TEDNIK KULTURNO :Tv::T LEv . _ r - _ GLASILO ii n mm ELE S -ei®.-' ‘ Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klageniurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P1. Ib. Č5, LETO XX / ŠTEVILKA 13 CELOVEC, DNE 28. MARCA 1968 CENA 2.- ŠILINGA Velike spremembe v Vietnamu Westmorelasid zamenjan Predsednik Johnson je sporočil, da 'so imenovali generala Westmorelanda za načelnika generalnega štaba ameriških pehotnih enot in da bo 2. julija prevzel novo dolžnost. Ni povedal, kdo bo namesto West-morclanda poveljnik ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu; v vvashingtonskih krogih govorijo, da bi to mogel biti general Crcighton W. Abrams, ki je že deset mesecev druga najvplivnejša oseba v »Pentagonu vzhod«. Zamenjava generala West-morelanda pravzaprav ne preseneča, kajti že nekaj tednov sem se je zdela le-ta neizogibna, saj je bil general znan pristaš povečanja vojaških naporov Združenih držav Amerike v Vietnamu v večjem obsegu. Tako je Westmoreland zahteval, naj bi poslali v Vietnam najmanj še 200 tisoč mož. Opazovalci sodijo, da odpoklic generala West-morelanda ne pomeni obsodbe njegovega dela, temveč je bolj izraz nesoglasja med njim in Johnsonom. Predsednik Johnson je najavil na svoji Petnajst ur vojne - na hitro sklicani tiskovni konferenci, da čeprav general Westmoreland ne bo več po 2. juliju poveljnik v Vietnamu ,se ne bo v vojaškem pogledu nič spremenilo. W es t m o r e 1 a n-d o vo vodenje vojaških operacij je bilo zadnji čas zmerom bolj podvrženo ostri kritiki, predvsem po ofenzivi Vietkonga, češ' da je general poskušal sovražnikovo ofenzivo razbiti z zastarelimi običajnimi vojnimi metodami. Poleg tega, da je zamudil, da bi poslal na bojišča več južno vi c t n a.rnsk i h vojaških sil. Westmorelandova vojaška služba v Vietnamu je značilna po tem, da je postopoma krepil ameriško voj siko: od 20 tisoč na 525 tisoč ameriških vojakov. Westmoreland je v soboto, 23. marca, o svojem odpoklicu iz Vietnama izjavil, da močno obžaluje, da mora zapustiti poveljstvo v Vietnamu pred koncem vojne in preden bo povrnjen mir ljudstvu te čudovite dežele. Izrael proti Jordaniji Arabska oporišča teroristov uničena Ob stoletnici Baragove smrti Leta 1868 je umrl v Marquettu v Združenih državah Amerike slovenski misijonar Friderik Baraga kot tamkajšnji prvi škof. Na nagrobniku ima vklesan še drug naslov, ki nam in svetu pomeni še vse več, namreč: ,,Apostol očipvejskih in otavskih Indijancev.” Tako je sin slovenskih staršev, rojen v Dobrniču na Dolenjskem, postal apostol ameriških Indijancev, ki je cele poganske rodove pripeljal v območje krščanske kulture. Sin slovenskih staršev. Našli so se ljudje, ki so smatrali Barago, ker je bil doma v dobrniški graščini, za potomca kranjske nemške rodbine, toda najnovejša odkritja so brezdvomno ugotovila, da je njegov rod trdno slovenski kmečki rod z ljubljanskega barja izpod Žalostne gore, odkoder so se predniki naselili na grad, ki so ga prislužili s svojim trdim delom. Tako je Baragovo ime priča trdoživosti slovenskega rodu in kmečke zmage nad tujim fevdalstvom. Baraga nam pomeni tudi zmago božjega klica v človeku, ki je bil usmerjen vse drugam, kakor pa se je potem obrnil. Vemo, da je Baraga doštudiral pravo ha dunajski univerzi ter je bil določen za svetne poklice, pa ga je dunajski spovednik Dvorak-Hoffbauer, sedaj že svetnik, pripravil za duhovniški poklic. Bil je že zaročen pa se je odpovedal vsemu: ljubezni in karieri, da je sledil klicu, ki se je čudežno oglasil v njem: duhovništvu. Baraga nam pomeni tudi kulturnega delavca in pisatelja. Hotel je svoje duhovno bogastvo deliti tudi z ljudstvom in napisal mu je molitvenike, ki so bili dolgo časa najbolj priljubljeni med narodom, predvsem njegova Dušna paša. Sošolec Čopov in prijatelj Slomškov je cenil slovensko kulturno delo in kot izobraženec dunajske sodobnosti je stal sredi modernega toka romantike, ki je zavračala stari razsvetljenski racionalizem. Bil je pisatelj, slikar in moderni katoličan, romantično goreč in pobožen duhovnik, zato je bil kmalu v sporu s starimi zagrenjenimi janzenisti, ki niso čutili novega veselega krščanskega preporoda. In prav zato, ker doma ni mogel do polnosti izliti svoje gorečnosti v delu, si je izbral novo področje: postati misijonar in vso svojo energijo izrabiti v dobro tujih, še nekrščanskih narodov. Postal je misijonar. Slovensko področje se mu je razširilo v ameriško ogromnost, in ljubezen, namenjena slovenskemu ljudstvu, se je razlila čez indijanske rodove, telesno načrtno uničevane in duhovno zaostale. Občudujemo njegovo misijonsko vnemo, njegove nadčloveške žrtve, njegovo svetnico, njegovo predanost poklicu in: ljubezen, ljubezen do naroda, zapisanega fizični in duhovni smrti, pa ga je pred obema branil slovenski duhovnik. Učil je indijanske rodove krščanstva, pa tudi graditi hiše. Mislil je na njih duhovno kulturo: ne samo, da se je naučil njihovih jezikov, tudi sestavljal jim je slovarje, slovnico in pisal jim nabožne knjige v njihovem jeziku. Bil je Otavcem in Očipvejcem to, kar Slovanom sveta Ciril in Metod: apostol, kakor mu govori nagrobni spomenik. Kultivator ogromnih zemeljskih prostornin ob Velikih jezerih, ki jih je pripravil za kulturno rast. hanes mesta z njegovim imenom BARAGA, mu-7ej' in cerkve govore o njegovem delu in zgodovina una zapisano, kako je reševal Indijance pred neve-r° in neizobrazbo, ustvarjajoč jim pismeni jezik in Prve knjige. V evropskem svetu pa je postal eden Prvih znanstvenih raziskovalcev indijanskih rodov. Toda vse to misijonstvo je opravljal kot S lote n e c. Resda je bil oficielno poslan od avstrijske leopoldske družbe, toda nikdar ni pozabil na svoj Uarod. Ne samo, kadar je hotel denarne podpore od njega za svoj misijon, zaradi česar se je vrnil v domovino in obšel vse kraje, kjer so ga sprejemali odprtih rok in srca, ampak jim je tudi *ued Indijanci pisal slovenske knjige in jih Pošiljal domov. V njih je napisal tele zlate be-‘Sede: „Sprejmite te knjige, ki sem jih spisal za vas v tej daljni deželi kot znak velike ljubezni do vas m moje resne želje za vaše večno zveličanje, moji d doktor! Mar nisi odslej moja?« »Tisto že. Samo—« »Nič samo. Andrej mi reci in tikaj me.« Polonca je spet dvignila oči in svetlo pogledala zdravnika Vipavca. Potresla je narahlo z glavo in z eno samo besedo povedala vse: »Andrej!« »Polonca —« Gospa Pavla je prišla spet pogledat na verando. Zadnji sončni žarki so se lomili ob kristalno planjavo ledu, Andreja in Polonce pa še nikjer ni bilo. Oglasil se je pa na otoku zvoin želja, čez čas je prenehal, pa spet koj zapel. Po drugem zvonjenju je obmolknil. Pavla je vedela, da na Jezeru prosita Marijo za skupnega življenja srečo — Polonca in Andrej. Zazdelo se ji je, da se podira -zid okoli ogradi, ki jo je leta in leta skoraj bolj utesnjevala kakor štiriletna ječa .. ■■ 7 Darujte za Mohorjev dijaški dom ! SfJB So bunt wie eine Friihlingswiese sind unsere Kleider und Schiirzen. Kinderkleidung fiir den Friihling bei Sattler, am Heuplatz, Kla-genfurt. Bei Sattler ist gut einkaufen. E£r]'WE 3 Preise. die sieh se ten fassen kiinnen! WOLLE zum Stricken WOLLE zum Hakeln WOLLE fiir den Strickapparat WOLLE zum Teppichkniipten Neue I'riihlingsfarben ftir \Volle und Dralon in garantierter Qualitat WOLLBAR bei der Kapuzinerkirche, Klagenlurt. vom 29.Mara bis 4. April 1968: BULGERISCHE PFIRSiOHE 650 gelbe Fruchte, herrlich relf! 800-g-GLAS Q WEISSBURGI*DER ... gl.50 Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu fiir Kenner und GenieBer! w.i.c.i,»nu»imn 0,71 »BURGGEIST« weis$wei* ganz besonders preiswert! Z I IILIERERSEE 27.- ff90 der beliebte Rotwein! StiSeST 11 II 8 ...eine neue 033-KAFFEE-Sorte In der neuen Packung: E^ilFlrEE »exquisit« OO ■ ein KafFee mit Edelaroma! 250 g K 8 EESillFFEE »exquisif« „ wenn Sie das Beste suchenl 125 g S S UlW«rblndlich empfohlene, nichl karlellierle Richlprelse DARUJTE za tukomii Mad! Volitve na Gradiščanskem in v Gradcu Absolutna večina na obeh voliščih za SPOe Pri nedelj sikih deželnozborskih volitvah na Gradiščanskem je FPOe izgubila svoj zadnji mandat, kateri sedaj pripada socialistični stranki, medtem ko je ljudska stranka obdržala dosedanje število poslancev. Čeprav je Ljudska stranka napela vse sile v volivnem boju, ji vendar ni uspelo si zasi-gurati deželnega glavarja, nasprotno pa so socialisti sedaj dobili večino na. Gradiščanskem in s tem tudi glavarja. Volilna udeležba'pri deželnozborskih volitvah na Gradiščanskem je bila rekordna, saj, je volilo več kot 95 odstotkov prebivalstva. Razdelitev mandatov: SPOe ima 17 (16), OeVP 15 (15) in FPOe 0 (1) mandatov. Občinske volitve v Gradcu pa so izpadle za socialiste še boljše. Svoje število glasov so povečali od 46,5 odstotka na 52 odstotkov glasov in so dobili tako absolutno večino i v (glasovih i v mandatih. Od 48 mandatov so jih dobili kar 26 oziroma 3 mandate več kot na volitvah pred 5 leti. Mohorjeva trgovina Vam nudi razne velikonočne karte s slovenskim in nemškim napisom! stark leicht STIHI 040 Eine der modernsten Sagen der Welt • ca. 3,7 PS stark • 6,8 kg leicht • Und STIHL-Oualitat! NASVETI, PRODAJA, POSTREŽBA STRANKAM Johan Lamšek ŠT. LIPŠ, TIHOJA 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 0 42 37 - 246 Sonnenbrillen - Feidsiecher Sončna očala - Daljnogled siCSekerka ercF^ STROKOVNA TRGOVINA OPTIK Ičad Sekuka 9020 KLAGENFURT - CELOVEC: 10 -OktoberstraSe 23 (Prosenhof) Podjunski trgovski CENTER , bratje RUTARSCo ^ p j fd Dobrla ves-Eberndorf MEŠALNIKE za BETON 80 L z motorjem brez motorja šil. 2.950.-šil. 1.790.- Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR Radiosparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (HadLfrltaiu KERN Klagenfurt. Burggasie Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9920 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80,— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20,— šfr., za Anglijo 2.— f. sterL, za U. S. A. in ostale države 6,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Haš tednik