KNJIŽEVNOST.
Grof Lev N. Tolstoj: Ljudske pripovedke. Iz ruščine prevel dr. Ljudevit Pivko. Cena broš. 2-40 K, vez. 3 K. Maribor 1913. Tiskala Zadružna tiskarna v Krškem. — Tolstoj je eden največjih mož in najslavnejših pisateljev naše dobe. Kdor pozna njegovo mišljenje in življenje, komur so znana od blizu njegova literarna dela, mora brezpogojno občudovati tega duševnega velikana, ki je izmed vrste ljudi quaerentium Deum ena najbolj zanimivih oseb. — V vseh spisih se značilno izraža njegova individualnost, ki živi, opazuje, premišljuje, kombinira, nastopa kot videč in prerok; ki se cesto vara, moti, obupuje, ki pa vedno tako iskreno, tako globoko izraža svoja čuvstva, kakor malokateri sodobnih pisateljev. Značilno je zanj, da je pisal vedno s tendenco, ne sicer izraženo v kakih naukih, pač pa iz dejanj s tako silo prodirajočo, da se ne čudimo vplivu, ki je za vselej zagotovljen njegovim delom. Upamo, da se nam ponudi čas in prilika, da o Tolstem in sploh o pomenu ruskega romana za sodobno literaturo napišemo obširnejšo razpravo. — Tudi Ljudske pripovedke nosijo pečat Tolstojevega duha. — Prevod je izvršen po izvirniku, kar se nam zdi ob današnji povodnji raznih prevodov potrebno poudariti, jako vestno in kritično; tudi jeziku  se  ne more  ničesar oporekati.            — n.
Ledinskega Mlada Breda v prvi redakciji. V rokopisni ostalini pesnika Rodoljuba Ledinskega, ki se nahaja v Marijaniščul in obsega še mnogo neobjavljenih pesmi, je tudi sešitek z naslovom »Narodne krajnske pesmi ino balade. Zapisane v Ledinah 3. Kimo-vica 1838«. Zvezek nosi zgoraj v desnem kotu šifro Th. D in je po obliki podoben onemu, ki je last gosp. župnika Vrhovnika, samo da ima zadnji šifro Th. C, kar bi dalo sklepati, da imamo iz 1.1838. večjo serijo zvezkov, — naš sestoji iz devetih listov v četverki —, v katere je Ledinski zapisoval narodne pesmi. Tu podajam iz njega Mlado Bredo, da se spozna razlika med Vrazovim in Prešernovim vplivom na Ledinskega. Kot je izšla natisnjena v Čebelici 1848., je gotovo nastala pod vplivom Prešernovega stiliziranja, ki ga je uporabil že pri Lepi Vidi v III. letniku Kranjske Čebelice, bodisi da je Prešeren rokopis Ledinskega popravil, bodisi da je Ledinski sam stilizacijo izvršil. Po Bleiweisovih besedah v Novicah 1, 1853., str. 21. bi se moglo na poslednje misliti. A naša redakcija, iz 1. 1838., ko si je Ledinski dopisoval z Vrazom, kaže v metru in v stalno se ponavljajočih formulah narodno lice, dasi so v popravkih z rdečim in navadnim svinčnikom — kdaj ? — že izvedeni prvi početki poznejše  stilizacije.
Prav zgodej Breda je vzstajala, Kakor je zmirej bila vajena; In šla je gori v gornje line stat. Široko line je odperala, 5    Na ravno polje doli gledala; Na polji vgledala megličico, In še tako mi pravi, govori: Le sim mi pojte stara mati vi! De meni bodete povedali,
1 Prim. Grafenauer,  Zgod. nov. slov. slovstva,   II. del, str. 180.
10 Kaj je leta z 'ana megličica Al je megličica ta od vode, Al je megličica ta od gore?
K nji mati skerbna urno perleti, In še tako mi pravi, govori: 15    To pa nobena megličica ni!
Oj! sapa tirnih turških konj je to, Zdej Breda! Turki po-te jezdijo.
Še Breda doli pade in omedli, Po tem se mi pa gori še zbudi,
20    In še tako mi pravi, govori:
Ne dajte mati! hud'mu Turku me Turk silno hudo mater mi ima Mu umorila je že osim žen In mene tudi umoriti zna. —
25    Vse kar po zemlji leze ino gre Od nje hudobe kaj povedat' ve! Mi strupa v vinu bo napivala, In v kruhu ga mi bo ponujala. —
Tak mladi Bredi mati govori: 30    Kader bo taša ti napivala Zli vino na zeleno tratico In zli ga tud' na silno skalico; Kader ti kruha bo ponujala ga vergla bodeš mlad'mu kiižetu.
35    Tako pa mlada Breda govori: Ko bote balo mi nakladali, Nakladali in v skrinjo basali, Denite zgorej pečo šlarasto, Ker nar popred jo bodem nucala,
40    Bom rane serčne si mašila ž-njo.
Tako mi Breda daljej  govori: Ko bojo turški svatje sim peršli, Za novo mizo zasadite jih, In napojite in napaste jih; 45    Kader si bodejo napivali,
In še po mladi Bredi prašali Takrat pa po-me vi pošiljajte.
In turški svatje kmalo so peršli, Za novo mizo mat' jih pozadf, 50    Napase dobro jih in napoji ; So jeli svatje si napivati In še po mladi Bredi prašati.
Zdej Bredo mlado jim perpeljejo
Za mizo Turki jo posajajo 55    Potem mi jo na konj'ča posade,
In lirno z Bredo proč derče,
De dela gosta se megličica
Megličica, oj konjska sapica.
Se zmakne mladi Bredi sedlice, 60    So v sedlu novo ble štiletice
Se zbodla Breda je v serčice.
Mlad ženin pa še pravi govori:
Oj kaj jest pravim, svatje vam, moji!
To naredili mati so hudi
65    So umorili mi že osim žen Še to mi umoriti hočejo.  — Tako še ženin daljej govori: Oj, kaj ti pravim mladi hlapeč moj Popravi mladi Bredi sedlice.
70    Tako je pa še mladi hlapeč djal: Kdor mi bo pa per mladi Bredi spal, Ta naj ji tudi sedlice poprav'!
Tako pa mlada Breda govori: Oj, kaj ti pravim mladi ženin moj! 75    Odpri mu urno skrinjo pisano, In viinkej vzemi pečo šlarasto, De rano bodem zamašila z-njo.
—    278    —