«, da se preide na dnevni red preko predlogov za obtožbo. Ta izjava bi kazala o neki doslednosti v vedenja sedanje ital. delegacije. Vedno perejo kožah, a zaj- doo pazijo v strahu, da ne bi zm*Čili kožuka. To vzbuja smeh, veselost. Ako pa pomislimo še, da ital. poslanci nimajo uiti toliko poguma, da bi lastopali seglasno vsaj za take nedolžne izjave ter da je ni skupine v parlament«, ki
bi lake rWke (la*evela kompaktno, k»lror m to [ dogaja * tulijaatktm kliba ia kakor se ja dogo- j a.lo tali *inul«f* potka — ko j* ievtoriea ajik [ gln*ovaIa pn ti rlatli, dočim je trinsjstoriea brrt ■ »ledu zginila * poiurieča — potem sun-roo verjeti, | la taki parlame«tarči in taki molje morejo vsbu- j lati — pomilovanje, ali pa se kaj drugega.
Toliko o iijavi. O »stvarnem poprava« • Hor- . t'-ovrn pa m.rarao reči, da jja je porodila skrajoa drznost. Nočemo reći, da bi b i drzen H< rtis saia. ! Nel Dobra duša je to. Zgodoviuar je in pesnik. Pesniki pa navadno tako nerodni, ako jih je j kdo šiloma tU uu parlamentarni parket. Taka j se godi ti romal ii emn Hortisu. Pahnili .so ga mino- P lega petka na opulali parket in dttli o»u sebij ne-kaj neresnic, da bi potni nemškega Tirolca Zal- j lingerja, ki j- očital Italijanom, 'la ne ljubljenci j vlade 11 Attilio Hortis je govoril: da na Primorskem podpira vlada vs«, razun Italijanov; Itali- \ jani si ae sm*ie niti iz lastnih stroškov vzdrževati vzgoje*alaili tavodov; celo zemljiška kajiga a« je onesnažila z neitalijaniikimi uknjižbatni; da so ne leta 1894 raslega]! „bolestni* vskliki vseh Italijanov, toda nikdo ni hotel čuti teli vsklikov; da Italijani globoko soiutstvujeje z vsemi tlačenimi; da pričakujejo a vsem srcem svojim, da bt jedenkret zmagala pravica in sledajič: da Italijani ne morejo pritrditi predlogu za urejenje j-s/ikovnega vprašanja, dokler ne dobijo garancije, o a s e bode ta zakon izvajal le v toliko, v kolikor zahtevajo resniine potrebe, ne pa v z m i s 1 n u m etnik zahtev posamičnih naroda osti.
Tu je »pust posl. Hortis nakopičil toliko neresnice, kolikor j* uiore nakopičiti le skrajn« drznost. To nam pritrdi gotovo vsakdo, ki posna n«še razmere in n*ie Italijane. Posamičnih trditev ne morena zavračati tu in si moramo prihraniti to za druge pot. Vrhunec drznosti pa je dosegel s svojo poslednjo zahtevo, katero treba umeti tako, da bi Italijani — ako se izda jezikovni zakoa — le v tem slučaju mogli pritrditi takemu zakonu, ako bi ae isti ne izvajal na Primor-morskem. Al o ž nare je zapri sauo, više ne more drznost, pa tudi uajivuost. Izven zakona torej naj bi ostali Italijani 1 Živio g. Hortia !
Iz vsega je torej razvidno, da nista bila po-sebno srečna minolega petka: grof Badeai ia — posl. Hortis.
DOPISI. |
Iz okolice Koperske uue 13. novembra 1897. (Iav. dop.) Pač res. Domačinom dela! Tako smo zhktevali mi že zdavnej v ceoj. .Edinosti". Sereda: bogata gospoda italijanska se pač ne zmenijo z* vs* to. Čem« tndi ? Vse se boji te gospode, v*e se trase pred njo - iz „ viših ? ozirov" menila. Trat več je zasluga naših poslancev dra. Lagmje, S: inčiča in tovarišev, da so se še o praiem času spomnili našega ubogega Ijad-biva. Prav italijanski gospodje — med njim: seveda tudi poslanec V. kurije, Bartoli — so najprvo aa- 1 ložili ubogemu ljudstvu nov, da, krivičen davek šolskih taka; a sedaj pehajo od sebe to ubogo ljudstvu, ravno *«drtj nb a luo slabi letini, kobi si i marsikateri hišni gospe dar lahku kaj zaslažil na gradnji uamrrovaue železu.ce. Bilo bi vsaj za davke. Naia se dozdeva in tudi ne motijo gotovu da L O misli il.>lijAu>Kc gospode naj istrski kaidtovaleč tako Slovan k?.!: Tt?-Jij»a, plačuje 1<» ^volilni da- ■ vek', seveda g«»podi fami, kje pa naj si pridobi j kak aoldič z* državu« n deželne davke, to je p: -spodi eJiiuja.st v Kakoi srn.; omenili ža 1 davno, so itiL. ki kmetovalci .bravi amici" le ob
volitvah, dru6aee pa p..... »ciavi. ĆaJimj se pa,
da se nagemu ijudst.u že enkrat ue odpro oči! Aiar ima u. pr. kmet j valeč okol.ee kuperake kako korist od mastne gospod« ? NikaLe 1 Ravao na-bprutno: gospi.da, po*ebao viadujooa, m«d temi prvi advokatje, bi n« mogli živeti urez kmeta. Ubugi zaslepljeni kmetič, kaj ue zaaš, da ravno ti rediš osobnu guspodo ? 1 Prav na tvoje tažko pri-služene denarje caka ,sior avvocato* ; brez tvojega deaarja bi ae mu godilo slako. Je tudi takih odvetnikov v tej tužni Istri, ki ta vodijo za aos mesece in mesece, toliko časa, da se je nabralo dosti denarja, in na vse zadnja vendar ne znaš, pri iem da si. Spominjam se, kako mi je tožil neki poaestaik iz okolice Koperake o takih advo-
katih. Mol je volil vedao • itev«Mke str a ako, a
ko je prišel v roke koperakeart al**ata, moral je volili, kakor je ukaael advokat, aieer — lako
se mu je zagrozilo — iagaki toibo. Pravil mi je mož, da ae tožnje že tri leta, a ko m bliiajo kake volitve in ako je prišel mož tedaj vpiearao svojega advokata, je prvo vprašanje, ki je mora čuti: kako bodel volil P Tako je neki giasoviti koperski advokat prilikom občinskih volitev v Pomjanu za-grozil zadnji dan pred volitvijo zh I. razred, zopet drugemu možu, d<* mu stori zgubiti tožbo, ako ne bode volil z italij. stranko.
Mož ni še nikdar volil z italijansko stranko, a takrat se je prestraš i tako, da je mislil, da mora. Volil je res boječ se zvitega advokata, z ital. stranko, a toibo je vendar le — zgubili Če bi bilo po-trebno, lahko postrežemo z imeni, eventuvelno s pričam*. Pa bodi kakor heč«, Italij. gospodi se itak ne zgodi nič žalega. Mi amo hoteli le dokazati, da ima kmetovalec silno malo ali celo nobene koristi od goapodov. Ako rabi advokata, ga nara drago plačati, kar pa še ni korist. In ker že govorimo o gradnji železnice Trst-Buja, bi morali pač pričakovati, da ae ital. gospoda spomnijo vsaj svojih .prijateljev" in jim pridobi kako delo na novi železnici. V prvi vrati bi pač moral skrbeti zato peslanec V. kurije, Bartoli, saj je on vendarle „ljudski poslanec" ! Njega so volili vsi Istrani, poaajveć pa oni, kjer bode tekla železnica. Njemu bi bila torej v prvi vrsti dolžnost, da poskrbi ljudem malega zaslužka, posebno letošnje leto, ko vlada tolika beda. A kaj š« I Mož molči in si misli: „da sem le poslauec za leat let, kaj mi mar drugo lu Čez še*t let pa zopet kupim aov mandat, ako mi kedo diugt ne pomaga do maudata, kakor zadnjič 1 Če mi tu spodleti, volili me bodo drugod". Da, taki so, tak je vaš deputato Bartoli. Ko je bil voljen, takrat ste kiičali na vso grlo .evviva il nostro deputato 1" Kako pa bodete kričali sedaj, ko vam on iu njegovi tovariši pripeljejo izstradanih Italijanov aa novo železnico ? I Seveda: gledali bodete, kako vam Italijani pojedd iz pred ust tisti kruh, kateri bi pristojal vara po vsi pravici I Kako bodete aedaj kričali ? To so poslanci, kaj ne da, cenj. čitatelj. Take delajo oni gospodje, ki poznajo kuiftovalca le ob času volitev. Za njih je to prav, a pošteno pa ni 1 Ker se italij. poslanci niso spomnili ali aiso hoteli spomniti ubogega ljudstva, spomnili so se ga naši toli zaničevani poslanci dr. Lagiuja, fcipinčic in tovariši. Stavili so za to pri-merno vprašanje do ministerskega predsednika in dveh drngih ministrov, da-li so isti pri volji braniti posebno letos toli ubožno ljudstvo istrsko — brez razlike narodn> s'i — pred italijanskimi nasilneži, kakorini so ravno vladajoči gospod)«. Toli dobri, skrbni, toli obožovani, od vaek strani do nebes povzdigovani italij gospodje ao torej molčali sedaj, (lasi bi morali govoriti 1 Seveda molče, ker jih bole žepi svojih prijateljev, kaj ne da, gospodje 1 Furlau bode delal za 40 nč. na dan, a naš kmetovalec, ki ae bi mogel delati za loliko, naj bode doma in čaka, kedaj ga gasped pokliče ob času volitev 1 Iii če bede Furlan poleg tega še italijanski podanik, to hode še nekaj posebnega. To velja se kaj več pri ospedih. Furlan prineae domov lepih novcev, ti kmetovalec bodeš pa pliće v al, ako bode imela železnica zgub*. In brez zgube ne bode, ker železnica ue bode imela dovolj vožnje. Tako skrbe za te italijanski poslanci 1
A naia peslauca, d*si toli zaničevana od italij. podajarev, sta povzdiga la svoj glas, ter zahtevala, da pomagalo domač ni na tem delu, ki so boljš;, sposobnejši ia bolj vztrajni, nego izstradani Fuiiaa!, pojebaj oni za mejo.
Kedo skrbi torej za istrsko ljudstvo: itali' janski ali slovenski poslanci ? Mi a* vemo še do sedaj, da bi bil kateri italijanski poslanec kaj storil za ljudstvo. Iu ako je kateri storil kaj, zakaj je ostalo vse tako tajno. Dobro bi bilo torej, da bi nam g. Bartuli sam kaj lepega povedal na kakem shodu. Mi bi ga poslusali jakopazno! V^mo sicer, da ga ne bode, ker vemo, da nam ne bi imel česa povedati — ali vabimo ga vendar-le naj-uljudneje t
Politiikc vesti.
V TRSTU, dna 16. novtmbra 18&7.
K položaju. Olicijozna aReichswehr" poroča, kakor pravi, iz parlamentarnih krogov: Razprav« • nagodbenem provizoriju se utegnejo zaključiti do
koaca meseca aevembra. Desaiea je trdae volje, da ae »a v*aki aačia proviaorij iarede parlaraea-tarae. Kakor pa rasla •Hotno volja, tako aa pojavljaj« aeaoglaeja BMdokstrakeijskimi strankami. Zlasti 4a nastaja nekak« ljubosumje med nemftka Ijadsko ia B«*iko liberalno stranko. Prva da je ia to, da ki m mirno in atvarno razpravljalo o pred« logu Dipanlija aa reeeoje jezikovnega vprašanja, dočim liberalci nočejo ni čuti o tem !
Tako oficijozno glasilo, ki opazuje seveda ali prav za prav hoče kazati svetu stvari skozi svoja očala. Po teh izjavah bi bilo soditi, da se grof Badeni čuti trdnega in da je še vedno najboljših nad. Dobro znamenje bi bilo to, ako ne bi vedeli, da je ravno grofa Badenija že mnogokrat prevaril njega optimiaeai.
I. podpredsednikom zbornice je baje 2» za gotovo d«ločen dosedanji II. podpredsednik, Čeh dr. Krimif, Težave pa so z II. podpredsedni-kem. Nemška katoliška ljudska stranka noče dovoliti, da bi kdo nje članov prevzel to častno mašto, Nekateri so mislili na dra. F e r j a n č i č aj; ker p« skupine na desnici — zlasti Poljaki — na bi hatele, da bi bili sami Slovani v predsedništvu, ponuditi hočejo to mesto klubn liberalnih veleposestnikov.
Najvažneja vest bi bila ta, da se vrše pogajanja se skupino Stojalovskega in ljudsko stranko poljsko za vstop v večino. Mi ne vemo siaer, koliko je resnice na stvari, a nekaj mora biti, ker so ti členi rečeoih skupin minolega petka glasovali z večino in proti obtožbi ministrov, da-si so po-pred podpisali predlog za zatožbo. To je bilo lavno povod burnim prizorom o glasovanju, Obstrukcijo« nbti so kar obsipali z očitanji člene poljske opozicija. A le-ti so se zagovarjali — posebno pa njih vodja dr, Danielak: da kraj vsega svojega opozicijonalnega stališča ne smejo pozabiti, da so — Poljaki. Ta odgovor poljskega opozicijonaka naj bi si zapomnili tudi naši slovenski socijalisti.
Kriza na Reki. 47 občinskih zastopnikov na Reki je odst opilo. Župan Maylender je povdar« jal v svojem govoru, da hoče ogersk* vlada oropati Reko vse svobode, s tem namreč, da hoče kar šiloma uvajati tam ogerska zakone. Ta /n ,menita seja se je zaključila žlvio-klici na cesarja. Pred stanovanje« odsiopivšega župana je ivirala mestna glasba.
Ta dogudek u&m priča, kako u«silno postopajo Madjari z vaakomur. Cel6 ReČani so se na-valMahj ?!i j* čuditi potem, da se je med narodom hrvatikim je! pojavljati tvli odločea odpor in strah pred ustdo Reke.
Nemški profesorji. Praška .Politik" pravi i .Ali ni opravičeno, ako trdimo, da so baš nemški profesorji najhujši in najnevarnejši politični hujskači ? !"
Ta vzklik praškega lista s* je porodil ? gnevu na toliki gnjusaosti nemškega profesorja, kakorSuo ssje produciral neki profesor ne lavne temu v .dunajski nemški čitalnici". Maj drut;iia je dejal ta „šolmašter" v svojem goveru: „Težki dnevi so nastopili za nemštvo v Avstriji in bolj nego kedaj poprej, silijo razmere na avstrijske Nemce, da ohranimo svoje duševno gospodstvo. Toda gledati uaoramo zdaj, kako se tuja narodnosti silijo na površje, narodnosti, ki so živele do sedaj v temi zgodovine. Trebi je, pokažemo Nemci, katera narodnost v resnici zasluži da stoji na površju duševnega življenja v tej državi", — To so besede, kakorŠnih je zares zmožen le kak aun2 kated.a." v taboru prenapetih Te?tonov. Torej ,tuje narodnosti" smo ms Slovani ? „Uboga Avstrija" sestoji torej iz dveh tretjin tujcev f l In ta nemški profesor še očita naia Slovanom, da smo živeli d »sedaj v Umi zgodovina !! Tu bi bilo vendar umestno vprašanje do profesorja: Ke ^o pa je kriv, da smo živeli Slovani „dosedaj" v temi? Menda nikdo drugi, nego oni, ki so nam nečloveško krutostjo odrekali sredstva z\ izobražbo?! Ia to se bili prav iste vrste Nemci, katerih glavni — kričači so sedaj nemški profesorji. Ia ker je bilo tako „dosedaj", da smo Slovani bili zgodovinska pozabljeni, naj bi torej ostalo tako še nadalje?!
Nel Naveličali smo se čepeti v »temi zgodovina", naveličali, ker smo izpoenali svoje duševae zmožnosti in hočemo tudi mi blesteti v luči zgodovinske slava!
Ako je Nemec gospodoval doeedaj, *ii teg« ne »ledi se, da bi moral gospodovati še aađalje t Zaivs, težko ne je boriti proti brutalaeet), proti Surovosti in domišljavosti nasprotnikov Slovanom, a an*d temi so najodurnejt — nemški profesorji t
Različne vesti.
„Slov. Narodu". To bi bili mi morali vediti popred, da govorov gosp/dr. Tavčarja ni smeti goditi po tem, kikor jih jo govoril sam, ampak po ko-mentaijih, ki s e imajo Še le priobčiti ▼ „Slov. Narodu". Dr. Tavčar jo rekel izrecno — in tega ne taji .Slov. Narod" —, da duhovnik naj ostane v cerkvi in da naj se ne utika v posvetne stvari. Mi vsi, in znatni vsi oni, s katerimi smo govorili o tem, so umeli ta izrek tako, da — — — uo da:da se duhovnik De s m« utikativ posvetne stvaril! Torej ttidi ne v politiko! Prosimo vas, kaj bi rekli, ako bi rekel kdo: Odvetnik Tavčar se ne sme vtikali v politiko in naj ostane t svoji pisarni!
—	in ako bi dotičuik — izvedši, da se je dr. Tavčar z vso silo iu po vse: pravici uprl takemu tolmačenju — pozneje napisal komentar svojim besedim nekako takole: .Jaz sem menil le, da naj o d v e t n i k ostane v pisarni, Tavčar pa naj se bavi s politiki kolikor hoče ? I"
Rekli bi, da je tako tolmačenje nagi nezmisel 1 Tako je tudt z duhovnikom. Ako lclo reče, da se duhovnik nima utikati v posvetne stvari, umeti je to brezpogojno, absolutno. Druga stvar pa je, ako je rekel kdo, da duhovnik naj ne izkorišča svojega stališča k a k o r duhovnik v posvetnih stvareh 1
V	tem zmislu je prišepa! sedaj .Narod" se svojim pojasnilom, namreč, da je bil govor dra. Tavčarja uaperjen le proti avtoritativnem« utikanju duhovščin« v postotne stvari. No, v tem pogledu sm > mi r »vuo te dni jasno označili svoje stališče:
V	posvetnih stvareh naj ne bode duhovnik nad dru-yimi državljani; nečuvena krivica pa bi bila, ako ne bi užival iste svobode in pravice, kakor jo uživa sleherni d) ugi državljan 1
Tu rej i t Zares : tacega „klerikalizma" se nam ni sramovati in je še vedno častneji za nas, nego pa lakov „liberalizem*, kakoršnega je pokazal „Narod* se svojim iskoa: „da nam ni ▼ šefi, da zmaga pri predstojeći voli v i — o a r od n i k a n d i d a t,-, to je: g. Bužič
Gospodje ho hoteli tako, bodi jita : tu imajo nekoliko r-iainiscericij izza volilne borbo na Kranjske- ** M ?	Pa samo citirati hočemo.
Vo.cil pisias, došlih nam oi uglednih rodoljubov vipavskih in členov narodne stranke, kako .čuvao* postopa vodstvo te stranke, smo priobžih v izdanji z-i četrtek, dne 14. novembra 1895 nastopno vest:
„Deželuozboiske volitve na Kranj<ikem. Iz volilnega okraja vipavsko-idrijskega nam prihajajo čudne, z e 1 6 čudne vesti. Mi smo odločili, da so ne bodimo utikali v volilni boj na Kraoj-akem, Ker nas n-? hetć razumel ni tu ni tam. Te>:a svojega sklepa se hočemo tudi dosledno držati ; le j?led6 volitve za kmečke < bčine vipavsko-idrijskega okraja moramo napraviti izjemo in stopiti iz rezerve. Tudi v Vt lit ve te** okraja bi ne b;li vtikali, da nam i.-iso od i<0 7sem verodostojna ■trxni došla porodila o stvareh, ki so jako blizu — Skandalu.
Da* do bilo — ne bojiuio s? povedati tega
—	'' • ;»'V začetka naše *i>?4iati<e na strani kandidata Josipa Božiča, ue morda zato, k'4: j? .liberalec", nrspak zato, ker sao uver jer d a i. i dobili žnjim Vipavci in Idiijčani poslanca v p o 1 n e m obsegu lega psjm i, veudur usnu odali v rezervi tudi gleae na ta vo-lilni ukiaj, d kler srno menili, d* .se bije boj med obernt doa»-ičima strankama. Ali po došlih nam poročilih moramo javno nastopiti za Božiča, ker se je nekako umaknilo vprašanje, ali zmaga „narodnjak" ali „konservativec" in je nastalo kočjivo vprašanje: ali smo narod zuaiajev ali narod — postreščekovl Stvarno sodbo o kaud.daturi Božičevi hočemo izjaviti o drugi priliki m smo uverjeni, da bode naše razloge pošteno pošteval sleherni, tudi najdosledaiši konservativec; za danes pa kllčerao le: da mora voliti Božiča sleherni, ki si je o h r a-nil le še mrvico zmisla za svobodo, ■ amodoločbo, ugled in dostojanstvo
naroda! !4e za osebe B o 11 č a v o gre tu, ampak ia načelo merila? p e I i t i I k e m litij aa|nM«
Nekoliko pojasnila tej veati nam podaje pismo, ki ga je priobčil g. B o i i i v našem lista par dni pozneje in aicer v it. 137 ia 14. nov. 1^95. Po pojasnilu, kako da je polag njegove kandidature navatala tudi ona dr Ferjančiča, je pisal g. Božič doslovno :
„Konservativci s^ razvili živahno agitacijo ; mi se nismo niti ganili, ker nisem dovolil jaz agi-tovati, dokler se tu bi zaupni možje tako sli tako Izjavili. Povabljen sem bil tudi sklicati v Črnem vrhu volilni shod, kar sem jas iz tega vzroka odklonil, ker nisem hotel discipline rušiti in pre-judikovati menenju zaupnih mož. Toda vodstvo ni ganilo. Ko so nanprotniki dosegli že lepih vspebov, prosil je okrajni zaupni mož vipavski, g. Hrevatin vodstvo stranke, naj se veudar povpraša zaupaa može glede kandidatur, da se kandidat določi in agitacija prične. To se je zgodilo ie le nekako prve dni oktobra. Čez kakih 8—10 dnij odgovoril je g. dr. Blriweis, naj oba okrajaa zaupna moža povabita občinske zaupne može na razgovor ter peizvesta njihovo menenje. Gosp. Hrovatin sklical je nemuloma zaupne može aa posvetovanje. Po neljubi pomoti pozabilo se je v naglici poslati vabilo le g. dru. Kendi, aa kar se menda g. dr. Ferjančič pozivlje. Vsled slabega vremena so 3 izostali, ki so se pa že prej in pozneje na nedvojben način zame izrekli, In tudi nepovabljeni g. dr. Kanda je mojo kandidaturo najtopleje vsikdar priporočal. Neresnični jo torej drditev, da bi se ne bili vsaj na Vipavskem vprašali zaapni možje, resnično pa je, da so mi vsi zaupni možje in drugi veljaki ponudili kandidaturo ob tej priliki in da sem jo jaz — prepričan, da je vse v redu — tudi vzprejel. Idrijski okraj pa ni dal nobenega glasu od sebe. Volilna burbt se je pričela. Agitovalo se je za-me in proti meni. Baš ob pričetku volitve volilnih mož sem dobil od gosp. pristašev v idrijskem okraju poziv, naj se temu umaknem, da se izognemo mejsebojnemu klanju (!); k a k o j e t o v p 1 i v a lo na izid volitev, vemo".
Zaključek pa se je glasil: ,Iz tega lahko ceuj. čitatelji posna aejo, da so Vipavci Ujalna po. stopali m da s,-m jaz uajauuj kriv, da je došlo do š k a n d a 1 o v. V vsem ostalem pa prepuščam besedo ia odgovornost volilcem Ivan Božič,"
Ako primerjajo cenjeni ČiUtelji juašo gornjo vest s tem pismom Božičevim in potem pa še z b°sedam\ ki smo jih napisali mi v izdsnjn zg 7, dan novatnbra 1897 v priporočilo kandidature Božičeve, rekni : da je on .najsposobneji za povspeševanje rušenja raznih gospodarskih nalog — ualog, ki se morajo rešiti, ako nočemo, da popjluorna propade gospodarski, lepa sicer, toda od deželnega zastopa kranjskega grozno zanemarjena in vsled neprestanih nezgod malone — gladna „vipavska dolina" — potem mora biti dvojno jasno vsakomur : a) kdo je bil dosledneii in lojal-neji nasproti g. Božiču, iu b) kakov resnicoljub je mož, ki je menil, da je posebno efektno zaključil stoj odgovor na naše postopanje, ozirorn na vipavski govor dra. Tavčarja.
Te je menda tisti mož, o katerem govore, da mu j^ uetetaje nesrečnega prepira le gola — heU 1
Imenovanja v pravaaodju. Više d«ft sodišče
je imenovalo cficijalom na deželnem sodiiču v Trstu Josipi D fct«nl v Sežani (ostan* pridodeljeu okrajnemu sodišču v Sežani) in Frana Lebana v Sežani ; kaucelistom I. Č -tarja, djurnista v Korminu za Krk.
Slučaj učitelja Golje pred kasacljskam sodiščem. Med drugimi slučaji obsodeb Slovencev je bil posebno zuameuit oni nčitelja Golje, katerega je obhodilo okrožno sodišče v Gorici na 14 doi zapora) radi vznemirjenja italijanske narodnosti.
Na pritožbo obtoženievo se je vtšil* v soboto razprava pred kasjtcijAem sodiščem na Dunaju. S idišče je spoznalo Gi 1 o nek rivi m in sicer je g«voril za to tudi generalni prokurator.
Štrajk kočijažev družbe „Tramway\ Nekam čudno tiho se nam ja zdelo včeraj po mestu. Nič ni bilo tistega žvenketaaja, zvonškljanja in ropota-uja, kakoišuo provzroća promot z vozovi društva .Tramway". Kočijaži so stopili v štrajk. Konkretni povod temu nam sicer še ai znan, ali alntiti je, da so slični dogodki, kakoršea je bil oai z koči-
jatea Za laikom, doveli slednjič te trp aa do tega koraka. Saj si ae mnremo misliti, da j« bi! oai dogodek oiaaljM. Kakor ja želeti v iaUra*a kočijažev in ajih dražin, da bi bila doka itrajka čim krajla, tako potrebao pa je tudi, da pride ravnateljstvo družbe do spoaoanjs, da ilaveka, ki je uprežen od zore do mraka, treba vprvo plačavati primarno, v drngo pa mn izven alufcbo at smeti kratiti ona svobode in onega doitojaestva, ki i« dostojen vsakega — človeka. Za danes smo lo namignili; ako bod« trebalo, govorili b-d^mo jasneje
Ti jo pa že skrajno l V 22. pešpolku se je pripetil na vežbanju v Dalmaciji čin, kateri je vreden, da ga obsodi svet Neki častnik je obrnil dva moža drugega proti d uge»u in ukazal, da jeden pljune svojema tovarišu v obraz. Neki f; aitar pa je grize! uho nekemu novincu. Častniki pa «o se smijali k temu. — Zaradi teh stvari j > poslatec Biankini iaterpeloval ministru za deželno bn«rnbo. Naš rojak, akademični slikir Josip Germ, s prvo nagrado dvakrat, odlikevaiii učenec slavu-ga češkega »likarja V. U roži k a, otvoril je te dni v Pragi atelijer za figuralno slikanje (portret nabožne in dekorativne slike, genre). Kdor si želi omisliti kako siiko ali iBforttovati se v tem oz:ru, naj se obrne do ojega pismeno pod ntslovom: J. Germ, Praga, Voličkova ut. 38.
Vabilo na veselico, kate.ro 'priredi „prostovoljno ogujegasno diuštvo" v Sežani v nedeljo dne 21. novembra 1897. pri .Treh kronah". Razp «red : 1. Dr. G. Ipavic: .Mornarska", možki zbor. 2. K. Mašek: „Pri zibeli", možki zbor. 3. Uhland-Ce:rnar: .Pevčeva kletav", deklamacija. 4. F. S. Vilhar: „Bojna pjesma", možki zbor. 6. Talija: „B^b i« Kr&nja", igra. 6. A Nedved: .Nazaj v plaoinski raj", mešan zbor. 7. Ples. Mej posamičnimi točkami bode svirala vojaška god ^a o. in kr. pešpolk* št. 97. Vstopnina: 1 Krona. Začetek ob 7»/i uri zvečer. Ker ima društvo blage namene, ne stavijo se meje radodarnosti. Na obiln udeležbo uljudno vabi
Odbor.
Ženska v plamenu. 36lerna Ana Simončič je služila že nekoliko časa kakor kuharica v družini Greekam na Škorklji. Predaiaočnjem je imola posla v sobi. SveSo je po*tnvila na tla. A ravno to je bila nje nesreča, kajti med tem, ko je hodila sem in tja, prišla je Dje obleka r dotiko s plamenem. Obleka se je vnela in hkrati je bila vsa ženska zavita v pla*euu. Na njo obupne klice jč ^Ltal gospodar, ki je sicer pogasil ogenj, ali Simončičeva je bila t* operna tako da je maio aade. da bi ozdravela. Prenesli so jo iakoj v buiuico.
Nagla smrt. Predvčerajšnjem po 11 uri polu Ine, ko je šla po u id Barriera, je prišlo ^labo 371etui Katarini Gaspersič Zgrudila se je na tla. Prenesli so jo v boluico, kjer so zdravniki kon-atatovali nastopivšo smrt. Pokojnica je bila it Hrašč pri Postojni, iu je bila soproga dninarja Autona Gaspersič*, bi/aj »čega pri sv. Mariji M. zgornji.
Rabuke na dunajski univerzi. V soboto dne lt. t. m. so se primerile na dunajskem vseučilišču rabuke. mej židovsko-nncijonalnimi iu neuiško-liberalnimi dijaškimi zvez trni. Škandal uprizorili so židovski nacijonalci, kateri so uemškolib?! «!nim dijakom očitali u ii-lež^o nademoustraciji pred parlamentom. Nemški nacijonalci in nemški liberalci so pogaali židovske uacijoualce *i*o7,i duri vgen;,«)i46a iu zunaj je prišlo tlo hadegi prelepa. Bili ho se a palicami in Yeč dijakov ]• bi! ■ ranjenih. n !Jcija je le s teška napravila red. B lo je aretov.iuih 8 dijakov. No, fantje naj bi s« pridno učili, ..ego uganjal; politiko !
Proračun mesta Dunaj i. Proračun Dunaj* izkazuje skupno pfltret .i 60 450,430 gld. T.t proračun je ven, nego proračun rtržave Švedske, Norveške, Švice, Portugalske, Srbije in mnogo nemških državic.
Zimsko spanje lastavic. Prijatelje ptie bode gotovo zanimala nledoča črtica o lastovicah. Že gr-ki učenj h k Aristoteles pripoveduje, da pe ximi objemlje la^tavioo spanvec, v katerem preživljajo zimo brez vsake hrane. Olaus Magnus pa pravi celo, da se pogrezajo na dno voda, kj«r prežim« Ijajo. Le Macut poroča v svoji knjigi „Histoire aaturelle des Oiseaux" (1855;, da lastavice v je« seni niti ne zapuščajo mrzlih krajev, marvoJ da se poskrivajo po luknjah v zemlji, kjer spč do pomladi. Za verjetnost te trditve je poročilo franco-
skega naravoslavea Achard da Prevy-Garden-a, ki }• p« sini lata 1701 potoval ob reki Reni. Na bregu je videl otroke, ki 10 vlačili na konopcih laatafiee iz lukecj; ptice so bile popolnoma otrple in kakor mrtve. Ackard je vztl jedno Ustavicu v loke in jo ogrel ua svojih pnih, v pol iri se je ptica vzbadila ter odfrc.sla.
lati učenjak trdi, da lastavica zanore prenašati lkraz, a da no lak- te. Zato je lastavica uajobčn-tiivei« ntica v tem ožim, ker ne živi čez 13 ur brez Lane. Mnego Uutavic zares poskušajo preseliti se v topleje kraj*, r. aajvoč jih omaga na poti, in se tako poskrijeju po luknjah in hlevih, kjer pre/ivljajo ,umo.
Medveda vatrelil. V gojadiču Hiviua v sv. Križa pri Sanja je Vitre'il te dni oskrbnik g. Kra-jača velikega medveda. Žival je bila »tara kakih pet let in je tihtala 120 kilogramov. Ljudje v onem kraju smatrpjo zr čudo, ds se pribl'žuje zverjad že tako zgedaj človeškim bivališčem in ttare ženice si tolmačijo to za neko poslane znamenje.
Reklama aa grobu. Američane' so mojstri, kar se tiče reklame, a da bi utegnili raitegoitj to delovanje tudi na grobove, tega hi ne bil verjel človek, ki ima le količkaj čutju pijetete v sebi. In vendar bo si izmislili nekaj tacega. Na nekem pokopališču v Ne\v-Yoiku sft že vidi nagrobnih spomenikov, ki slnfcijo reklami. Na nekem kanaeuu je uklesano: .Tuaaj počiva John Smith, ki se je usmrtil s Koltovim revolverjem. Koltovi revolverji eo najbolje orožje za ljudi, ki so sq naveličali živeti". Na drugem kamnu: „Tukaj bode (I) počival Janez fioltan, ki ima v 5. alici št, 57 veliko in izvrstno zalogo kožuhov". Tretji kamen; ,Pijte pivo jedino le iz Jacksonove pivovarne, ako nočete počivati na tem kraju" it i, — To je že menda več aego amerikansko, in priča o ljadrh, katerim je suhi dobiček vs*, a pieteta do mrtvih — nič!
Sredatvo proti boleznim na preii&ih. Državni bakterijologični zavod je napravil poskuse za uce-pljaujts krvi zdravih svinj bolnim svinjam. Poskt-s je baje itael najboljši uspeh.
Mark Twaln, znani amerikanski pisatelj, ka-t-ii se mudi sedaj na Dunajn, je obogatel ob svoje« peresu. Za roman „Poleg ravnika" je dobil 40.000 dolarjev, kar znaša »0.000 gld, avstr. veljave. Nedavno je bil naprošen, da napiše dva podlistka o nekem slavnostnem sprevodu.
,Daa*s ni nii. V petek pridigaj ti mora Viti znane, da dalim podporo le ob potkih" — rekel je Jerebica, pri tem raategnil svoje ielju<<ti, aabral čele v gnbe in zam'žal nekoliko. — Pogledal je beračico tako ljub p z a vo in milo, kakor i a m ore le znan dobrotnik, potem se je zopet vglobil v svoje račane. Opazil je, da starka še ni odšla, to ga je razjezilo.
„Ali ti nisem povedal, da dtnea ne dekiš pri meai nileaar ?'
.D«, mi!e*tljivi gospodi Ali jaz ne potrebujem od Vas ničesar, prišla sem v neki zasebni zadevi k Vam*.
„Ste-li morda prinesli kak dar za sramujoče se uber:ev Katera gospa Vara ga je izročila" ?
„Ne, Be. čisto zasebna stvar".
„Čudno", mrmral je Jerebica in premeril starko od vrha do tal, „ako sodim po tvoji zunanjosti, les ne potrebuješ aičesa".
Najnoveji&e vesti*
Trat 15. Oziroa na štrajk kočijažev iramway» smo izvedeli, da se vrše poganjanja. Ob 11 y» a> i predpoladn« so imeli kočijaži svoj sh<id in so sklenili, da predloie ravnateljstvu posebno spomenico. To se je zgodilo ob uri popolu lne.
New York 13. Glasom neko brzojavke iz Hivane so nstaSi pri Nu»vitas, provincija Pum te Principa, razpršili z din^mnnm v zrak neki tovorni vlak. 12 oseb je ubitih, 27 pa ranjenih.
Carigrad 13. Avstro-ogerski poslanik bar>n Ctlice je izročil turškemu ministru za vnanje stvari noto, v kateri je označeno zadoščenje, ka-koriao zahteva poslanik od turške vlade radi po-
Ozdravljen
s
Volta-vim električnim križem.
Ne beseda, tenrač delo dokazuje resničnost !
Mc.sto reklame razglaAam danes kakor dokaz ne>1o-aežnega učinka svojega električnega križ« od Volta, potrdila, ki it,i prih. jrtjo vsaki dan prostovoljno od ozdravljenih osel). Voltov kri?, je napravljen sedaj tako,- da prekaša prve anara e glede eleK-trične moči in magnetičnoga učinka. Dokazano jo, da ima 0.78 voltov moči.
Križ moj od Volta ni nikako tajno sredstvo, temvefi sloni na podlagi učenosti, fkiko in je vrt, katero lahko noai vsak.
Kdor nosi Voltov križ, ae pomlaja in si podaljša Življenje.
Pri osebah, katero noBijo vedno Voltov kiiž, imata kri in živčni zistem hitro in normalno delavnost., čuti se bistrijo, kar prouzrokuje prijeten počutek, telesna in duševna moč bc množi, čuti se zdravega in sročnepa in s tem podaljša prekratko življenje.
Vsem šibkim osebam ne more se zadostno priporočati nošenje „Voitovega križa", kateri jači živce, obnovlja kri in ki je pripozaan svetovno kukor »rpriin<jrjaIno sredstvo proti sledečim boleznim : trganju, revmatizmu, nevralgijf, šibkosti živcev, nespečnosti, mrzlim rokam in nogam, hipo-hondriji, bledici, naduhi, otrpnelosti, krču, močenju postelje, kužnim boleznim, hemoroidom, bolečinam v želodcu, influen-ciji, kašlju, gluhosti, brenčanju v ušesih, glavobolu, zobobolu itd* Nesamovoljna zguba živijenske moči, nezmožnost in oslabelost leči se tudi z vedno nošo Voitovega križa
Žene in deklioe moralo bi v Kritičnih perij o (lah nositi Voltov križ, ker olajšuje bolečino in njega električni upliv obvaruje slabih nasledkov, kateri bo uničili r tej nevarni dobi že toliko mladih življenj.
_______ _________ r _ ______ ________ ___,„_ . __,	Prosim, posilite ml nomadoma dva nova Volta-kvlža Čutim sa
postopanja oblasti z avstrijski m podanikom, ug.n- !
ton Ll«yda BrazzafoJlijem. Zahteva se, da se odstranita vali iz Adane in mntesarif iz Merzine. Slednjič se zahteva Pustni poz ira v zastavi avstro-oger*ki v pristanišču v Merzini.
Zobobol olajšujejo zobna kapljica lekarja Piaaolija v Lj ubijan
(Dunajska cesta) ka1«so a« bito odlikovano i Najviijim priznanjem Nj. c. In k. Vis projaano gospo prostoionaaladnico-ndove nadvojvodinj« H0- fctofanije
Steklenica vel.pt HO kr.
* -a«*.
PS«nii'.H » a
Tv^ev iriohe bPTOjavke *n
■Ja	s'nflnio-i -ujeson—.— —'
spomlad MP8 11.97 do 11.98 Ovca /.a apomlad 6.52 6.54. — R> k* B»omlad8.72. 8.74 Korim jm. maj-jnni M«**. 5.37 5 38 nova od 78 kil. f. 13 05—15.15 >i 7U lo
13 20 18 25 oa 80 kii f. .---1835, od <1. kt«. 1 18.30
18-35, oil Wt. Por. —.— —.—. At; en 5*80 9.— pr<< , 615 6 45
Pienioa: ponudbo srednje, elabo povpraiovanje.
I Prodaja 18000 met. stot. 10 nč. ceneje. Vreme : oblačno.
rrrnft	«1 j'Hroc ii»r 13.90 do 11 921/,-Zft
K".- ^nntu« jfooo av.th^^ '"-K nov. 36,75 •h mara 87.50 jako oblačno.
Suklmr ■- •	docem->'*r 30.—
aa mara 80 75 ** maj 81.25 aa aaptoinbir 32.25 mirno.
IS. novembra : ..,-'Jr VČOrilj du(l RS
nr\ i v .i! dolc
V-U '
Twaia je kar med sprevodom narekal podlistka s . .. . .. n . .. , - vaKnn	ai
.	. , „ ,	,	| notranji trgovini« Contrifugal f. h6.60 Conoasao I. 87—
svojemu stenografu, a dobil jh zanj a 5000 gld. j Cetvo-ni f. 37 75 v glavah f. 38-25 -•-Neki major Pond je svetoval pisatelju, naj priredi ! predavanja, z'\ kar mu je ponndil 50.009 dolarjev, ] a T\vain je odklonil ponudbo. Mark Twain rabi za svojo esebo na leto 60.000 dolarjev, to ja 150.000 goldinarjev
Seveda, kaj tacega je mogoče le amerikan* skemn huaorističuemu pisatelju, ali pa pisatelju, ki piše senzacijonelne romane, a la Belamy. Kajti v Ameriki je občinstvo, ki v resnici čita in — plača! V nas bi Mark Twain najbrže poginil lakote.
Loterijske številke, izžrebane da* 12. t. m.:
Dunaj	40, 49, 30, 69, 65.
Gradec	48, 79, 69, 86, 31.
Oćiviđni avedok velikega in naglega vspelm Voltavega krika prosim, da ini jiošljote nemudoma jednoga.	Fran sielger.
I hi na i XIX VobUng, lUHruthga»»t 65.
1'rejel sem uoslana ml 2 križa in entim, da so se liolo^lne močno amanjiale. Do seila.1 mi ni pomagalo nobeno sredstvo la zahvaliti morem lioga in Vas, da se počutim bolje.
Vran Janotmek, plavni vrtnmr.
MUuoir pri Kolinet-u (Češko). i	Voltov križ, poslan mi pred raeseenm, bil ,in upllven, prosim,
i pošljite ml Se dva.	Vencetlav Ltuha, šolski i-odjm.
j	mttiugau 24. julija 1N97.
•	Hvaležnim srcem >lo Boga primem zn v^ro, ''ase zalivnUin colim
i arcem Vam in Bog« vsemogočnemu, katerega prosim za Vaše zdravje. ! Brnčno in dolgo življenje, PrJela sem 15. Voltov-kviž In žulim, da si ga omisli vsaki, ki trpi, da d1 seže ozdravljenje svo;o bolezni. V imenu Jezusa-Krista.	O	umira Rozalifa Th. Cstrni/.
Htrnn (Moravska).
Nosim žo nekoliko rasa Voltov križ in se a /, uspehom popol-f noma zadovoljen. Isti služi izvrstno proti navalom krvi, privlačuje
krvni tok ter nosi se zadovoljstvom.	llernunl Jtohn, uradnik.
j	černovci (llukovinm) 17. julija J#J>7.
Izražam Vam svojo živo zahvalo za Vaš izvrstni Voltov-kriŽ. Pošljite mi š« enega, ker je tako vpliven.	Kari Hkk.
SchmaUyrvbtn (Češko).
Cena I gld. 80 nč. komad.
Ako se dopočlje 2 gld. (tndi r znamkah), dobi hb carine prosto.
Proti Dovzetju 20 nd. več. — Pristen samo pri
L. EPSTEIN, \m\h Y Draždanih (Dresden) A. ia.
Dopisu je se v vseh Jezikih.
Zaloga v Trstu: lukarna Praxmarer Piazza grande. „ v Pulju „ I. Carbucichio. „ v Trient-u „ Pan oni.
fiVKirijtiktk IOtil.»
* *
kreditne akoije
Londoi' >0Lc: NapolA^ni M mnrk
'no
i "luLu v
10'},40 102.35 122 93 102-U63 75 119 75
1 1.76 15.20
PROČ S PETROUJEM ! $

VVVVVVVVVVVVVV fc^!^
<3> ' "	"
Otrobi.
IV.
Oospcd Jakob Jerebica je sedel za svojo pisalno mizo. Pregledoval j*, koliko je izdal meseca grudna za dobrodelne namtne.
Jakob Jerebica je bil član vseli zavodov za podporo uboiuih, ta kakor r«diti-lj, ondi kakor taj- ; nik, drugod kaior blagajnik, 1« med pokrovitelji iu nstauovuiki ga ni bih«. Bil je pač ponižen j jako ) redk& *lab nt v sedanjih alabih časih. Povsodi, kjer je bilo treba kaj pomoči, je bil on gotovo j zraven. Vsi so ga častili, samo ubogi ne. Nehva- j Jr-žnost je j la čilo sveta.
Računi so M'i ogromni. Pi«sl je iu računal i poluglasno. Tii polt*pap:r,a, Voznik gospej N., ocena j biojega delovanja v listih i. t. d.
Ravuo p« je jel računati, koliko mu je revščina prinesla dobička v miuolera mesecu, ko g;a je zmotil nekdo, ki je t.huma vstopil v sobo. —
Začni je kašljanje nd zakurjene peći sem.
Oirl se ie utvoljao, čei : kdo me moti v dušnem poslu. —
S'*ra b«rač;ca, ovita v raztrgane cunje, se e stiskala k peči.
i
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDALA *
<3> Rca.fca.elca. Italla
<3>	Via Malcanton št, I.	<[>
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu 4.?> <3^ »prejemnice, žininic in peresuic, ogledal in železnih blaganj, po cenah, da se ni bat j!	konkurence.
^ ?? <v? \s' C9 V? W V	••".) " 1
1
ltazav^tlj«.|te s plinovo /aru5u u'j • na Špirit i „Tviamf*1, jedino žarečo iučio. katera gori SrJjf	krca priroda plin*.
^ Plinova žareča luč na špirit „T RI U M FM
;; * svoti kukor <4«klriona, uporabi so na vsaki sva-" tiiki na potrol^j ter jo apaaobna ra v«liko in muj-hne prostor*
Za putili-no lazsvotljavo pove^uno in varna proti \etru, so ob^in^n nooble dno potrebne, Gori imtudniin špiritom in ne ekoplodira. Zaloga :
f¥AN H. POHLV V TMHTU
rut Carinila 1fi.

Zaloga pohištva in tapetari]
lastnega izdelka, v ulloi Cordaiuoli bi. J, (uuspioti j pivajJto -Aurorft")	I
kompletne zakonske »obe in jedilnice, železno pohištvo In kuhinako pohištvo pa izven: udnih cenah. Prev^omljem naro^bu v vsaki stroki.

U d a ni G, Dalla Tor re.
J Hotel Volpioh J
j,pri črnem orlu4 (Aquilanera) J
jj	t k s t	v
J M« S. Spiridione, lorso, Via S. Nicoli, a
V	najbolj v -radišČu	V
■9k	jMtpolnomtt na noco opravljen.	A
jKOFtLJ'i, VOZ K VSEM VLAKOM. J
¥ A
V pritličju .Restavracija Pilseu" v
od F. V o 1 p i c h a.	^
H
t®
$ ^ -i f Domača slovenska gostilna i
S FRANA VALETIČA •
8 v ulici Solitario št. 12. |
J	Podpisani priporoča ne hIkv. ol)Cinstvu za	^
g	obilen ol>isk ob vsaki piiliki. '''oči vlpav-	S
i	ska vina, bela in črna, po najnižjih cenah,	j
8	Kuhinja je preskrbljena verlno / jo.dnf.anii.	J
J	Postreže ne tudi pristnim brlnjovcem, tro-	$
J	pinovcem in slivovcem itd.	g
j CJdani Fran Valetid.	5 a9a»e99eQe3soaaaaiaaoe*e«$ae3e$»saaa
Uniforme za jednoletne prostovoljce
seh oru/uili vr^t po najnitii c ti in ^S'Ho vrstn« vojasK« oprave po originalnih tvorničkih cenah, k*knr tndi civilne obleke po najnovej&em kroju In fazonu p 1
Franu «Jix*ciB, zavo i /. . f miniuje Ulica Caserma štev. 9.
Lastnik kensortij Usta a£dinostr. izdavatelj in odgovorni urednik :	Godiiik. — Tiskarna Dolenc v Trstu