-lijaka
- Uuz*i*
ZASAVSKI
leto vin. — štev. ib
mr,
TRBOVLJE, 20. APRILA 1955
i Vlaja Okrajni odboi Socialistične zveze delovnik ljudi v Trbovljah — Urejuje tn odgovarja uredniftkl odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarn« e Mariboru — Naslov uredništva In uprave- »Zasavski vestnik«. Trbovlje 1. uprava rudnika — Telefon štev 54 — Račun pri podružnic! Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredr — Letne naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100. oasečna 34 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvi oajkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračajo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Ob 14. obletnici ustanovitve osvobodilne fronte
Delavski razred ima zgodovinske zasluge
(lL^iiillllllinillllllKlllllllllllllllilllllllltlllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllllllllllllllll!l!lllll!lllllllllllllll!lllliM
Dolg« leta monarhofašistlčnr-ga nasilja stare Jugoslavije niso mogla zlomiti odporne sile našega delavskega razreda. Diktatorske vlade so se zadnja leta začele tako povezovati s fašizmom. da Jim ni več zadostovala politična in strankarska diktatura ter odprava slehernega demokratičnega življenja na notranjepolitičnem polju. Za dokončno fašizacijo Jugoslavije .-e bilo treba zlomiti še dels r«*ji razred.
Avantgarda delavskega ra zri*, da. Komunistična partija je bila krvavo ’ preganjana že dve desetletji ter je živela v globoki ilegalnosti. Njen vpliv na delavske množice je bil živ ter se je zadnja leta pred vojuo čedalje bolj stopnjeval. Spomnimo se le na razdobje ljudske fronte in gibanja za delavsko enotnost. Monarhofašisti so prebujanje delavskega razreda skušali one-
Velenje v zastavah In zelenju — Gcstje iz vseh rudarskih krajev, iz Ljubljane in od drugod — Lepi rezultati tekmovanja
Delavsko Velenje je v nedeljo
sprejelo goste 17 vseh slovenskih rudarskih središč iz Ljubljane in od drugod DPD Svobode ki so sodelovale na veliki kultumoprosvetni reviji, so pozdravile v svoji sredi tudi predsednika Zveze Svobod Ivana
Regenta, predsednika Sveta sindikatov S’ovenije Janka Rudolfa. sekretarja ZKS celjskega in trboveljskega okraja Franca Simoniča in Viktorja Kovača, okrajnega sekretarja SZDL Jakoba Zena, več predstavnikov oblasti, smdikalnih in političnih
organizacij ter množico rudarjev in ostalega prebivalstva. Zaključek festivala je bil velik praznik ne samo za Ve en .e, temveč za vsa rudarska in dru-
mogočiti na ta način, da So začeli ustanavljati lastne »delavske« organizacije, n. pr. Jugo-ras, Hrvatski radnički savez in Zvezo združenih delavcev v Sloveniji Z demagogijo so skušali zvabljati nezavedne delavce v te zametke bodočih fašističnih sindikalnih organizacij. Izročili so jim upravo delavskih zbornic, socialnega zavarovanja in borz dela. Zasipali so jih z denarjem ter kupovali sindikalne birokrate in podobne delavske parazite, končno so začeli razpuščati svobodne delavske sindikate ter so bili prepričani, da ne bo nikakršne ovire več za popolno uvedbo fašizma v Jugoslaviji.
Toda ti politični goljufi so se temeljito zmotili. To so spoznali prav v trenutku, ko so mislili, da so žo na varnem. Izbruh demokratičnega Ljudstva s komunisti na čelu je vrgel 27. marca 1941 s sedla Cvetkoviča in ostale izdajalce. S tem je bi! preprečen zadnji korak v fašizem. Napad Nemčije Italije in ostalih satelitov je sicer mahoma zdrobil staro Jugoslavija ter uničil njeno armado, obenem pa razgalil vso gnilobo vladajočih krogov, ki so hiteli reševati .svoje koristi ali s sramotnim begom v tujino ali pa s hlapčevskim vdir*j •'vanjem fašističnemu okupatorju.
Ta trenutek se je izkazala od- j porna sila delavskega razreda in njegove avantgarde. Komu-
vladajoče oblasti stare Jugoslavije proglašale za »destruktivne« in »anacionalne« elemente, so v trenutku največje narodne nevarnosti stopili na čelo borbe proti fašističnemu okupatorju ter bili brez pomisleka pripravljeni žrtvovati svoje življenje za rešitev svojega ljudstva Z dnem ustanovitve Osvobodilne fronte se je začela narodnoosvobodilna borba, ki se je z vsakim dnem in mesecem stopnjevala do končne popolne zmage.
Od vsega početka osvobodilne borbe je bila jasna tudi končna perspektiva osvobodilnega gi- i banja. Oboroženo ljudstvo se ni bilo pripravljeno boriti za vzpostavitev starega stanja. Zaradi tega je bila že v teku borbe pod vodstvom Komunistične partije izvršena ljudska revolucija, ki je razbila osnove starega pred-1 vojnega družbenega in političnega reda ter postavila demo-
nje zajelo vse ljudske množice, da ni bilo nikdar omahovanja in popuščanja ne pred okupatorjem in izdajalci, pa tudi qe pred zahrbtnimi »nasveti« ali škodljivimi interesi zaveznikov. Ko bi se naši voditelji vdajali oportunizmu ali togemu ravnanju po receptih bi bila stvar revolucije zapravljena. Ker pa je bil najvišji zakon Komunistične partije in tovariša Tita služiti zgolj samo koristim svojega ljudstva in delavskega razreda, je šel razvoj ravno pot k zmagovitemu uspehu.
V tem je tisti subjektivni pogoj, ki je omogočil zmago našemu ljudstvu, ki se je pred štirinajstimi leti odločilo začeti borbo na življenje in smrt proti fašističnemu imperializmu, ne glede na to, da je bilo neoboroženo. da ni moglo pričakovati nikakršne pomoči od zaveznikov. ki so bili daleč in v hudih škripcih, zanašajoč se na svojo
kratične temelje socialistične j narodno enotnost in revoluciO' države. Ta veliki cilj je pripo-1 namo zavest delavskega razre-mogel, da je osvobodilno giba-1 da.
ludiste dni po svetu
Francoski zunanji minister Pi-nay bo odpotoval v London, kjer bo ob.skal novega britanskega sekretarja za zunanje zadeve Ha-rolda Mac Millana Ob lej priložnosti bosta razpravljala o re-
V soboto, 23. aprila 19T5, bo ob 16. uri v dvorani hotela „Jadran“ v Radečah
III.
veliko nagradno žraban e
naročnikov , Zasavskega vestnika1*
in sicer za vse naročnike, ki So oz. ki bodo do 15. aprila t. L poravnali naročnino za naš list Za celo leto 1955.
NAGRADE bodo sledeče:
1. radijski aparat; 2. 500 din v gotovini; 3. 2 steklenici vina; 4. knjižno darilo; 5. 500 din v gotovini; 6. 10-dnevno brezplačno bivanje v Počitniškem domu STT v Crlkvenici; 7. knjižno darilo; 8. 1 kolekcija tobačnih izdelkov; 9. 1 otroške hlače; 10. moško dvokolo; 11. steklen servis za liker; 12. 1 zaboj živil za 3 ljudi za en Mesec; 13. 500 din v gotovini; 14. 2 steklenici vina; 15. ena šunka; 16. 500 din v gotovini; 11. 1 voziček premoga; 18. 2 steklenici desertnega vina; 19.
nina na »Zasavski vestnik«; 56. 500 din v gotovini; 57. 2 steklenici vina; 58. 2 suha jezika; 59. dobitek v vrednosti 1500 din; 60. brezplačen polet s potniškim letalom iz Ljubljane na Reko ln nazaj; 61. 500 din v gotovini; 62. knjižno darilo; 63. 1 steklen brušen pepelnik; 64. 1 steklen servis za žganje; 65. 1 steklenica slivovke; 66. 1 ženske blače (lz blaga); 67. 1 servis za kompot. 68. knjižno darilo; 69. 1 steklenica slivovke; 70.	1 par
gojzeric za ženske; 71. okovje za pohLtvo; 72. 500 din v gotovini; 73. knjižno darilo; 74 2 steklenici vina; 75. 1 voziček premoga; 76. 1 steklen brušen pepelnik; 77. 2 suha je-
______nistične partije. Ko je prevzel zutatih sovjetsko-avstrijskih raz-
ga društva Velenje je pozdra- strah in brezmočna apatija vse govorov in o odmevih v Moskvi vilo goste v zastavah, cvetju in ’ družbene plasti, je Komunisti«- ! doseženega sporazuma kakor tu-j£'č:rju..	,	a* -“i partija skupno z zastopniki di o vprašanju splošnih odnoša-
Po prihodu posebnega vlaka1 nekaterih naprednih skupin jev med Vzhodom m Zahodom
iz Zagorja se je razvila povorka ustanovila Osvobodilno fronto, ter o morebitnem sklicanju če- p _____ ..._____________
~	- borbeno^ osvobodilno gibanje tverne konference Je pa še nekaj ' zdaj poudarjalo in nakazujejo.
vseh poštenih Slovencev, ki naj drugih vprašanj k; jih mislita namreč da gre na odločilen
nku
proti Domu velenjske Svobode, kjer so se zbrale skupine iz Trbovelj, Hrastnika Zagorja Pečovnika Zabukovce, Senovega, Krmelja Laškega. Lendave. Mežice in od drugod.
Predsednik Zveze Svobod je pozdravil svobodarje iz rudar-
godbe še niso podpisovali. Dejstvo pa da so Rusi svojo desetletno politiko do Avstrije posta vili zdaj na glavo ln, čeprav ne bre2 pogojev priznali tej deželi pravico do samostojnosti In neodvisnost’., že nekaj pomeni. Za začetek ki ga 260 sestankov štirih zasedbenih sil n; moglo v vsej povojni dob pripraviti Je to vsekakor dovolj
V zvezi z Avstrijo pa vsi že
združi ve* narod v narodnj osvoboditev.
.	.	------- — gre na odločilen po-
borbt	za	rešiti,	tako o sestanku medna-	skus v smeri priprav	zadnji čas
rodne	skupnosti premoga in ie-	toliko napovedane	konference
Delavski	razred,	najrevolucio-	kla, o	zasedanju Sveta atlantske-	najvišjih osebnosti štirih velesil,
narne.iši	del	našega	naroda,	je	ga pakta in o sestanku zunanjih	Besede, ki so jih v	tem smislu
vzel na svoja ramena odgovor- ministrov treh zahodnih velesil, zapovrstjo izreklj Bisenhower pa
Bulganin in Faure, dajejo doslej
nost za rešitev in obstoj vsega t
skih revirjev, jim čestital k do- naroda. »Državotvorni elemen-sedanjemu de u ter jim želel na- j ti«, ki so si dotlej lastili mo.ro-daljnjih uspehov. Med drugim P°1 ▼ narodni zavednosti so se je dejal, da so rudarske Svcbo- j	v mišje luknje ali pa
de elitna kuUumo-prosvetna Skrito začeli izdajati svoj na-
društva, k) vzgajajo delavski rod okupatorju Tisti, ki so jih no končala, čeprav mirovne po-razred v duhu socialističnega humanizma. »Svobode morajo
Po štiridnevnem b vanju v Mo- podlage upanju, da bo do takš-skvi se je vrnil na Dunaj avstrjj- nega sestanka kljub pariškim -ki kancler Raab Njegova pot sporazumom in kljub ponovnim ki so jo spremljale optimistične nasprotnim izjavam Molotova, ki napovedi se je v resnici uspeš- jjh je njegov novi predsednik
1 kuhinjski stolček; 20. 5 vreč zika; 78. elektronka; 79. 1 do cementa; 21. 1 par otroških bltek v vrednosti 500 din; 80 čevljev; 22. 1 elektr. nočna 1 dobitek v vrednosti 5000 din svetilka; 23. 1 moška kapa; 24. 81. 500 din v gotovini; 82. 1 500 din v gotovini; 25. 1 ste- steklen servis za žganje: 83 Ueni obtežllnik za pisma; 26. 1 steklen brušen pepelnik; 84 1 steklen brušen pepelnik; 27. knjižno darilo; 85 knjižno da-^ steklenici vina; 28. knjižna rilo; 86. 500 din v gotovini:
"»grada; 29. brezplačno slika "Je (izdelava 6 fotografij) pri fKklJetju »Foto« Trbovlje; 30. 1 divan; 31. 500 din v gotovimi 32. 2 steklenici vina; 33. Knjižno darilo; 34. 10-dnevna hrezpUfna oskrba v Počitniškem domu rudarjev na Partizanskem vrhu; 35. 1 šunka; 3®- knjižno darilo; 37. 5 vreč cen»enta; 38. servis za kom-39 j steklenici vina; 40.
87. 2 steklenici vina; 88. enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski vestnik«; 89. en okrasni brušeni obtežllnik; 90 1 tona apna; 91 (kakor pod št. 55); 92. 500 din v gotovini-93. knjižno darilo; 94. (kakor pod St. 55); »5. 5 vreč cementa; 96. 500 din v gotovini: 97 (kakor pod št. 55); 98. knjižno darilo: 99. (kakor pod it. 55) • 100. 1 voziček premoga: 101
1 električna pečica; 41. 1 mo- (kakor pod št. 55); 102 500 din *ka srajca; 42 1 steklenica II- v gotovini: 103. knjižno dart-Kerja; 43. 599 v gotovini; lo: 104. 500 din v gotovini: ”1 voziček premoga; 45. 2 105. blago za žensko obleko: plenici desertnega vina; 46. 106. (kakor pod St. 55);	107
'M din v gotovini; 47. 2 ste- knjižno darilo: 108 500 din v
plenici vina; 48. knjižno dari-°1 49. 1 steklen brušen pe-0«mlk: so. 19.dnevna oskrba v Pn,tltnlškem domu rudarjev Hl*du; 51. 500 din v goto-1 "J5 5*. knilžno darilo: 53. »stekleni obtežllnik za pisma: 5* * 8tek,en brušen pepelnik; • 5- enoletna brezplačna narof-
eotovlnl:	109. (kakor pod
St. 55); 110, 5 vreč cementa-111. (kakor pod št. 55); 112 1 voziček premoga; 113. 1 steklen sodček: 114. 2 steklenin desertnega vina: 115. zaščltn' usnjeni zavitek z vloženo knjigo; 116. blago za moško obleko.
SKUPNO TOREJ 116 DOBITKOV!
težiti za tem.« je naglasil tov. Regent, »da omogočijo ljudstvu široko in poglobljeno splošno izobrazbo.« Nato je pozdravil prisotne predsednik Sveta sindikatov Janko Rudolf
V	dopoldanskem sporedu je bilo tekmovanje rudarskih godb in orkestrov popoldne pa so nastopili moški ženski in mešani pevski zbori iz malone vseh slovenskih rudarskih revirjev Tekmovanje godb in orkestrov so ocen jevali znani g asbeni strokovnjaki Popoldne so ob velenjskem jezeru razglasili rezultate tekmovanja, podelili diplome in nagrade
V	tekmovanju rudarskih »Svobod« je dosegla z 87 točkami 1 mesto delavska godba »Svo-bode-Center« iz Trbovelj pod
V nedeljo, 24. aprila, vsi na čebinovo, kjer je leta 1937 ustanovni kongres KPS!
V nedeljo 24. aprila bo mno- 1 žičen izlet na Čebinovo, kjer je bjl 18. aprila 1937 leta ustanovni kongres KPS Izlet prireja v okviru proslav v počastitev 10. obletnice naše osvoboditve mest- j ni odbor SZDL » Trbovljah skupno z ostalimi revirskim:
centri ZagoTje Hrastnik in Radeče Na izlet so povabljeni tudi delovni ljudje iz centrov Vidma-Krško, Brežic. Sevnice in Senovega.
Na Cebinovem se bo pričela spominska proslava ob 10 uri | dopoldne, pri kateri bodo sodelovale godbe na pihala ter pevski zborj iz naših revirjev Po proslavi bo na Cebinovem partizansko rajanje Preskrbljeno bo za topla jedila in potrebno pijačo Prireditveni odbor prosi vse iz-
hitro postavil na glavo morda —_ vendarle prišlo. To ne bo nika-. .. kor slabo In če bi se obenem D11 pomenili In sporazumel’ še o tem :n onem. toliko bolje, ker si ves svet takšnega olajšanja iskreno želi.
Proslava Dneva železničarjev v Zasavju
Vse železniške postaje v Za- _____________ ______ r_____	_
sav)u so bile v petek 15	aprila,	letnike, da	prinesejo	s	seboj	po
ob Dnevu železničarjev	lepo	možnosti jedilni	prjbor	in	poso-
okrašene. Na Dan železničarjev do za jestvine, nadalje steklenice pa so hkrati slavili tudi 10-letni- ln kozarce.
__	co naše osvoboditve ter jubilej v nedeljo, 24. aprila vsi
vodstvom dirigenta Toneta Hu-: desetletnega napornega in uspeš- Čebinovo! darina. Med orkestri je prvi! ne9a del® železničarjev po osvo-orkester »Svobode I«, Zagorje.! boditvi
V tekmovanju pevskih zborov Sindikalne podružnice železni-je med moškimi zbori dosegel fari«v s° ob tej priložnost orga-prvo	mesto	moški	pevski	zbor	"te*«1« primerne kulturne	prire-
»Svobode	I«,	Hrastnik	s	74,5	ditve v Zagorju Radečah,	Zida-
nem mostu Hrastniku in Trbov-
tzmenjava parlamentarnih delegacij je postala ena izmed uspelih oblik medsebojnega spoznavanja in zbliževanja Tega ni bilo malo v minulih dneh samo v Aziji, ampak tudi pri nas doma. V gosteh smo imeli najprej libanonske, nato pa še sirske parlamentarce. za sprejem sovjetskih pa smo dali načelno Ze tudi privolitev Vsi' na; bi tako iskreno kot mi. brez zahrbtnih misli, ki jih nasploh v svetu še vedno ne manjka zunanjepolitično de* lall pa bi ne bilo težav. Perspektive, ki jih današnji politični na dogodki odpirajo, bi bile kar 1 najbolj ugodne

točke. — Med mešanimi zbori je na prvem mestu zbor »Svobode n«, Trbovlje s 77 točkami. med ženskimi zbori P* * 89,5 točke zbor »Svobode-Cen-ter« — »Slavček« iz Trbovelj. Posebna komisija, ki so jo sestavljali Jože Tiran. Dušan Moravec in Darinka Musar, Je v zadnjih dveh mesecih ocenila tudi nastope dramskih družin
ljah. Vseh teh slovesnosti so se poleg železničarjev in njihovih svojcev udeležili tudi ostali delovni ljudje. — Najlepše proslave so imeli v Zidanem mostu, nadalje v Trbovljah v Domu »Svo-bode-Zasavje«. V polni dvorani tega doma je govoril o delu in uspehih železničarjev načelnik železniške postaje Trbovlje V kulturnem delu te železni-
Naročnikom in bralcem
»7SSJSVSKFGB VESTNIKA«
i,
modv^VSH0b0dt- V tek'	Uovtjah so
* *je r08!*1«	mesto	sodelovali tudi gostje lz Ljublja-
*	80 do^Mivih ne, in sicer člani SKUD »Tine
»bvoboda I« iz Zagorja za svojo Rožanc«. Nastopili so « pevskim zvedbo Cankarjevega »Pohuj- oktetom ter z veseloigro »Skup-tanja v dolini Šentflorjanski«. ' no stanovanj#«.
Tudi Združenje rezervnihoficirjev trboveljskega in krškega okraja ima sedaj skupno vodstvo
Rezervni oficirji okrajev Tr- | tekli mesec. — Na tem občnem bovlje in Krško so Imeli v ne- . zboru so se rezervni oficirji po-deljo, 17 aprila v Cateških Top-j govorili o skupnem delu tn *vo-lieah pri Brežicah skupni občni jih bodočih nalogah ter si tudi zbor svojega združenja Občnega Izvolili novo vodstvo svoje orga-zbora so se udeležili delegati, nlzacije. ki bo odslej delovalo za izvoljeni na občnih zborih po- celotno območje novega zasav-družnic združenja. Izvršenih pre- skega okraja Trbovlje. -ar.
Po sklepu začasnega predsedstva okrajnega odbora SZDL bodočega skupnega okraja Trbovlje se bosta s 1. majem 1955 združila oba sedanja lokalna časnika okrajev Krško in Trbovlje, »Posavski tednik- In »Zasavski vestnik« v nov lokalni list bodoče obsavske skupnosti komun — v »Zasavski tednik« Naročniki obeh sedanjih okrajnih glasil SZDL bodo od 1. maja t. 1. dalje prejemali novi časnik ki je prevzel celotno poslovanje obeb dosedanjih okrajnih listov.
»Zasavski tednik« bo izhajal v redni tedenski nakladi 10.400 izvodov stalno na osmih In več straneh ter b. objavljal novice, dopise ln prispevke svojih dopisnikov in sodelavcev iz vseh krajev sedanjega krškega In trboveljskega okraja. List bo seznanjal bralce z življenjem In delom, načrti in nspehl. pa tudi s pomanjkljivostmi vseh naših delovnih kolektivov, krajev In ljudi s področja sedanjega krškega In trboveljskega okraja. Kakor so bralci in naročniki doslej zvesto podpirali izhajanje »Posavskega tednika« v krškem okraju in »Zasavskega vestnika« v trboveljskem okraju, tako naj ostanejo zvesti tndi novemu okrajnemu glasilu 8ZDL bodočega obsavskega okraja — »Zasavskemu tedniku«, M se bo svojim naročnikom, bralcem in prijateljem prvič predstavil s prvomajsko številko, ki bo izšla 29. aprila 1955.
Uredništvo in uprava
»Zasavskega vestnika«

Nezakonski otroci
Vprašanje nezakonskih otrok gati tudi krvno se često obravnava pred sodi- kljub precejšnjim stroškom šči in pred raznimi dragimi Nekateri fantje napačno mi-oblastmi, toda navadno ne na slijo, da se bodo rešili, če na-veseoe nezakonskih mater niti mečejo v pravdi tim vet bata nezakonskih očetov niti sorodni-: na nezakonsko mater in jo na-
kov in svojcev nezakonskih očetov in mater Običajno se ob takih priložnostih ugotovi, da vsi navedeni ne poznajo (»osebno dobro zakonskih določil, ki veljajo za nezakonske otroke, dasi bi jim to koristilo Zato je vsekakor dobro v interesu vseh teh nekaj najvažnejšega povedati iz predpisov, ki urejajo položaj nezakonskih otrok Koristilo pa bi to morda tudi tistim dekletom, zlasti čednim kakršnih je pač nekaj, in fantom, posebno podjetnim, ki so v nevarnosti da pridejo pred sodišče zaradi plačevanja tako imenovanih »alimentov«.
Pri nezakonskem otroku je predvsem treba najti očeta Oče je po našem zakonu tisti kdor je očetovstvo prizna, ali pa je bil s sodbo spoznan za očeta Očetovstvo se prizna z iziavo pred matičarjem ali z javno listino ali v oporoki Ce mati s tem priznanjem ne soglaša ali če. v roku enega meseca potem, ko je bila obveščena od matičarja o očetovem priznanju ne izjavi, da soglaša s tem, lahko tisti, ki je priznal očetovstvo, vloži tožbo zaradi ugotovitve, da je on oče nezakonskega otro-
alikajo kot vlačugo, sebe pa malo manj kot posiljence. To v tej pravdi ni važno, dasi je taka »počastitev« ki čaka na sodišču mater precej pogosta. Pač pa je določeno v nekaterih drugih državah (n. pr. na Madžarskem in v Švici), da nezakonska mati izgubi tožbo, če se dokaže njeno nemoralno življenje v dobi spočetja Prav tako se ne izmaže tisti, ki dokaže, da je mati imela razmerje v kritični
preizkušnjo otroka. Ce v tem roku ni bila vložena, je nezakonska mati izgubila pravico vložiti tožbo, pač pa jo lahko v'oži še otrok sam v roku 5 let od dneva svoje polnoletnosti S tožbo se lahko zahteva poleg ugotovitve očetovstva tudi primerna preživnina za otroka ter primeren prispevek k stroškom, ki sta jih
rodbinsko ime moža nezakonske matere, če se mati o tem sporazume e svojim možem.
Posebno vprašanje je vprašanje dedovanja med nezakonskimi otroki in njihovim: starši ter ostalimi sorodniki. Nekateri zakoni so bili in so deloma še v tem pogledu zelo kruti do nezakonskih otrok. Tako se je na
povzročila porod in nosečnost, primer na Ang eškem do leta
ter prispevek k stroškom materinega vzdrževanja v času treh mesecev pred porodom in treh mesecev po porodu.
Nezakonski otroci so izenačeni z zakonskimi. Zato imata oba nezakonska starša do nezakonskih otrok iste dolžnosti in tudi
dobi z drugim, medtem ko velja i iste pravice kot do zakonskih.
tak predpis v nekaterih drugih
državah, in sicer v Nemčiji in Švici Pri nas pa velja v takih primerih, da je oče tisti, ld pride najverjetneje kot tak v poštev Ponekod drugje je za tak primer določeno drugače:	na
Danskem in na Norveškem n. pr. so v takem primeru soočetje vsi tisti, ki so v kritičnem času imeli z nezakonsko materjo razmerje Taka ureditev je seveda zelo ugodna za otroka Drugod je določeno, da je oče tisti ki je najpremožnejfii, kar tudi ni slabo za otroka, medtem ko Je madžarska in švicarska ureditev za nezakonskega očeta pač zelo ugodna, zato pa krivična za nezakonskega otroka Prav tako
Predvsem jih morata sorazmerno s svojimi možnostmi vzdrževati in izobraževati Ce ima oče večje dohodke in manjše izdatke, določi sodišče za njega večji prispevek kot za mater. Ce se kasneje razmere enega ali drugega spremene, se lahko vsak čas preko sodišča zahteva znižanje oziroma zvišanje prispevkov Dožnost vzdrževanja traja toliko časa, dokler otrok ni pridobitno sposoben. V načelu velja ta dolžnost samo do polnoletnosti, toda če so starši namenili otroku strokovno izobrazbo, ki zahteva dolgoletno šolanje, traja obveznost vzdrževanja tu-
1928 štel nezakonski otrok tem pogledu kot »otrok nikogar« in ni dedoval niti po materi. Mati je imela samo dolžnost vzdrževanja Podobno je še danes urejeno v nekaterih državah ZDA. V bivši Jugoslaviji je dedoval nezakonski otrok samo po nezakonski .materi in njenih sorodnikih, ne pa po nezakonskem očetu Tako je določeno tudi v raznih drugih zakonodajah, zlasti germanskih in velja taka ureditev kot germanska Teko je določeno n. pr. v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Švedski. Romanski sistem sloni na načelu, da je treba ločiti med pri' znanimi in nepriznanimi nezakonskimi otroki; tako je n. pr. v Franciji določeno, da so priznani nezakonski otroci popolnoma izenačeni z zakonskimi: m3;ijo celo očetovo rodbinsko ir,Je, imajo njegovo državljanstvo in po nezakonskem očetu tudi dedujejo, to pa z nekimi omejitvami v korist zakonskih
Jz Litije in okolice
di do polnoletnosti. Prev tako
t	. Je krivična za nezakonskega	kovanji
ka' JEref i?n™®,r v H fTveda _,v otroka ureditev v Franciji, kjer ten in ki je že bil pridobitno nezakonskih otrok nač pa bo v
• .nHn n /\ -v rt 'V/I i	C VMA I	.	__
ki: »To se zgodi lahko srmo v...« Prav tako redek je v praksi primer, ki je tudi določen v zakonu, da namreč nezakonski otrok potem ko je postal polnoleten, vloži tožbo, ki z njo Izpodbija očetovstvo osebe ki je priznala v sag'as ju z matere o da Je njegov nezakonski oče. Pač pte je v praksi dosti takih primerov, kjer toži nezakonski otrok zarinman no n°zakon-ki materi, zaradi ugotovitve nezakonskega očetovstva Pri tem je treba dokazati, da Je imel tisti, ld je tožen razmerje z materjo v času od 180 do 300 dni pred rojstvom otroka Ce je takih oseb več, se šteje za o*eta tisti, ki je najverjetneje oče Na splošno sodišče v teh oravdah boli g’eda na koristi otroka in je fant kj zani trdi nezakonska mati. da je imel v tem kritičnem času z njo razmerje, lahko kar precei gotov, da bo nostal po Pravnomočni sodbi srečni »V pa mani srečni oče Zato je zan bolj pametno če se mu količka’ smili njegov žen in če se ne drži stare kmečke navade da se je v tem primeru zaredi lepšega le treba spustiti v pravdo da se kar uda in si prihrani atro Ske Pač pa se lahko z u»»ehnrr spusti v borbo z nezakonsko materjo, ki navadno v pravdi n' tako krotka kot pred pravdo, lahko dokaže svoio soolno nezmožnost. nesposobnost oploditve da je bila mati ob razmerju že noseča da iz razvitost' otroka ob rojstvu sledi da Je bil ob njegovem razmerju otrok že spočet itd Kot zadere sredstvo lahko uporabi nezavonsk: oče tudi krvno preizkušnjo C' krvna preizkušnja pokaže, da 1 očetovstvo izkl'učeno, le seved-pravdo dobil Seveda le takt' primerov bolj malo. ker Je krvnih skunhi malo !n se reiL po gosto zgodi da imata dva is* krvno skupino čeprav nista v nobenem sorodstvu Vendar s-je že zg*vil’o pred sodtščeir v Slovenili, da je nezakonska mat tožita kar tri in so Šli ve tl-krvno preizkušnjo — ta pa J« pokazala da nobeden ni bil pravi. To v spodbudo tistim ki bi vendarie bili pripravljeni tve
očetovstva je prepovedano). V Franciji namreč ni dopustno tožiti zaradi ugotovitve nezakonskega očetovstva, ampak velja kot nezakonski oče samo tisti, ki očetovstvo prostovoljno prizna Na poseben način je urejeno vprašanje nezakonskih otrok v Sovjetski zvezi; tem je bilo določeno dne 8. IX. 1944 z 20 členom ukaza Prezidija Vrhovnega sovjeta SSSR da se ustavi pravica nezakonske matere do tožbe zaradi ugotovitve nezakonskega očetovstva, zato pa Ji Je bila dana pravica do državne pomoči za nezakonskega otroka, lahko pa tudi zahteva od države, da ga brezplačno sprejme v poseben zavod Tožbo zaradi ugotovitve nezakonskega očetovstva je treba vložiti pri okrajnem sodišču, v čigar območju živi nezakonski oče Vložiti jo Je treba najka-
ben za delo In nima drugih sredstev za preživljanje. Seveda pa imata tudi oba nezakonska starša pravico zahtevfti od nezakonskega otroka, da ju preživlja, če prideta v stisko ln je nezakonski otrok zmožen jima nuditi podporo.
Višina preživnine, ki jo določi sodišče nezakonskemu očetu, je odvisna predvsem od tega ali dobi nezakonski otrt>k otreško doklado. Ce dobi doklado preživnina ni tako velika (500 do 1000 din pa tudi več kar je odvisno od očetovih dohodkov in potreb otroka) Ce pa otrok nima doklad, znaša preživnina tudi 1800 din ln več mesečno.
Nezakonski otrok dobi dekliško rodbinsko ime nezakonske matere. Rodbinsko ime nezakonskega očeta more dobiti le tedaj, če ga nezakonski oče prizna ln se sporazume z materjo, da otrok nosi iijegovo ime Pač pa dobi nezakonski otrok
ZB iz Litije tov. Franc Gorenc — Planinski Zborovalci so razpravljali o pripravah za proslavo desetletnice osvoboditve. Soglasno so se izrekli, naj bi imeli na Savi samostojno društvo borcev. Izvolili so delegacijo, ki bo ta sklep zagovarjala na p.ihod-nji seji Komunskega odbora ZB.
Poslanec Kermavner med predilničarji
Člani raznih litijskih delovnih kolektivov se zb ero od časa do časa, da pregledajo svoje delo ter se pogovore o uspehih in ovirah pri delu, pa tudi zato, da si zastavijo naloge za bližnjo bodočnost. Taki sestanki so bili pri »Remontu« in »Zalesu« v Litiji ter v usnjami in pri »Tesarju« v Šmartnem. Vsebinsko bogato razpravo so imeli na sestanku litijskih predilničarjev, kamor je prišel poročat 'judski poslanec tov. Kermavner, kj je seznanil zborova ce o novih socialnih zakonih i. dr. Na zboru so poročali ravnatelj predilnice tov. Janez Benedik in še drugi člani prediloiškega kolektiva. Navzoči pa so grajali pičlo udeležbo. ki ni v ponos naših predi Imičar jev.
22. maja bo v Litiji mladinski pevski festival
V prihodnjih tednih bomo imeli v Litiji v okviru proslav V zadnjem času se vrše mno- 110-letnice osvoboditve vrsto po-vsekakor tudi pri nas priznana žični sestanki in občni zbori membnih kulturnih prireditev, dedna pravica nezakonskega društev ZB v litijskem okolišu.: Med največje glasbene pr.re-otroka po nezakonskem očetu, Uspelo marufestacijsko zborova- ditve v tem letu pa lahko uvr-glede dedne pravice po sorodni- nje so imeli na Savi pri Litiji, stimo festival m.sdmskih pev-kih nezakonskega očeta pa bo kjer je včlanjen 101 nekdanjih skih zborov jz vsega okraJa verjetno sprejet romanski sistem borcev proti fašističnemu na- Ljubljana okolica, ki bo pn nas in bo priznana dedna pravica gilju. Zboru je predsedoval tov.; 22. maja. Sode ova.o bo 17 g.m-po teh samo v primeru, če bo | Leopold Hauptman, ohšimo P9“ nazij, to je prav vse gimnazije v oče očetovstvo priznal
Družabni večer rezervnih oficirjev
Bralci »Zasavskega tednika« že vedo. da imamo v Litiji marljivo delujočo podružnico UROJ. — Udruženja rezervnih oficirjev Jugoslavije Člani te organizacije so raztreseni po vsej litijski okolici Da bi se (Obliže spoznali med seboj J* te dni priredili družabni večer v sindikalni dvorani na Stavbah. Pohvalno je treba omeniti skupino iz Jevnice, ki ie prišla na to prireditev stoodstotno Prireditveni odbor je z uspehom večera lahko zadovoljen. Takih sestankov se naj bi v bodoče udeležili prav vsi člani UROJ. Na večer litijskih tovarišev UROJ je prišel tudi predsednik okrajnega odbora UROJ tov. Miha Berčič iz Ljubljane.
Novi sindikalni odbor v predilnici
Sindikalno življenje je v litijski predilnici nekoliko popustilo. Zato so na zadnjem občnem zboru osvežili odbor ES in so izvolili za predsednika tov. Semca, za podpredsednika tov. Borisa Lapajneta, za tajnika pa tov. Branka Bizjaka. Tudi ostali člani so znani kot agilni društveni delavci
Člani ZB na Savi žele samostojno društvo
točilo pa je poda' predsednik našem okraju.
Obdetoven e vrtov ,n otroške doklade
V članku »Trezno prtimthmo in preudarimo«, ki ga je -Zasavski vestnik« objavil prejšnji teden, je pisec tega -estavka v prvem in drugem delu članka pravilno prikazal poraat indu' atrije pr: nas ter skrb budske pikasti za dvig kmetij-ke proizvodnje ki je v preteklih letih x objektivnih razlogov nazadovala.
Nj pa v članku povsem točna
snete v 5 letih od dneva rojstva 'lahko dobi nezakonski
gllllllilMiillilllllllllljlllillllllllllUiUllllillllllillilllllllillllllllllllljlllllllllllllilllliinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliltlUlllllltlllllllllUlllllllllllllllllllllllllljlllllllllllllllllllllllllliilililll1
FRANCK
i industrija kavovine
ZAGREB
čestita slovenskemu ljudstvu k prazniku 27. apri* I lu in 14. obletnici ustanovitve 0F in jim želi še mnogo uspehov pri izgradnji socialistične domovine
i
-	•	I
s	I
51IIII1IIIIIII llllllllllllll1lllllllllllllllllllllllll!!lllllllll!l1ltnil!llll!l!lllllllllllllllllll!lllllllllll!lll!ll||||||||||||j||||||lli|||||||||||||||||||!||||j||!||||||DIIIIIII[||||lllllllll|||||||||||||||||||||||lllllllllll|||||||||lllllllllllllir.
trd.t*v, da bi delavci aaradl otroških doklad opuščali vrtove neobdelane Saj je tako na upravi za komunalno gospodarstvo kot na upravi Zunanjega obrata rudnika kjer delijo v najem vrtove aplošnega ljudikega premoženja vsako leto večje povpraševanje z« temi vrtovi Neobdelano ostane samo oddal ]eno nerodovitno zemlj.šče zlast; na rudniških nasipih Najemn.k5 vrtov pa razen najemnine ne plačajo nobenega davka niti niso zaradij tega okrnjeni pr otroških dokladah Zemljiški lastnik, pa plačajo davek od zemljišča po katastrskem donosu, ne glede na to če zemljišče obdelujejo ali ga puščajo v ne-mar Tako tudi lastniki vrtov ni-
majo vzroka, da bi zaradi znižanja otroških doklad puščal: vrto' ve neobdelane Tuti Pa. ki nimajo več kot 500 kvadratnih metrov vrta so oproščeni davka in niso zaradi tega prikrajšani pri otroških dodatkih Med našima laetnik, — delavci pa je največ, takih. Davek po katastru je minimalen Od šest sto kvadratnih metrov njive povprečnega (četrtega) razreda znaša na primer letni davek 200 din Povsem jasno in pravilno pa da s« ljudje ki so posestni!, večjih površin zemlje ne moreio enako tre-tirati kot tisti ki se preživljajo eamo od svoj« plače Iz prednjega sledi da ie ljudski oblasti na tem, da obdelamo čimvečje površine zemlje. -Rk-
Volnim obveznikom
mestne občine Trbovlje!
osnovi dopisa Vojaškega | Trbovlje št. 968 t dno 9. aprila 1955 opominjamo vse vojne obveznike na spremembo v načinu vodenja vojno-teritorialne evidence oziroma na nov način priglašanja in odglašanja vojnih obveznikov na območju LOMO Trbovlje, t. j. na področju Vojaškega odseka Trbovlje.
Priglaševanje in odglaieva-nje vojnih obveznikov M bo vršilo na sledeči načini a) Vojni obvezniki, ki se stalno odglašajo is območja naše občine v občinski ljudski odbor kakšnega drugega okraja, t. J. na področje drugega vojaškega odseka, napravijo odglasltev na
bence preteklosti
(Nadaljevanje ln konecj Oster trak po tobaku in vinu Mati le Hala mu je udaril v not, ko je vstopil.
Počasi fe odkrevsaj k miti Okrog ločilne mize *« /e gnetlo nekaj pijanih moj Tam v kotu je nek do t glavo uprt no mite smrčal, da le zateglo odmevalo po »obl.
•Trt dedu je zaklical natakr rld, ki ga /e vprašujoče pogle* dala iz ta točilnice
je prinesla pijačo, jo /e duš h n n ie i» naročil.
Ko mu
izptl v dušku Kmalu mu I• začela kinkali glava Po ušesih mu je iumefo tn bilo mu ie, ho da se vee tvel prebuja v njem. Le nejasno se le tavedal zmede hripavih glasov okoli sebe Bnokomerno smrčanje It kolo ga je utrujalo Veke *o kor ame od sebe zlezle skupaj ln kot posekano drevo mu je glava klonilo ne raspre-strte roke V kotarcu je zagledal svoj obrat, ki ee je motno spreminjal in nihaj tem ter tja. Le ke podzavestno je bedel, v duhu pa le bil daleč nekje drugje.
Pred očmi je^zagledaj slabotno postavo -trojega očete*, potem pa so se vrstili ie bratje In sestre.
na pragu tn jih v»a objokana pozdravljala, ko so odhajali ta delom. Se m še *o sl sledile podobe Videi /s vsega izmučenega očeta, ko je zadnjikrat leial doma. pred njim je le• ial zguban obraz matere, št mu le nato sledita, tekal je v duhu brate, ki se »e potikali po svetu, ee »pet vračal v svo/ dom nek/e na bregu. Se Anka je stala pred njim. Via v strahu mu je gooo-rilai •Otroka bom dobila. .« Stala eta ta kostanjem nad hišo Tiha no& polna ean/ in iella, se je znova porajala v njem Kake vnelo ji je takrat zatrjeval •Skrbel bom tale in za etrokaU Tako je govoril isdt kasne/e, ho te /e rod / drugi
Leta so tekle, kot se zda; brzde misli v njem Nekajkrat mu je sunkovito klecnile glava dn ee je za hip predramil, a le take/ odiet nazaj v mladostna leta. Toda ta so kmalu potekle m za njimi je prišla bolest. Vse se je razpršilo kot oblak in spet je bučalo o njem. , Odpuščen/ KHc lačnih otrok je tlel nekje v globini in postajal vedno močnejši.
Zama/al se je kol takrat ob plotu In §» naslonil no mize. Iznenada ga je iz sna zdramil glas, ki je bil sicer znan, a je prihajal od daleč
•Zbudi se. Tone, poldan jel*
•Zdrami »e irendarl• ga it nekdo tresel *a ramena.
Zganil se je šele takrat, ko /e na vratu začutil toplo roko Ko »o jo s treznil, se /e bedasto zarežal v pr jatelja;
•Ah. ti si, Jožels •Tone, Čas je da greš domovi« mu je ta prigovarjal ln ga na vsak način skušal dvigniti s stola.
•Ne ne/« /e bevsknil, *k eta-remu morami«
»K ravnatelj ul«
Pokimal je
Ura je bila opoldne* ko sla ee z Jožefom odpravljala :i gostilne. Zunaj je sijalo sonce tn priletno svežina zraka ga je malo st/ez-n|la, Odšla sla po cesti navzdol. Spodaj pri restavraciji sta te poslovila. Jote je odšel domov. Tone pa /o je mahnil proti rudniški pčearn j hi je stala na malem griču ob cesti.
•Kaj želltet- ga je vprašala pleamiška uslužbenka pred vrati ravnateljeve pisarne in go nezaupljivo pogledala
»Z nilm bi rad govorili• je pokorr/ prot vratom
Odkimala je in osorno tekla.
•Domov morate pijan' »tel«
To ga je raztogotilo Prijet je za kljuko in vstopil, Pred sebo; le zagledal ravnatel/a.
•Kdo ste ln kaj želiteN Začel je pripovedovati Govoril je odsekano Tu 'n tam e zajel sapo .	•Doma imam
etrohe. žena me čaka.. Kako naj fjvtmof Pocrkall bomo od lakote Ne ne, to ni mogoče,« /e lecljal (n požiral silne h: so mu silile v pljuča •Za/ ml je.* /e bo/j osorno kot prijazno odgovoril stari •Zaloge ee k opttjo kmalu pridejo drugi na vrste Sicer pa »le pijani n domov ..«
Več ni slišal. Odšel fe. ne da bi bil pozdravil. Jeza In obup sta z# borila v njem To ni bil več človek, bil je le še meglena senca življenja, ki drvi nekam daleč proč od doma, od otrok...
Vrnil se le v aosFIno in pil pozno tja v j>opoldn» Toda ni zoepal čeprav je toliko pH. NI tmrčal bot tisti lam v kolu, le togo le gledal v strop.
•Domov pojdi/« /e kričala v njem nrhn notranja s//a in hotelo kljubovati listi stralnl, h' 1» postajala vedno močnejša, mu šumela o ušesih In ga polnila z občutkom groze Pozabil je na dom pozrbll nn otroke Burno je utripalo o njem vrče. kol da bi
hotelo it telesa Potem se je oa-ločil Vse temneje se je okoli njega polnila prazn na in grozila, da ga bo vsak čas požrla.
V mraku le odšel Počasi zibajoč se je vlačil po cest: Vse okrog njega 1» bilo motno. Rahle meglice so se širile po dolini Povsod so Se prižigale luči In mežikale v mrnku.
Po kratkem čaeu je obstal. Ozrl ee je v nešlev Ine svetlikajoče se luči lam na pobočju hriba tn z očmi iskal tisto, ki mu je bila tako draga, Stabost ga je prevzela Oprijel se je zidu ob cesti, nofo pa z poslednjimi močmi pognal naprej
Spodaj v temi mu je posialo laže N i več n/ videl luči, nič več utripanja samo tista obupna misel je ie živela v njem. Nepremično je gledal mimo strnjenih hiš, ki »o se vrstile ob ceetl In mu kazale pot
Pl/trno ee je opotekal po cesti o mračno globel. Sam ni vedel, kdaj ee le znašel na mostu. Pod nj m le v burnih valovih brsela Sava. nad njim pa so se vzpenjale puste skalnate čeri in se kot črne sence vedno ožje zagrinjale nad njim. dokler ga nlfo i ogrnile..
Cer nekaj dni so ge potegnili Iz Save.,,	Ado Nagktv.
LOMO Trbovlje, v katerem so do odglaaitve prebivalk ne pa na Vojnem odseku, kot Je bilo to v navadi do sedaj. Odglasi-tev so izvrši v vojaški knjižici v rubriki VII »Potrdilo«;
b)	ravno tako kot pod točko a) ie vojni obvezniki za stalno odglašajo na Ljudskem odbora mestne občine Trbovlje, če spremen« mesto prebivanja v občinah našega okraja, na primer preselitev iz občine Trbovlje v občino Trojane;
c)	vojni obveznik, ld so J« preselil iz neke občine drugega okraja In se je tam za stalno vojaško odglasll ( v knjižici pod rubriko VIII »Potrdilo«) ter se nato preselil na območje LOMO Trbovlje, se mor* v roku 8 dni obvezno vojaško priglasiti pri Ljudskem odboru mestne občine Trbovlje in ne na Vojnem odseku okraja Trbovlje:
d)	isto kot pod točko c) volj* tudi za vojne obveznike, ki se odglašajo is neke občine v notranjosti našega okraja *• LOMO Trbovlje, da sc v roku 8 dni obvezno priglasijo P" vojaškem referentu Ljudske#* odbora mestne občine Trbovlje:
e)	odglasitov rezervnih oficirjev, če se odselijo na področje drugega vojnega odseka, se še vedno izvrši pri Vojne® odseku okraja Trbovlje in na osnovi te odglasltve nato Še P** vojaškem referentu Ljnd'ikeg» odbora mestne občine Trb-ivllA kot Je bilo to ie do sedaj regulirano. Isto velja tudi za priglasitev;
f)	vojni obvezniki se v zveri s priglašenjcm in odglaeitvlta priglasijo pri Vojnem odseku samo ob priliki odpuščanja ** kadra ali iz vojaških vaj;
g)	začasna priglasitev in od-glasitev vojnih obveznikov *• vrši pri ljudskem odboru mestne občine Trbovlle tn ne ns Vojnem odseku okraja TrboV-
Ufc
Trbovlje, dne IS anriln 1955-
V»1 ref »ter st
a* tajništva LOMO Trbovlje)
Življenje tuberkuloznih bolnikov
in niih zdravstvena oskrba v okraju 1 rbovlr e
r Kaj nam povedo rezultati ankete o življenju tuberkuloznih bolnikov?
Slika o zdravstvenem stanju valstva (fluorografija) itd, vse do žičnice. Delo Je normirano prebivalstva,	ki naj daje osno-	to so rezultati skrbi naše socia-	in ga fizično ne zmore. V nekako in	smer	delu zdravstvene	listfčne skupnosti v	tej smeri,	terih podjetjih Je seveda često-
službe,	sloni	predvsem na po-	Se večje uspehe na	tem pod-	krat težko najti primerno lažjo
datkih	zdravniških ugotovitev	roč ju pa otežkočajo	razne za-	zaposlitev, vendar Je prav go-
v zdravstveni ustanovi Povsem preke, med njimi zlasti neza- tovo, da bo v laMh pogojih najino pa Je, da ti podatld, če- dostna zdravstvena prosvetli e- ravna posledica ponovna akti-prav popolnoma zanesljivi, ne nost prebivalstva.	j vizacija procesa pacientke. Po-
dovoijujejo trdnih zaključkov Da bi v čimvečji meri raz-! dobnih primerov Je več. Zato Je o celotni zdravstveni situaciji jasnili celotno problematiko tu- nujno, da podjetja v takih primer zajemajo le tiste ljudi, ki berkuloznib obolenj, se je Cen-Bo iskali zdravniško pomoč ▼ t ral ni higienski zavod odločil, ambulanti ali dispanzerju, vse da organizira anketo o življe-druge bolne osebe pa, ki niso nju tuberkuloznih bolnikov in iskale bolniške oskrbe ali zdrav- njihovi zdravstveni oskrbi isto-niških nasvetov, pa zdravniški časno pa tudi o življenju in
službi sploh niso poznane. | zdravstvenih razmerah netuber- bolniki sami o svoji bolezni
Posebno problematična so tu- kuloznih oseb iste starosti in sorazmerno slabo poučeni. Ce-berkulozna obolenja, ki so so- spola, tako imenovanih dvojni- lo tisti ki so se zdravili v specialno in ekonomsko zlo. Pro- kov. To anketo je narekovala cialnih bolnišnicah za tuberku-blem tuberkuloze se v naši predvsem visoka umrljivost za lo— -- *-	x— ~„a
družbeni skupnosti obravnava z j tuberkulozo in visok letni po-vso resnostjo, zato tudi uspehi rast bolnikov. O izredno pere-ue Izostajajo. Brezplačno zdrav- čem problemu tuberkuloze v Uenje tuberkuloznih bolnikov v j okraju Trbovlje nas pouči na-mnogth novih bolnišnicah in ■ slednja primerjava s staniem v dispanzerjih, breplačna mno- ! celotni Ljudski republiki Siove-žična rentgensko slikanja prebi- ni Ji, k) se nanaša na leto 1954.
lilrtili
merih skupno z dispanzerjem in sindikalno organizacijo proučijo vse možnosti rešitve.
O tuberkulozi vedo ljudje zelo malo. Začudi človeka predvsem ugotovitev, da so celo
vzroka bolezni nekoliko dru- stveno prosvetno ter socialno gačno mišljenje kot pri bolni- dejavnost, ki bi morala biti ob kih. Najčešče so omenjali vpliv pravilnem delu organizacije hrane, često tudi okužbo v rodu. RK najraznovrstnejša, nihče od PORAZNO JE, DA 11 BOLNI- bolnikov ne omenja, prav tako KOV OD 70 NI VEDELO ZA: tudi ne morebitnih intervencij, ODGOVOR.	niti povezave RK s podjetji ter
NA VPRAŠANJE, KAKO SE drugimi forumi. Velika verjet-OKU2IMO, JE DALO NAPA- nost je, da se delo RK res ni CEN ODGOVOR S2 % BOLNI- razvijalo v tej smeri. Med dru-KOV IN 30% DVOJNIKOV, gim nas na to opozarja tudi
NA VPRAŠANJE, KAKO NAJ BOLNIK RAVNA, DA NE BO OKUŽIL OKOLICE, PA JE PRAVILNO ODGOVORILO LE 81 % BOLNIKOV IN (pomislite!) 50 % ANKETIRANIH ZDRAVIH OSEB.
Relativno najbolje so bolniki poučeni o načinu življenja, ki je potreben za uspešno zdravljenje. To kaže na to, da dis-
dejstvo, da med Hani in nečlani organizacije ni nobene razlike v poučenosti o tuberkulozi.
Nizko število hišnih obiskov, kj je bilo omenjeno že uvodoma, se očituje tudi iz ankete. Čeprav so stanovanjske "razmere važen faktor v epidemiologiji tuberkuloze, pregledom stanovanj dispanzer ni posvetil dovolj pazljivosti, zato ni mogel
»**♦? ram *»U'

S	s« fr M	h ii	fl	l w io-l 1.1	Sf
M o	•S" »S	m si*!	11 Is		:|i
iS	si		"O O) a ^		s n
«,7	6,5%	21,7	1364	11,2	14,4
34	34%	69,4	109,0	15,1	10,6
število ob-		dela na terenu v		družinah bol-	
Okraj Trbovlje UR Slovenija
lakov po domovih, visok od- nikov Jim je postalo jasno, da stotek dispanzerju nepoznanih reševanje problema tuberkuloze bolnikov, nizko število zdravih daleč presega delovno področje •ned prvikrat pregledanimi, vi- zdravstvene službe in da je ne-sok odstotek bolnikov, došlih v mogoče brez tesne povezave s dispanzer zaradi drugih obolenj, podjetji, ustanovami in družbe-
majhen odstotek pregledanih oseb, ki žive v kontaktu z bolnikom — vse to kaže na to, da
niml organizacijami.
Spisld, kt Jih Je pripravil pro tituberkulozni dispanzer, so iz-
dispanzersko delo v Trbovljah kazovall 91 slučajno izbranih še ni razvito m da Je zdravstvo- bolnikov, med katerimi pa je ni kader dispanzerja preža po- j bilo 12 takih, ki jih anketa ni «en predvsem s ambulantnim dosegla, ker so bili premeščeni “k®-	ali so se izselili. Tako je bilo
V avgusta lanskega leta med končno xa anketo določenih 79 delavci in nameščenci sedmih bolnikov in 74 dvojnikov. Evi-največjUi podjetij v Trbovljah, denca dispanzerja Je dokaj ne-Hrastnlku in Zagorju izvedena popolna, saj še pri razmeroma anketa Je imela namen dopol-, majhnem številu bolnikov na-niti podatke o socialno-ckonom- stopa nezanesljivost podatkov Kkih razmerah tuberkuloznih glede zaposlitve pri 12 bolnikih, bolnikov in tako osvetliti vpra- Ce štejemo zaposlitev, delo ln
nadzorstvom dispanzerja, nima- razgovore
jo o svoji bolem! osnovnih poj- predvsem vprašznju zdravlje-mov. V zvezi a svojim obole- nja, ostalim vprašanjem pa le njem sicer poznajo glavna na- v majhni meri. vodila o načinu življenja, vedo Na vprašanje, kje so bili bol-
bolniki posvečajo drugimi organizacijami in forumi pomagati reševati nezadovoljive stanovanjske razmere in higiene stanovanj. Pregledano je le kakih 30 % stanovanj
o vseh posegih v bolnišnicah, niki najbolje poučeni o tuber- tuberkuloznih bolnikov. Pre-o medicinski terapiji itd., ven- kulozi. Je od 66 bolnikov odgo- gledi se v glavnem vrše šele po
35 v bolnici, 10 v
dar zelo malo ali ničesar o ne- vorilo da: 35 v bolnici, 10 v ugotovljenem obolenfu, pa še varnosti okužbe in o preventiv-| dispanzerju, 7 v čakalnici in 5 to v zelo majhnem obsegu.
pa je Proučevanje stanovanjskih in
ki v naših
Sanje tuberkuloze tudi s tega delovno okolje kot enega izmed “117 ™ o preven«v-; oispanzerju, 7 v ranami«
•v. taključkov n. ...	! npr.v„ p,««,.	' K	"T«”* *"	JfJT
d* m anketna proučevanja “svoje kot metoda dela pri reševanju takih in podobnih priprav. Obdelava zbranih podatkov ter Izvedb« ankete je dala tudi dovolj izkušenj za to delo v bodoče. Anketo, ki Jo je or-ganizirai in vodil Centralni higienski zavod, so na terena Iz-£®dli zdravniki, kt so bili v tem “»ta na praksi na zavoda. Tako ®° bUf mladi zdravniki prvič Potegnjeni v izvedbo soclalno-JPedieinske akcije, kar Jim Je a«lo priložnost videti bolnika v
‘“JS’
no povezavo dispanzerja in	__
£^|rtlričulNeT0,n8 eV,den!^ vzroke Zanimivo Je, da bolniki m	, na vprašanja, ali Je tuberkuloza
" pr?f(‘th ,ni nalezljiva bolezen, sicer odgo-,bl ra°ra,a b,tl varjaio v večini primerov (87%) *e prav posebno dobra on ,.re- d# je boleMn n&ierijiva, ven-
časa boleznL Devet dovoljlve, bi moralo pri reše-bolnikov je odgovorilo, da Jih vanju problema tuberkuloze o bolezni ni poučil še nihče, igrati važno vlogo. Cesto je čeprav Je pet od teh pod nad- ugotovljeno pomanjkljivost sicer zelo težko ali celo nemogoče odstraniti, vendar bi mo-
prav posebno dobra pn ure
E3£T- ^» “Tt s* msTvAs
S fcSrifaM	k bo,n,k 0 tem ie *»*«• »M P»
se	«! a	bral, vendar mu nihče m po
se vrnila na delo z navodilom drobneje	-
rdravtilka. da - - *•
zorstvom dispanzerja že nad leto, eden pa celo nad pet let.
Od 58 bolnikov, ki so se rdra- rale intervencije zdravstvenih vili v specialni bolnišnici, je 11 ustanov ali družbenih organiza-
boinikov odgovorilo, da Jih v bolni Infoi ni nihče poučil v nji-
ctj le najti pot rešitve. Pripomniti pa moramo. da se dlspan-
hovi bolezni, kar je nedvomno **r bori z velikimi težavami.
nedopustno veliko število, če pomislimo, da Je prav v bolnlš-
predvsem kadrovskimi, zaradi česar mu je izven dispanzersko
niči najprimernejši čas za pouk 6*1" *®lo otežkočeno. bolnika.
V organizaciji Rdečega križa Je včlanjena približno tretjina novalcev, temveč anketirancev. Članstvo pa Je oprave stanovanj.
.	- obrazložil pomemb- _________________ _________
njegovem okolišu, spoznat, tetram, n. lažje	J*
* t»ko odtegniti od ambulantne VJnh tema prt Istem driuv pXo ££„**£*	bo,n,k^ * odgovoril, da Je| večj. kot v ostalih. Največ sta-
Natrpanost stanovanj Je velika ne le glede na število sto-tudi same Žalostna je ugotovitev, da Je natrpanost v stanovanjih bolnikov relativno
možnost dobil podporo RK. 44 anket, ocvanj Je enosobnih, kar one-
.	-"-v -	»raj a.uuuiu..v.ic ,
•n bolniške pratae v oparova- knmnnlomn kjer n»1a*a In vozi oknih*	u ^ ________ _	. .	-	.	„ -.	--------- — ------
"»n bolnika I, sedemdnevne« 1«W»ke težke voričke k»m«j' zdravTmi ^dv^nTkiw.	nl 1^2® mogoč, da bi se bolniku oskr-
.	znravimi fdvoiniki) vlad« glede dejavnost Rdečega križa 7drav- bela lastna soba, čeprav so to
'niiiiifiiifiirimrnmiiiHiiiimniiiiniiiiHiiiniinnnjnHnimmmniniimmNiifmnimuiM utiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiuiiiiiiiiinmiiiiiM
nl In raztrgani, m te borci i Kdaj pa kdaf s» fe kdo pogreznil so flh potlednfe moči, na poho-
PS=ŠM	ESSS 3Sf:-2~S ilfKsr
d v/anj bur/i, ki se j* poigravala nas nadleguj* m Izdaja ln prav ^olilnZ h/Jkal? uHfn d,Ii v ko,0',°’	nega počitka. Kaj takega vzdrž
i rtpkim snegom In popiskavalo zato se partizani nl*mo nikdar dnbodt nelotul?li	Wad c#»'° Vransko - Kammk le tisti človek, ki oč za ha, s*
veselili sime Bila je nai scvrai-	.	*pi*' Ldru' *e kolona ustavila. Po dolini bori Toda tudi ta vzdriljivost
nlk saj je od man koaa zahte- ?/”?,pa, 3? *? Jrenuin# grenkosti m /j pom kala skupina Nemčevi ima »roj konec, svoje meje. vala življenje.	°	življenja is bolj globoko zajsda- Kaj sedajT Tišina! Vodstvo bata- Kolona s* /« začela pogosteje
le sr srce	i /Jona st nl odločila ta napad. Tu trgati, borci so klecali, se pobi-
rali :n spet omagovali.
č«z vrhove, si fe s teiavo utirala *be!no gaz o celo Pravzaprav sl !• v*ak borec delal svojo gat, "o/tl burla je sproti zametovala popinje v snegu Ce st »« po rebrasti goličavi pognal za ko-
rak naprej, tj je za dva epodn-■J '0 nazaj, Toda borci »o kf/ti-oovali ustmu vetru, snegu tn ta-Vratnl zxml.
Pohod do vrha planin* je *a-ntevai izrednih naporov ln bri *° »o se borci v zakotni globači rhollko oddahnili, I* njihova Prsdhodn ca ie ubrala pot čez raniti previs Sneg le segal pasu *n te je med Številnimi °Zam' mlel ko laneno teme Nenadoma jr pridivjal pobes-dvL-*/.*r’ P°9rahf’ »pek sneg, gr Jffn / v oblak in ga odnesel vrh o Sav njsko dolino.
,	e,° t,ma ln Švabi In
bzlva/. /e zagodrnjal vodnik rep c ko mu j* velet nami
2? *° ovratnik
»Mnopofcra/ sem so veselil ti-in Pomislil skojevski stkre-rt- , orko Siukn-iztok •Prav ra-hrepenel, da nao obl “ belem oblačilu, z tvjast ml O i/7", s polnim potokom ledu. Itir, *a*° Je bl,° tabavno In pri-bnM° ,ank°n/t na prisojnem nn-lu. smučnnle o planinah dr-
tnJx 0 Potoku kepanj* okoli *nei„ffra mafa _
no« , lafrr.01 U btl° fo f*s. Tima I* bila dobrodošla, ker nam
življenje.
Tudi Usta zima, ki j* tako bohotno spodrinilo jesen 1944, je naprtila partizanom mnogo gorja. Bila je res hudobna. S hudim mrazom. ki le grizel prav o kosti, je pestila partizane, jih obmetavala z globokim tnegom In jih izdajala sovražnikom. Bila j* nepopustljivo in neizprosna, br*z slehernega usmiljenja.
Nemška zimska ofenziva, tl e* le začela jeseni 1944 it terlala od borcev ljudske revolucije mnogo samozata/evan/a in dragocene žrtve. Osvobodilne šile na Ita je tekem to v it j ofenzivi Iz-
Jole Stok-Korotan:
Rzzpetauie v Batuu
Naj počivamo1 Nel Tu o snegu lahko kvečjemu zmrznemo, zato pa naprejI Pojdimo v Revirje! Tam nas bodo toplo sprejeli, kajti tam je naš dom. Rudarski revirji so našiI
Ta mteel je napolnila paritzan-ska srca z občutkom sreče n za-»Ohl« fe vzdihnil	Tone.	ki je	nt hotelo drezati v trie nje gnez-	dovoljstva.	V borcih so vzbrstele
drgetal v raztrgani	bluz!	in s*	do. Njegov d/ so bili Revirji	nov* moči.	In dolga kolona te le
Izčrpan opletal po	eneini	gasi.	i	tn dalje Kozjansko področje.	znova, še	bolj odločno zarezala
•Na vse bi pozabil,	na vse prt-1 Ko je nemško patrola odkora-	v gozdno	prostranstvo ter s#
slano trpljenje, ko bi mogel | kola proti Kozjaku, eta dve mi- vzpenjala in vijugala po pobočju
-	. . .	. .	—______.	,____,______ ____,___, eta doe mi-	.
zdajle sesti na zapeček do male trat jezni trojki odhiteti a zasedo, Cemšenlike planin*, gubil* mnogo kadra tn borcev. Iz P*^ ■	Prekleto, ali bo kdaj ko- bataljonska kolona pa fe med Tisto noč je bila tako temna
dneva v dan se ee vrstile krvave oec tega hajduhovanjal•	njima prečkala ceste in se za- in potuhnjena, da ji partizani
borbe, tvegani probofl in neprr »Ne tarnaj, Tone/, go /» taor- ' grizla v breg proti Šipku. Za niso prav nič zaupali, pa čeprav nehni pohodi brez pol'tka. Po- nil strelec Gvido in pokazal na n/o sta prihiteli tudi zasedi In ,0 lo imeli vedno za svojo on-
manjkanje streliva hrane, oble- nogo zavito v iakljevino. •Poke In obutve je bila stara parit- glfll • • • b! zamenjal t meno/f« tonska pesem — vpraSan/e vsa- Njun pogovor je pretrgala buriš«
kega borca posebej Kdor ni Imel la, ki je z oblakom sipkega ene-jeklene volje do itvljenja. nl ga pridivjala čet greben po olan-vzdržal proti kruti zimi .'n divji sarskl trati Borci so povlekli nemški ofenzivi.	glave med ovratnike In se t hrb-
Toda bore j / bataljona Stajer- tom uprli burfl. In brž ko je skt brigade VDV so imeli toki- snežni oblak odprsil v dolina, je no voljo tn še čvrstejšo zavest pridivjal drugi, tretji... boriti s* za sirobodo tn fa*t na- Dolgo kolona osnežtnih mož roda, Tl borci *o ** prekalili v e* je zdajci vijugala navzdol ognju in mrazu, zato so verovali, proti Motnlškl dolini nekoliko da bodo tudi Iz te ofenzive zšll hitreje Borci so nemo sledil kot zmagovalci	drug drugemu, ee nemočno ople-
Daleč od doma tn toplote, toč-1 tali po gazi ln polzeli » dolino.
nadaljevali pot po zasneženem jateljlco In zvesto spremljevalko, gozdu Pod Jasoonikom le kolo- Tistikrat pa bi se ji Izognili l* na zavTa v vllugcsto sotesko, bi b‘lo to le mogoče. Slehernega
pretekla ceste Vransko — Trojane In se spet zgubila v noč Pred bataljonsko kolono se je Šopirila Cemšentška planina, bri ko je Borci so »; pomagali s vsemi ib-rimi In grebli navkreber po pobočju strme planine Pohod jo
borca ee je oklepal občutek, do /Im noč nl naklonjena, skoraj so te je bali.
Nenadoma je nočno tišino preparal mUraljeznl rafal, ki je zalajal na pobočju Cemšenlike planine. Za njim so zaprasketale
postajal od ur* do ure počasne/- tudi puške, potem je eksplodira-il. Borci so ee sključenih postav la ročna bomba :n spet zaregljal pomikali o hrib. ko da malo mitraljez Rafal je izzval nov ra-svtnČene nog* Nj hovo orožje, tal vmes po je tašumela raketa strelivo (n oprema je bila težja . in t škrlafnordečo svetlobo raz-ko kdaj koli. Seveda, zapuščal* svetila planino. Streljanje je ie
bolniki 2 aktivno, odprto tuberkulozo; večina družin bolnikov pa šteje 3 do 4 člane. SEDEM BOLNIKOVIH STANOVANJ SESTOJI LE IZ ENEGA PROSTORA. Od teh je pet poročenih, dva z malim otrokom, razen enega so vsi že nad eno leto tuberkulozno aktivni in pod nadzorstvom dispanzerja, vendar njihovo stanovanjsko vprašanje še ni rešeno. Svojo sobo ima le osem od 79 bolnikov, 46 bolnikov spi v sobi še z enim ali dvema stanovalcema, 16 s 3 in 4 osebami, osem s pet in več ter eden v sobi z več kot deset sostanovalci! Jasno je. da ima širjenje tuberkuloze pod takimi okoliščinami vse pogoje. Zlasti problematično je vprašanje skupnih samskih spalnic, kjer je soba edini prostor, v katerem preživlja bolnik voj prosti čas. Tudi svoje po-telje nimajo vsi bolniki. Ce že b težki stanovanjski stisk, V ■■"dustriiških krajih ni mogoče vsem bolnikom preskrbeti lastnih sob, pa dodelitev postelje izfromfl ureditev ležišča prav gotovo ne bi smela biti neizvedljiva. Ns*več bolnikov stanuj e v pritličnih stanovanjih '52 %). Od anketiranih družin bolnikov žive tri družine v kletnih prostorih. Precej stanovanj je vlažnih, temnih in nezračnih.
Prenatrpanosti ustreza nekako tudi čistoča. Čistoča je seveda precej sujektiven pojem. Vendar lahko štejemo ugotovitve za zanesljive. Pri oceni so gledali na čistočo tal, oken, stranskih prostorov, perila, osebno čistočo itd. Čeprav Je v prenatrpanih stanovanjih prav gotovo teže držati čistočo, vendar to ne opravičuje dejanskega stanja. Žalostna resnica je, DA JE LE 30 % ANKETIRANIH BOLNIKOVIH DRUŽIN GLEDE ČISTOČE NA ZADOVOLJIVI VIŠINI. Prav pri bolnikih, ki so pod nadzorstvom zdravstvene ustanove in ki so v veliki večini preživeli več mesecev v urejenih higienskih razmerah bolnišnice, tega prav gotovo ne bi pričakovan Zato naslavljamo nujno zahtevo dispanzerju, pa tudi protftuber-kuloani sekciji RK, da vprašanju Mstoče pri bolnikih na domu posvečata več časa. Pa tudi bolnišnice bi v čhsu hospitalizacije z vzgojo bolnikov lahko mnogo storile.
Dohodki bolnikovih družin so nekoliko višji od dohodkov družin dvojnikov, zaradi večjega števila članov bolnikovih družin pa je dohodek na enega družinskega člana nekoliko manjši. V grupi dohodkov do 3000 din na enega člana mesečno so z višjim številom zastopane družine bolnikov, dohodke do 6000 din in več na eno osebo pa ima več družin dvojnikov. Pri bolnikih Je torej zaznaven nekoliko slabši eko-i nomski položaj, ki igra pri na-j stopu obolenja, pa tndi pri zdravljenju, zlasti še ob povečani zahtevi za boljšo oskrbo bolnika, važno vlogo.
fNadabpvanlp na 4 strani)
[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
dolgo odmevala v dolino, kdaj pa kdaj te je razblinila v noč
svetla raketa.
Čeprav je bil to bojnt pozdrav bataljonu borci niso hoteli odgovorit- sovražniku Niso -e hoteli Izdati sovražniku. Bodist da so Nemci vedeli za prihod bataljona bodisi da so ga zaslutili, ali pa streljali Iz strahu, bataljon VDV je mirnih korakov nadaljeval svojo pot — nemško streljanje ga ni motilo
V jutranjem svitu 19. decembra 1944 st je bataljonska kolona ustavila na Vrheh Borci te niso zmenili za intendantovo dopovedovanje. da jim bodo vaščani vsak čas pripravil zajtrk, temveč so se o hlevu zarili v Ustje in zaspali Mnogi so šele zvečer pogledali Izza zateklth vek in pri-lezi po zajtrk
Vesti Iz doline niso bile nič kaj spodbudne Zato s* je bafo-Ijon v mraku odpravil na pohod proti Mrzlici.
Uh kako je bilo zoprno spet zagaziti v zbito snežno gmotol Zdaj je bil tudi H*ti divji veter, ki je bril in popiskaval čez Jelovca, bolj strupen kot navadno. Tudi mraz nl popustil.
Prt Ltzl se je kolona ustavila. Domačini so z bojaznijo o srcu opozarjal- partizane da ni varno križariti po Revirjih, češ da Nemci stalno In budno kontrolirajo teren Iz zased da preže ver mani in policisti raztrganei vohunko vsepovsod gesta pove* pa da zapirajo partizanske družine v zapore in jth neusmiljeno trpinčijo. (Nadaljevanje prihodnji)
Za boljše življenje ^
(Zapiski s gospodinjskega tečaja sa delavke in uslužbenke v Gospodinjski Soli v Trbov-Uah)
PiSkotna rolada. — Na vsako jajce vzamemo 1 in pol dkg sladkorja in 1 in pol dkg moke. Za 4 jajca vzamemo sledečo količino: 6 dkg sladkorja in 6 dkg moke. Rumenjake mešamo s 4 dkg sladkorja da narastejo. Ix 4 beljakov napravimo trd sneg in mu nazadnje primešamo še 2 dkg sladkorja. K rumenjakom ga zmešamo obenem s 6 dkg moke. Testo namažemo na 1 pomazan in z moko potresen ali 1 s papirjem pregrojen pekaf prst na debelo. Testo spečemo v vro- i čj pečici (10 minut). Nato ga obrnemo, pomažemo z marine-1 lado in zvijemo Rolado oustimo v papirju do uporabe Preden jo razidemo, jo potresemo s sladkorjem — Namesto marmelad« lahko uporabljamo poljubno kremo: čokoladno vani-ljevo ali »tepeno sladko smetano. — Čokoladno kremo na- I pravično tako. da vzamemo 1 ! del mrzle vode, 20 dkg sladkorja In dve zravnam žlici moke. To kuhamo da se zgosti, nato ohladimo in počasi primešava-1 mo k 20 dkg vmešane margarine. Nato pridamo še 5 dkg ogrete čokolade mesto čo -lade lahko pridamo 2 žlici kakaa. S to kremo pomažemo rolado, nekaj pa je še pustimo, da z njo okrasimo posamezne kose povrhu. — To kremo ra- , bimo tudi za čokoladno torto
Navadni biftek. — Za biftek rabimo pljučno pečenko. Mesu porežemo kožico, narežemo dva prsta debele ZTezke, jih potolčemo s pestjo (s kladivom ne tolčemo, ker je meso zelo mehko). Nato potresemo s poprom, pokapljamo s čebulnim sokom in oljem ter pomažemo z gorčico. Tako pripravljene zrezke pustimo nekaj časa stati. Preden jih popečemo na razbeljeni masti, jih posolimo in na eni strani pomokamo. Na mast jih poležimo tako, da je pomokana stran zgoraj. Zrezke hitro popečemo na obeh straneh tako, da ao zunaj lepo zapečeni, a znotraj še rožnate barve.
Pljučna pečenka v zelenjavni Omaki. — Mesu porežemo kožico, nato ga nadrgnemo s soljo, | poprom, čebulnim sokom in pomažemo z gorčico. Na vroči masti ga popečemo z obeh strani. Nato pridamo narezano čebulo korenje, zeleno, peteiši- j ljeve korenire Ce pa imamo vloženo jušno zelenjavo pridamo nekaj žlic te zelenjave Meso pokrito dušimo, da se zmehča, in ko je zelenjava mehka, potresemo po njej dve žlici moke in zalijemo s kostno ali zelenjavno juho ali vročo vodo. Pridamo lovorov list, malo majarona in kumine ter še nekoliko časa dušimo Meso vzamemo ven ga narežemo na kose, omako pa precedimo k mesu (če se je zelentava dobro razkuhala in razpustila, niti ni treba bn omake orecediti' Omako zboljšamo, če ji pridamo eno ali 2 žlici kisle smetane ali žlico gorčice, ali pol kozarca vina. — Ce delamo pljučno pečenko po načinu divjačine, tedaj pridamo ia nekaj brinjev.h jagod. Pečenko Izboljšamo, če jo pred pečenjem pretaknemo s prekajeno slanino Lahko pa Jo pretaknemo tudi s kislimi kumaricami in prekajenim svinjskim mesom
Nadevana fašlrana pečenka (Stefanjr pečenka), — H kg sesekljanega mesa 10 dkg kruha 1
VE C ZNANJA O PREHRANI
žlico čebule, 2 zrna česna, majaron, poper, sol, 3 trdo kuhana jajca, dve kisli kumard, 3 dkg prekajene slanine mast za pečenje. — Med zmleto meso primešamo v mleku ali vodj namočen In ožet kruh. na masti prepražimo drobno zrezano čebulo, drobno sesekljan česen, majaronove pleve, noževo konico popra in po okusu soli. To dobro pregnetemo, da se mesna vlakna sprimejo, nato na pomokani deski razvaljamo za prst debelo ter nadevamo s trdo kuhanimi jajci (lahko zrežemo jajca na polovico ali četrtino), s kislimi kumaricami in rezinami prekajene slanine. Meso trdo zvijemo skupaj in položimo na pekač tako, da je tista stran, kjer se meso skupaj zvije (stika). spodaj Nato meso polijemo z vročo mastjo in pečemo v sredrne vroči pečici pol do ene ure. Med pečenjem oblivamo.
Cmoki iz vzhajanega testa. % kg moke, 1 dkg kvasa. Vi litra mlačne vode. 1 malo žlico soli. Iz tega napravimo srednje gosto kvašeno testo, ki ga dobro pregnetemo. Nato pustimo, da vzhaja, potem pa z žlico zakuhamo v vre1 o slano vodo žličnike, kj se kuhajo 5 do 10 minut Ko vzamemo cmoke iz vode, jih prebodemo in zabelimo z masrio ali s pražen-md drobtinicami. Paziti je treba, da cmoke ne kuhamo predolgo, ker postanejo trdi.
(Nadaljevanje)
Močnati vložki za Juho. —
10 dkg margarine 3 cela jajca, sol, 25 dkg moke, 1 del mleka. Margarino dobro vmešamo, nato primešamo cela jajca, drugega za drugim. Nato počasi primešamo še moko in mleko. V vrelo juho zakuhamo male vložke (žličnike). Vro naj po velikosti 5 do 10 minut.
Rozinova pogača. — 10 dkg margarine, 20 dk sladkorja, 3 rumenjake, sneg treh beljakov, 2 del mleka, 25 dkg moke, 2 pecilna praška, 10 dkg rozin. — Margarino, sladkor in rumenjake vmešamo, nato prilivamo počasi mleko in pridevamo po potrebi moke. Med moko zamešamo in presejemo pecilna praška. Iz beljakov napravimo trd sneg in ga nazadnje rahlo primešamo v testo. Rozine zberemo, operemo in zbrišemo, jih potresemo z moko in primeša-] mo v testo. Pečemo v dobro pomazani in z moko potreseni obliki za srnin hrbet ali v pekaču, lahko pa tudi v tortnem modeLu. Pečemo v zmerno topli pečici. — Pečeno potresemo s sladkorjem in serviramo.
Sege-Hn^ki golaž. —	8 dkg
mesti, 20 dkg čebule, žlico paprike, tričetrt kg svinjskega mesa ali govejega, 1 kg kislega ze'ja, malo kumine. 2 zrna česna, pol žlice paradižnikove , mer ve. 2 S'ici moke. k.ostna ali zelenjavna juha ali vroča voda za zalivanje. — Na masti pre-
Nekai misli o živinoreli
'Nadaljevan Jel
Prav je, če se ob tej priložnosti spomnimo nekaterih dobrih primorskih živinorejcev, kakor so to: Andrej Dolgan iz Dolenje vasi Drago Kocjan iz Zirja pri Sežani, Grmek iz Dobravelj pri Tomaju,' Albin Se-ražin iz Kazelj ter ne pozabimo na Boneta v Vipavski dolini. Najbrž bomo te poštene možakarje tudi mi potrebovali kadar bomo nakupovali plemenske živali. Vsi radi dajejo nasvete in ni 9e treba bati, da bi nas osleparili. Pri njih je prvi pogoj za dobrega živinorejca poštenost, drugače ga Izključijo iz živinorejske organizacije.
V naših krajih, pa tja do Krškega In Celja smo vse do leta 1949 vzrejali govedo sivopšenič-ne barve ali pomursko govedo. Po tem letu smo — kakor veste — pričeli z uvozom rjavih plemenjakov z Dolenjske. Nekateri

pražimo drobno zrezano čebulo, nato pridamo papriko in na srednje velike kose zrezano meso. Pokrito dušimo, da se meso zmehča, nato pridamo surovo kislo zelje, kumino, česen in paradižnikovo mezgo ter vse skupaj dušimo, da postane mehko. Nazadnje potresemo z moko in zalijemo. Po okusu oso'imo. pustimo, da dobro prevre in jed je pripravljena.
(Nadaljevanje sledi)
živinorejci s tem niso bili popolnoma zadovoljni, kar še danes opažamo. Spet drugi so bili na strani sivorjavega plemena, sad so imeli zato tudi dovolj razlogov Ne bi bilo dobro, če bi popolnoma zastopali stališče prvih ali drugih Vsak ima pač po svoje prav, kadar razprav.ja o tej stvari Zato bi bilo dobro, če primerjamo ti dve plemeni goved med seboj. Pomursko govedo je za naše razmere prikladno že zaradi svoje skromnosti, važno je nadalje to. da so pomurske krave zelo odovitne in imajo v pretežni večini (v normalnih pogojih) vsako leto tele, kar je tudi njihova odlika. Nikakor pa nismo zadovoljni s tem, da so {»murke razmeroma slabe mlekarice (po ko ičini),
se oz. za hrenovke, ker mu tako lahko dodajo več vode Delovna sposobnost govedi obeh plemen te približno ena-| ka, le z malenkostno razliko, namreč da ima govedo sivorjavega plemena včasih krepkejše noge ta parklje.
Drži pa eno, da stanja živinoreje v bistvu ne bomo spremenili, če ji ne bomo spremenili tudi pogojev. Skoda bi bita vsakega prepira v tem pogledu, saj vsi vemo, da je oblika in sposobnost vsake živali odraz okolja, ki nanjo vpliva Na to ne bi smel živinorejec nikoli pozabiti, niti za trenutek
Začeli smo pretapljati našo živino že 1949 leta se pravi, da bomo imeli kmalu že drugo fi-
kljub temu da imajo dobro ta -talno generacijo živine tega
mastno mleko.
Sivorjava živina (alpsko pleme) je prikladna za nas že zaradi tega. ker je doma v Alpah ta se zato lahko aklimatizira v naših krajih V članku smo že rekli, da so pri tej živini dosegli visoko mlečnost Govedo
križanja Ne bi bilo pravilno, če bi si sedaj izmišljali spet kaj drugega ali pa silili nazaj v staro. Nasprotno je nujno, da težimo za čim hitrejšim izenačenjem goved, kajti le cd tega lahko pričakujemo uspeh To bi najlaže storili, če bi uvažali tudi
Življenje tuberkul zn:h bolnikov in nj:h zdravstvena oskrba v ekraju Trbovlje
(Nadaljevanje s 3 strani)
KAJ NAM POVEDO REZULTATI ANKETE O ŽIVLJENJU TUBERKULOZNIH BOLNIKO V? /
Proučevana
Bolniki
Dvojnik]
£
e
xt
I
■00
75
73
0
1
£
273
255
ii
s5
£2
16.481
15.788
■O
S
-I
5!'°
i:
a. a
4528
4644
Število družin po dohodku na enega etana
8
■§
12
4
li
49
47
u
ii
14
22
Struktura izdatkov je precej različna od republiškega po-
o bolnikovi prehrani so bili v splošnem v vseh družinah po-
vprečja. Tako n. pr. oopade na dobni. Bolnik se brani tako kot izdatne za uivano v repuuns*eui ostali člani družine, le ponekod povprečju v družini delavcev ima majhen dodatek mleka in 48 % od vseh izdatkov, v dru- jajc. Hrana je zelo enolična in žinah anketiranih bolnikov v vseh družinah podobna. V 56,6 "/o, v družinah dvojnikov mesecu avgustu, ko je bila ta pa 57,6 % od vseh izdatkov. Na anketa, je bil v ospredju pre-ta način lahko dobimo približno hrane fižol, krompir, zelje, ze-siiko srednjega standarda (obi- lena solata, kruh in deloma čajno se računa, da je nad 50 % meso, za večerjo in zajtrk pa
izdatkov za prehrano računati že za nizek standard). Rezultati ankete kažejo, da je od-
v večini primerov kava in kruh. Poraba moke in kruha je precej nad republiškem po-
stotek izdatkov za prehrano vprečjem. Prav tako tudi pora-odvisen od višine dohodkov, ha krompirja. Sorazmerno nlz-Družine z nižjim zaslužkom tro. ka je poraba zelenjave, abso-šijo za prehrano procentualno lutno nezadostna pa poraba več kot družine z višjim zaslužkom, čeprav so seveda v absolutni višini stroški za hrano nezadostna, cene pa so prav ta-v družinah z nižjimi dohodki ko kot drugod sorazmerno vi-manjšl. Družine bolnikov trošijo »oke. Verjetno Je prav v tem za hrano povprečno 2570 din razlog, da v mesecu avgustu 30 za enega člana, družine dvojni- bolnikovih in 28 dvojnikov dru-kov pa 2567 din. Minimalni *»> svežega sadja sploh ni je-
sadja in mleka. V trboveljskem okraju je preskrba s sadjem
stroški za zdravo prehrano pri današnjih cenah znašajo brez
dlo, 6 družin pa manj kot 1 kg ves mesec. Po vsej verjetnosti
režije približno 3000 din na eno slika tudi v drugih mesecih ni osebno mesečno. V 18 boiniko- boljša, tako da polovica anke-vib in 19 dvojnikovih družinah tiranih družin v svojo prebra-izdajo za hrano manj kot 2000 no sadja sploh ne vključuje, din na osebo, od teh 9 družin bodisi zaradi že navedenih raz-manj kot 1500 din na osebo, kar logov, bodisi zaradi nepoznava-predstavlja potrošnjo izpod po- nja važnosti svežega sadja, zla-
trebnega minimuma. Od teh 9 je pet bolnikovih družin, pri čemer je jasno, da osnovni pogoj za uspešno zdravljenje bol
st) v času bolezni. Najslabše pa je stanje glede potrošnje mleka, ki bi ga zdrav delavec moral použiti 500 g dnevno, v Tr-
nikov v teh primerih prav go- bovljah pa ga dobi le okrog tovo ni izpolnjen. Odgovori 300 g: bolnik pa. ki bi ga po-
treboval 750 do 1000 g dnevno, ga potroši, kot kaže rezultat ankete, povprečno 180 g dnevno. Najčešče so družine, kjer odpade povprečno dnevno 2 del mleka na osebo, pri tem pa je od 72 anketiranih bolnikovih družin deset takih, ki pijejo mleko manj kot vsak tretji dan, šest pa takih, M mleka sploh ne pijejo.
Poraba mesa in sladkorja je blizu republiškega povprečja. Potrošnja jajc je precej nad republiškim povprečjem ter vsklajena s fiziološkimi priporočili. Potrošnja maščob je pod republiškim povprečjem.
Anketirane družine kupujejo sorazmerno malo oblek ta obutve. V ta namen trošijo bolnikove družine 13,4 % izdatkov, dvojnikove družine pa 15,9'/», medtem ko znaša republiško povprečje znatno več, In sicer 22*/..
Zdravniška anketa je ugotovila, da je prehrana v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju de-ficitna, predvsem v rudninskih snoveh (kalcij, fosfor) ter v vitaminih A, D, v celotnem povprečju pa verjetno tudi v vitaminu C. Precejšnje je pomanjkanje tudi živalskih beljakovin zaradi premajhne potrošnje mleka in mesa. Zato lahko iščemo vzroke za TBC obolenja na področju našega okraja tudi v neodpornost) organizma zaradi neuravnovešene prehrane.
To je v skopih potezah stanje, ki so ga ugotovili zdravniki, ki so anketirali tuberkulozne in netuberkulozne bolnike v našem okraju. Ta anketa s svojimi dokaj bolečimi zaključki ponovno potrjuje, da Je tuberkuloza socialna bolezen in socialno zlo. ki ga mora vsa naša družbena skupnost s vsemi silami in .sredstvi odpravljati.	g. G.
je nadalje razmeroma lepše raz- i telice ta krave ter začeli vzrejo vito kot naše pšenično, zlasti jv ftati krvi. Mnogim je znimo, zadnje partije (bedma ta ledve-j da je uspeh hitrejši ta boljše na mišičnina) so lepo razvite. | prenašanje lastnosti (pozitivnih To seveda dobro vpliva na pro- svoj štev) od živali na žival če cent klavnosti pri živali Kljub delamo odbiro v čisti krvi temu pa naši mesarji le raje Nastaja vprašanje, kako piri ti koljejo pšenične vole; pravijo, da je njihovo meso eoftnejše Na splošno so pa strokovnjaki, ki se s to rečjo malo več ukvarjajo. mnenja da v tem v glavnem ni razlik Pravijo da je res kos mesa od pomurskega ali simentalskega goveda večji kot od goveda sivorjavega plemena (če primerjamo v kilogramih).
Ta razlika je baje 10-odstotna.
Meso sivorjavih živali je temnej. še in vsebuje manj vode kot meso pšeničnih živali. Zaradi tega mesarji radi uporabljajo meso sivorjavih živali za ktaba-
do tega ln kie kupiti nam res ustrezno živino Naloga vseh zadružnikov je. da na zadružnih zborih določijo izkupičke predvsem le v te namene Tudi okrajni kmetijski odbor ta bodoče komune bodo po vsej verjetnosti vstavile v svoje letne proračune določene zneske v te namene 2ivtao bi bilo priporočljivo nakuoovati predvsem tam. kjer so tudi opravljal vzrejo v čisti krvi ta ne pri živinorejcih, ki pravzaprav še danes nimajo ustaljenega plemena
J. U.
Društvo inženir ev in tehnikov
za področje komune Trbovlje
Pred dnevi so se v sejni dvo- ( rani ljudskega odbora mestne občine Trbovlje sešli člani Dru- j štva inženirjev in tehnikov, ki deluje na področju trboveljske mestne občine, da se pogovore o ustanovitvi skupnega Društva inženirjev in tehnikov za celotne Trbovlje. V Trbovljah delujeta na rudniku Društvo inženirjev in tehnikov, prav tako imajo inženirji in tehniki v Strojni dvorani v Trbovljah svoje strokovno društvo, vendar je v kraju v raznih podjetjih in ustanovah še cela vrsta Inženirjev in tehnikov, kj so izven društva, tako n. pr. v Cementarni in Elektrarni, v raznih gradbenih podjetjih, v podjetju »Mehanika« itd. V interesu ljudskega odbora mestne občine ln SZDL mesta Trbovlje pa je, da se vsi inženirji ln tehniki v kraju združijo v skupno, enotno organizacijo za celotno področje mestne občine, kar bo dalo temu društvu nedvomno vse večji razmah in mu ustvarilo široko delovno območje. Tako enotno Društvo inienlrjev in tehnikov bo lahko v kraju odigralo pomembno vlogo. Z raznimi gospodarskimi študiji in s svojimi tehnično izobraženimi ljudmi bo društvo lahko mnogo doprineslo koristim skupnosti, prav tako bo lahko izdatno pomagajo pri strokovni ln gospodarski izobrazbi naših delovnih ljudi.
kar je ena izmed najvažnejših nalog naše socialistične družbe Društvo bo organiziralo tudi svojo strokovno knjižnico in prirejalo razna gospodarska in druga predavanja.
Vse priprave za ustanovitev takega enotnega društva naših inženirjev in tehnikov so že v teku ter bo ustanovni občni zbor društva v najkrajšem času, verjetno še pred L majem t. 1. V ta namen je bil izvoljen poseben pripravljalni odbor, kt bo storil vse potrebno za izvedbo ustanovnega občnega zbora. — Ustanovitev skupnega Društva inženirjev ln tehnikov pozdravlja vsa trboveljska Javnost najtopleje!
Šahovski turnir »svobode«
Prejšnjo sredo so odigrali ša-histi »Svobode« v Trbovljah v svojih prostorih klubski brzo-turnir za mesec april, ki se ga je udeležilo 13 Igralcev. Po zanimivi igri Je zasedel prvo mesto tov. Anton Drobei z 9 dobljenimi partijami, 2. mesto Avgust Levec z osmimi dobljenimi partijami, tretje mesto p« Ferdo Spilar, kj je zmagal sedemkrat. Brzoturnir jt bil ves čas zelo oster ta se je dokončni rezultat pokazal šele v zadnjih dveh kolih.	L. S.
Mira Pucova:	53
TIMA VODA
Romaš
Franckina trdna bradica ie skočila naprej ko je udarila z vajet:	po konjskem hrbtu. S
svojimi živimi sivimi očmi Je iskala njegove rahlo zmagoslavje s« je je lotevata ln odpeljala ga je po prašni cesti, kakor da elje v va» svoj boju; plen Glo-oko nekje pod sloji užaljenega ponosa se Ji je bila porodila nova radoat in veselo je napela rdeče ustn.ee.
»Pravijo da je Novotnyjevka zeta bolnal« je nenadoma zinila tisto, kar jo je ta hip najbolj zanimalo. »Nu. to je pa res smola zdaj ko je bolezen po dolini že ponehala. Ali tl je hudo — kaj?«
Molčal je, nekam jezno jo je pogedal.
»Vel kaj govorijo ženske po vasi?« Nalašč se je zasmejala zelo hrupno, da je ne bj glas izdal. »Govorijo, da sc boi poročil z njol«
»Jaz se »ploh nikoli ne bom poročili« je vzkliknil m mrko strmel predse, v cesto ki se je odvijala pod konjskimi kopiti.
In re* si Juli Jus m mogel za mliliatl Agate ds bi mu bila žena Kajti bila mu je daleč, ka-
dar mu je bila najbolj blizu. Navdajala mu je srce z otožnostjo slajšo od mesečine in zaželel si jo ;e bil Obdajal jo |e prekrasni čar prepovedane prigode — če bi ti jo osvojil v neki vroči noči, bj to pomenita zanj posebne slavo tn bi to pomenilo neko potrdilo njegove moškosti. Ts slava pa bi obledela, kakor hjtro bi jo posvetil pred oltarjem In vendar Je ljubil Agato, le vedno jo je ljubil tn bilo je vseeno kako, zakaj »Torej se sploh ne boš poročil!« je dejala Francka in je z bičem živo udarila po konjskem hrbtu. Govorila je s togoto, kajti nenadoma se je spomnila, da so se te besede tikale tudi nje in ds jo je Julijus že spet užali. Vendar pa ji je kma'u zavladali v srcu neka premena čustva. Glej, Novotnyjevka bo itak umrla Julijus pa si bo prem'-sUl, vedno si je vse premislil — saj ga je poznala, ta ker je pri priči zinila, kar je imela na jeziku j« tud; zdaj dejala:
»Govorila 'em z Mušhauzer-jem, veš Rekel ml Je da «,. No-votnyjevki štete ure. Umrla bol«
»Trapal« je zakričal
Debelo ga je pogledala, vajet: so ji omahnile iz rok.
»Ustavi vozi Ustavi voz, ti pravim ..«
»Kaj pa tl je za božjo voljo?« je hotela vedeti.
»Nazaj grem. na Mlake.«
Skoči) je z voza ib preden je utegnila potegniti za vajeti in toliko, da sa m ubil.
Umrla bo Agata bo umrla! Misij s« mu z neko divjo naglico preletele vse njegovo življenje ln zazdelo se mu ja, ds bo tedaj, če bo izginila, to življenje prazno in brez barve. Spomnil se je nan)o kako mu je zadnjikrat prišla naproti, prelestna, šumeča, z vabljivimi ustnicami. Zdaj m več premišljeval kako jo je bolezen Izmaličila.
»Bože moji Samo tega no Ne sme umretil« je zamrmral. In pomislil je, da je ni znal ceniti dovolj, ko je bila še zdrava, da n; znal ceniti njene ljubezni,
Nenadoma se Je počutil silno zavrženega in ti je zaželel, da bi storil nekaj, kar koli že, da bi to poprav.l. Vendar v bistvu ni bita moč nič storiti i« nič iz-spremeniti, to je dobro vedel. Kar koli bo počel se bo zgodilo le zaradi videza ta zdaj »e je oklepal tega videza kakor otrok svetilke v temni sobi. Obrn;l s# je soet proti Novotnyjevi vili.
•Zbogom, Franckal« J« še zavpil.
•Kar teci spet na Mlaka, te-pecl« je besno kriknila za njim. Pokazala mu je iez.k Grenko jo je stienilo v grlu: kar razjokala bi s« Pa sej ni bilo razloga za tol Novotnyjevko bo tako in tako pobrala bolezen Kaj pa jj že pomaga, če stoji Julijus ure in ure pred njeno hišo — umrla bol«
V tej misli ie našle Francka silno uteho.
X
»By/o lu ctMtifka ilapana... tla tudy Antika, plakata..,«
Agata poje Ah, toda njen glas je prešibek ne more ga povzdigniti, tako da bi zaplaval nad vasjo — kakor nskoč. Frfotanje balih muslinastih zaves v vetru: ne, to so golobje peruti, ki >e z rahlim šelestenjem širijo pred oknom. Roža ovijalka se usipa. Tam spodaj je Julijusj čaka.
Ne. PeMks je. Feliks ki se ji smeje z dvignjeno zgornjo ustnico!
»Proč!« Je zakričala »Oh, pojdi proč, ne dotikaj se me, tega nočem.«
»Gospa gospat Saj n« nikogar,« se je pomirjujoče oglasila Krstmčka
»Krstinčka, tl sl? Sl že oddala pismo?«
»Katero pismo?«
»Za Julijnsa Odpotovala bova. Nekam daleč... Oh, bolj. boli.
Glava je težka. Ne sme me videti takšno, al! slišiš Krstinčka? A ko bom spet zdrava mu bom spet zapela:	Pfijd’te k n&m ...
muj milej, v nedčli Ja vam dam .. včneček zeleny ...«
Glas se ji je krhal, ko ie po-ekulala zapeti. Vzpela se je na postelji.
»Oče me venomer sili, naj pojem « je potožila.
Glava ji je omahnila na zglav je Dolgi temni lasje so se ji usipali po blazinah kakor Izpre-pletene kače in so ji v nekdanji prelesti obdajali Izmaličeni obraz. Ni se mogla dom.slitj besed zadnje kitice ... Gubala je četa ta to gubanje ji je povzročilo neznosne bolečine.
In zdaj se je spet potapljala v ognjeno morje ln se naslednji hip že dvignila tja do obupno sivega praznega jn okrutnega neba. Z njo je bil Julijus — »prva samo njegov obraz, a naposled se jj Je prikazal ves, smejoč se ji skozi rdeč val vročine. Ponudil ji je roko, plesala sta kakor n« predvečer ravnateljevega godu, gtablje, vedno globlje v razkošju godbe. Ah, Julijusov smehljaj ki Jo vabi vrtinec plesa, v krogu sa vrteča oleandrova drevesa ...
»Odšli boste?« Nikoli več videti tega podolgovatega mladega obraza, te ustnice naj ljubilo drugje. .
Feliksova roka na njenih pr-
sih. »Čemu ne rečeš, naj umaknem roko, če sem ti tako od sile zoprn?«
i »Julijus je pri Sirkovi Zofki-Najbrž bo mislil da objema te-■ be, ko bo spal pri njej...«
I Podgana je mrtva ker smo ji
dali strihnina. Muihauzerjeva I glava z zaliscl, glava pošastnega , ptiča:	»Podgane so res prava
1 nadloga.« Strihnin strihnin 1» ' čudežno zdravilo Revalesciere du l Barry.
»Kje sl bila?«
Feliks Jo je udaril. Pekoča bolečina udarca na njenem licu. * njeni duši. v slehernem vlaknu ’ njenega telesa
»Kdaj se boš spet videla z Juli Jusom?«
Feliksove roke jo grabijo *® vrat, ona je brez moči Obroč okoli njenega vratu se zožuje-Kri ji šum) v ušesih blaznost te bolečine ji bo vzela um. To )• konec? Ah, kako ležko je umreti.
Feliks bo umrl. dala mu Je strihnina v steklenico z žganjem-Bog ji ni dal svoje milosti d®" volj, da bi še naprej prenašal* življenje ob njegov] strani Umret: moral
Feliksov korak v veži. •Ag*' tal Kako hladne roke imaš —■ je prijetno.«
Ne ne, saj to JI roke vroče kakor ogenj, vsak hip bode rele. Gori, gori...
»Nev-ht« bo. Dobro da *i *PU stila vetrnice.« . . .....___
Josip Brinar:
PIONIRSKI KOTIČEK
(Nadaltevaniel
1w>$
14. Delitev plena
ga sorodnika, kakor se to sploh oplenjeni bik je bil težek in . spodobi za ponižne podanike, pot je držala navzgor in navzdol, Kralj Miroijub se je vzdra- , Ko se je je precej oddaljil od čez hribe in globine, preden sta nul iz svoje čemernosti ter je , Matjaževe peči, je Miško ne- naša korenjaka prisopihala s
voljno zamrmral, zakaj danes svojim plenom do Matjaževe je bil posebno nasajen: »Kam peči. Zvitorepka je medtem žabi neki tako dirjali! Kaj ne. La- nžila v mirnem kotičku svojo kotnik, ne mudi se nam prav gosko, a ko se je najedla do nikamor? A ti brblja klepetava, sitega, je zadovoljnega srca pokaži nama takoj kakega bika, ubrala pot pod noge in dospela če ne...«	i pred kralja prav tedaj, ko sta
»Malo potrpite, junak Miško, njena tovariša privlekla svoj takoj vam ga pokažen!« odgo-1 velikanski plen.
nagovoril lisico: »Zvitorepka, ti si najbrž res uganila, da rastlinska hrana ne ugaja mojemu želodcu: kdo neki bi vedno žvečil pusto ščavje in zelenjavo! Kakšno jelenovo stegno — eh, to bi bilo vse kaj drugega! Ali mi ga moreš preskrbeti, Zvitorepka?«
»Mili moj kralj!« je odgovorila lisica, »brzonogega jelena bi bilo precej težko uloviti, a vrh tega so njegova bedrca kaj suha in drobna; ne bilo bi li vam ljubše, ako vam privedem pitano kravo ali gladkega konja? Ako si privoščite prav tečnih zalogajev, obrnila se vam bo bolezen tem hitreje na bolje. Blagovolite le zapovedati Mišku in Lakotniku, da mi po-moreta pri lovu in kmalu vam pritiram najbolj zavaljenega bika, kar se jih pase naokoli po pašnikih.«
Miroijub je zadovoljno pri-
Za 10. obletnico naše osvoboditve prireia o v Trbovljah koncert za koncertom
V to počastitev je zapel m ešani pevski zbor .»Svobode 11“
teta pa vodi naše ljudstvo
Razmeroma dolgo se pevci tega zbora niso pokazali v javnosti, za 10. obletnico osvoboditve pa so naštudirali trodelen program, v katerem so nam sprva zapeli revolucionarne pesmi, na-
cij ju, ki ga želimo doseči v naši socialistični skupnosti: Sleherni
državljan — kulturno dan!
razge-
to umetne, v tretjem delu pa|Tudi delavska godba „SV0 2e n-a pevcih smo opažala za- | bodG*C6ntGP jG pTOS avila
vori Zvitorepka ter pokaže na preseko ob koncu dobrave. Ali ga vidite, kako iepo se pase?«
Lakotnik je hotel takoj drma-stiti proti pašniku, ali lisica ga je še pravočasno zadržala, zgra-
(Nadaljevanje sledi)
OKRAJNO PIONIRSKO
Šahovsko prvenstvo
Zveza prijateljev mladine ob-
blvši ga za plašč. »Le počasi,' ^es^, vse pionirske odrede, da ljub,- moj striček, in tudi vi. vi- i «*> okrajno pionirsko šahovsko tez Miško, bodite previdni, kar prvenstvo v nedeljo, 24. aprila
t. L, ob 8. uri zjutraj v osnovni šoli Zagorje-Topi i ce.
se da. tnače nam pojde plen rakom žvižgat! Le lepo mirno čakajte. dokler jaz ne prevalim pastirja, a potem skočite orno iz zasede. Toda človeka se mi varujta, slavna junaka, kajti z njim ni dobro češenj zobati, posebno če se ga kdo poloti s te-
dovoljstvo. ko so tokrat peli v skoro polno zasedeni dvorani. Prizadevnosti in požrtvovalnosti pevcev ni kaj oporekati raje bi se pomudili pri njihovem pevovodji tov. Stanetu Ponikvarju. Vemo, da je storil vse za dobro izvedbo koncerta, motila pa nas je interpretacija posameznih pesmi. Pesmi so izzvenele precej monotono in še tam, kjer je zbcvr že podzavedno hotel pohiteti, ga je zadržal. Prepričani smo, da si sicer prizadeva z vsemi močmi dvigniti svoj zbor
desetletnico osvoboditve
Predstavila se je pred dnevi trboveljskemu občinstvu reorganizirana. Malo je godb. ki bi lahko nastopale v mladinski in običajni standardni zasedbi. In precej je bilo pretresljajev v mladinskem dem godbe, ki so spočetka vplivali na njeno delovanje, delno celo ogrožali njen obstoj, na tem koncertu pa smo opazili in ugotovili, da ge je mladinska godba okrepila in konsolidirala ter da sestavlja
to pa se mu bo posrečilo, ko j močan kader za nadomestilo bo vložil v svoje delo malo več i starejših godbenikov, ki bodo temperamenta. No. prosimo, pa i prej ali slej opustili svoje glasbeno udejstvovanje, ima pr ze
brez zamere!
Koncert je dosegel svoj namen in to je poglavitno Na majhnih spodrsljajih se učimo, izboljšujemo svoje delo, kvali-
Knlmovoctsirf leča j
Društva ekonomistov v Trbovljah
trdil njenemu nasvetu. Ker lesr.o močjo, a ne z zvijačo, se je pa Miško le še po mahu Najbolje je torej, pretegoval, prav kakor da je iepo izogibljeta.« preslišal vse, kar je govorila »Tj lisičja para, ti!« vzklikne Zvitorepka, zato ga je moral medved razžaljen. »Kaj misliš, naposled opomniti sam kralj, re- ■ da imaš ti vso zvijačo v žepu? koč: »Le brž se mj spravi z le-: Človek je neumen kakor otep, žišča, leni za val juh! Medtem ko j a kar se tiče njegove moči, se greste lovit bika, bo pripravila mj tudi hlače ne tresejo. Le naj
V trboveljskem okraju
gospa Krunoslava vse potrebno za južino.«
Lenivo se je skomaral kra-
mi pride kateri naproti, jaz mu že posvetim!«
»Le ne razdirajte toliko be-
ljev bratran Miško ter zaspano. sedi, junak Miško,« odgovori odčotal. Za njim na sta baclja- Zvitorepka, »a zdaj storita to,
kar vama velim: kadar me zagledata, ko bom dirjala preko polja, planita na bika ter ga odnesita kralju!«
Ko je to rekla, se je odmu-
širši glasbeni krogi po vsej naši državi —, da je ena izmed najboljših amaterskih godb v Jugoslaviji. takrat pa je iz nekih, ne vemo katerih vzrokov v posameznih stavkih le šepal (Čajkovski: Uvertura 1812), pripomniti pa moramo, da je skladba zahtevna in da so bili sicer v ostalih glasbenih delih klarineti zelo dobri.
No — ln še za konec? Nemajhno zaslugo za u=peli koncert Imajo godbeniki, krivico pa bi delali njihovemu dirigentu tov. Tonetu Hudarinu, če ne bi poudarili njegovo prizadevnost in neutrudnost s katerima je obe godbi predstavil trboveljski javnosti tako, kot smo pričakovali.
-a-
Vse kulturne skupine so že izpolnile svojo obvez-nest do 10. obletnice naše osvoboditve
Pevski zbori imajo običajno dvoje koncertov na leto — spomladanskega in jesenskega Letos pa je naneslo, da je bil ta
menda danes sleherni svojega. koncert prav v proslavo 10. ob-namestnika, ki bo stopil na nje- letnice, v času, ko širom po naši
domovini proslavljamo zgodo-
govo mesto, kadar bo treba.
O koncertu, tako o mladinskem kot starejše godbe lahko rečemo, da je bil naštudiran, kot smo vajeni pri trboveljski Delavski godbi — za poživitev sporeda pa sta nastopila še godbeni oktet in kvartet, k. sta predvajala narodne pesmi, le da je ta poživitev izgledala nekako vrinjena. Bile so sicer muzikalno dobro izvedene, vendar smo v njih pogrešali pevsko interpretacijo
Vsekakor je treba poudariti, da je mladinska godba na naj
.je nadaljnje izpopolnjevanje s ako se ga okrog 280 različnih podjetij in praktičnim delom, ki pa ga mo-ustanov splošnega družbenega rajo seveda še naprej dooolnje-in zadružnega sektorja ter sek- < vati s poglobljenim študijem, torja družbenih organizacij ki j Kmalu po zaključku tečaja za nemoteno poslovanje potre- j Društvo ekonomistov organl-bujejo knjigovodski kader (stal- 3ralo tudi izpite) 2a katere se
no m honorarno). Knjigovod-; priglasilo 30 kandidatov iz ooiisi po»u usuuurgci	---
bjTki' nfl9?iwanni^bf*ra!«Ufl vrst teča3nikov. Kandidati so nja, kr.r smo imeli pri iko opa-M	r^iš£ rJdii*-!*	bi':i	takole: odličnih 10.	^ zia«ti pri izvajanju Franc
Prav dobrih 10’ dobrih 8 ta	Suppejeve »Lahke konjenice«.
S pl	S	U10 tSl S	dostna 2. Skupna ocena je bila	kj. j0 je mladinska godba prika-
c£m!	^ I 3’93- iz knjigovodstva 3,83. Iz zala prav dovršeno. Mnenja smo.
SbovlSTko sfrSo^o ^gospodarskega računstva 4,30, da bf bil sleherni kraj v Slove-organiiacijo začetniškega taji- ^ gospodarske statistike pa 3^32. ruji ponosen na tata gc^ če - -	- -	S tem tečajem, ki je zelo do- bi jo imel v starejši zasedbi-
vinsko obletnico naše osvoboditve. V mislih imam koncert pevskega zbora »S avček« v Trbovljah.
Daši se je zbor istočasno pripravljal za kulturno revije rudarskih »Svobod« v Velenju, je bil program naštudiran. Obširen program, ki je obsegal kar 20 pesmi slovenskih skladateljev, je zbor odpel tako, da smo z lahkoto opazili napredek zbora, kateri se je v poslednjem času — mimogrede povedano — močno povečal in s tem izboljšal.
govodskega tečaja Odziv za ta tečaj je bil zelo
bro uspel, je Društvo ekonomistov v Trbovljah prispevalo svoj
zala a m nekaj fis« «a ie že i 76 interesentov. Iz raznih vzno-
vali do konca Tečaj se je zaradi velikega števia prisl ašencev vršil v dveh oddelkih dva meseca in sicer meseca decembra in januarja t. 1. Na programu ,sč bili štirje predmeti z naslednjm
dober, saj se je _zanj priglasilo delež k vzgoji knjigovodskega
kadra, kar bo nedvomno v veliko korist posameznikom to
skupnosti.
la Lakotnik ln Zvitorepka v precejšnji razdalji od kraljeve-
RESITEV NAGRADNE POSETNICE
Rešitev nagradne vizitke, ki prikazala ob smo jo prinesli v prejšnji šte- kjer se je pasel bik. Miško in Vilki našega lista in ki smo na- j Lakotnik sta se začudeno s ponjo prejeli od naših pionirjev1 gledala, kajti Zvitorepka je in pionirk nepričakovano veli- \ držala v zobeh lepo belo gosko, ko število pravilnih odgovorov, j ki jo je bila nekje kar spo-
se glasi: Polde Petrič.	torna pofulila. Delala se je, ka- ^ ^	^ IIelaycvul
Žreb je tokrat prisodil na- kor bi bog sl ga vč kako težko	ftevilom ur* v^vs^^em “oddelku!
grado pionirki Nuškf Plahutnik nosila, počasi preko polja sto-	\ osnove knjigovodstva 39 ur;
fe Zagorja ob Savi, Prečna pot pajoč.	j 2. gospodarsko računstvo 26 ur; J skrb vsestranski izobrazbi. Uči
štev. 20, ki naj o priliki pošlje Tedaj pa je tudi pastir za- 3. osnovne gospodarske statisti- teljevo oko pazljivo spremlja v naše uredništvo po obljubijo- gledal košatorepo tatico: »Cak’	ke jg ur; 4. osnove finančnega	rast	naše	mladine. Učni	napre-
no knjižno darilo. — Vsem osta- “e čak’, ti gosja smrt; jaz ti	poslovanja 4 ure — skunaj 85	; dek	posameznikov pa	je	odvisen
bom dal!...« je zakričal na vse Ur oziroma v obeh oddelkih od umskega in telesnega zdrav-grlo, nato jo je ulil za lisico 170 ur.	j ja. Pogled v naše uči'niče nam
boljši poti močnega napredeva-. Prvi soprani in drugi alti vseskozi prevladujejo, ne moremo pa tudi podcenjevati tenorjev, medtem ko je1 v zboru za zdaj široka točka bas Kolikor jih je, so lepi v pianissimih, kjer pridejo do izraza, drugod pa skoraj popolnoma izginejo.
____	_______ Spored oziroma zbor pesmi
Mimogrede omenjeno, da je do-! je bil malce ponesrečen, vsaj v živelo to delo oziroma ta iz- j pogledu razvrstitve, nedvomno vedba na'živahnejše priznanje! pa je manifestiral proletarsko poslušalcev.	I kulturo, tradicionalno za Trbov-
Za starejšo godbo pa lahko ‘ Ije, in dokazal, da je prvenstve-
S. G. rečemo — kakor so ugotovili že
Strokovnjak-pedagog ob ska! Trbovlje
Sodobna šola posveča
Mm pionirjem in pionirkam za pri poslane odgovore na našo uganko prisrčna hvala! —
Uredništvo.
NAGRADNA BESEDNA UGANKA ZA PIONIRJE
12 3= posoda 3 2 1 = majhna plazdlna žival Ce vstavite namesto zgornjih
ter zalučal za njo težek skle-stek. Za las je manjkalo, da ji ni priletelo krepelce v hrbet. Toda Zvitorepke to ni oplašilo, ampak stopicala je dalje s svojim plenom, če je tudi bila goska precej težka. Pastir je spet pobral sklestek, sledeč lisici, ki ga je izvabljala dalje in dalje
številk primerne črke, boste do- j po polju ln dobravi. Sele tedaj bili, kakor naznačeno, posodo,j se je presenečen ustavil, ko je
v katerj hranimo vodo ali kakšno drugo pijačo. Ata pa berete potem to besedo nazaj, dobite ime majhne plaziine ži-valice.
Rešitev te nagradne besedne uganke nam prinesite ali pa Pošljite dio nedelje, 24. aprila opoldne. Izžrebani rešitelj bo Prejel od uredništva »Zasavskega vestnika« lepo knjigo v spomin.
zaslišal, da mu bik neznansko rjove in muka.
Miško in Lakotnik nista držala rok križem. Rjoveč je medved popadel bika za šlnjak s svojimi težkimi šapami. a spretnejši volk se mu je medtem zaprašil pod golt. Hripaje je telebnila preplašena žival na tla
nild dobMi solidno osnovo za
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega sina in brata
JOŽETA LOVRACA
zboru predstavil posamezne učence in z ustreznimi napotki svetoval postopno odpravljanje vso j govornih napak V celoti je tov. Supančič pregledal 43 otrok, dečkov in deklic iz osnovne šole v Zgornjih Trbovljah ln šole na Vodah. — V živahnem razgovoru smo obravnavali z gostom številne stvari, ki so osvetlile mnoge nejasnosti Razumsko normalen otrok razmeroma rahko popravi govorne napake, pr: defektnih pa je potek zdravljenja dostikrat zamotan in dolgotrajen. V težjih primerih je potreb-
Program tečaja je bil teoretič- | nazorno predeči zdravstveni se-no-praktični tata da so tečaj- s'la:v učenčev Otroci z govornimi napakami so resen prob.em naših šol, njim je potrebna dvojna pazljivost učiteljev. Hibe: nepravi na izgovarjava glasov,
ječanje, grkanje itd. ovirajo' na celo zdravniška pomoč — otroke pri učenju. Vztrajno to j Razmerja med zdravimi otroki načrtno delo na tem področju j in otroki z govornimi hibami 90 bo rodilo viden ali pa celo po- | odločilnega pomena za medse-po’n uspeh. Učinkoviti posegi bojne odnose otrok. Zdravi seveda zahtevajo pomoč stro- j učenci vzbujajo z oponašanjem se iskreno zahvaljujemo vsemu j kovnjakov. Naše učiteljstvo sku- ; pri prizadetih otrokih občutke zdravstvenemu osebju za skrb! ša z vsemi sredstvi pomagati z manjvrednosti Pojasnila učite-m nego.	Iskrena hvala	rudniku 1 govornimi napakami obremenje- Ija pa naj vtisnejo mladi neraz-
Zagorje - Kisovec,	predsedniku I nim otrokom, poprava njihovega sodnosti razumevanje in nese-
sdndikata, godbi, pevcem, gasil cem, župniku in govornikom.
Zahvaljujemo se tudi darovalcem vencev in vsem, ki so po-
stenja je šolniku največje zadoščenje.
Pred dnevi Je obiskal osnovno šolo v Zgornjih Trbovljah pedagoški strokovnjak Drago Supan-
in zmagoslavna “napadalca Z	na zadnji poti.	W
jo vlekla prot; gozdu. Ali to delo je bilo prav težavno, kajti
Žalujoči mati, brata, sestre
to sorodniki
otroke z govornim:	narakami.
bično pomoč defektnemu soto-varišu. Vsa prizadevanja to napori naj se osredotočijo na usposabljanje mlado etnikov. Pravilna govorica jim bo vzbu-
na težnja vzgoja in oblikovanje novega človeka, človeka Trboveljčana ki se je od ustanovitve »Svobod« pa najbrž še naprej, zavedal, da je dolžnost delavskega razreda razvijati vzporedno s političnim tudi kulturno delo.
Bili so tu in tam spodrsljaji — kje jih ni! —, bili so pa le taki. ki zahtevajo prefinjena ušesa, teh pa je seveda samo omejeno število dasi so Trbovlje znane kot dolina, kjei je bila glasba že od nekdaj n;, zavidljivi stopnji.
Še ob izgovarjavo bi se nekoliko obregnil. Pričakovali bi da bi se tak zbor, ki obstaj, že leta in leta — spomnimo se samo nekdanjega mladinskega »Slavčka«, ki je užival svetoven sloves — povzpel tata daleč da bi mu pevska izgovarjava ne delala več težav. Ne bilo bi težko oskrbeti si »dramaturga«, ki bi čistil in oblikoval našo slovensko besedo, saj je potrebna še toliko in toliko oblikovanja, zlasti pri petju — tega pa pevovodje ne poznajo.
Da pa ne bi ostali pri sami kritiki, poudarjamo, da je bil koncert trboveljskega »Slavčka« na dostojni višini in da nit: mešanemu, še manj pa ženskemu zboru ne moremo očitati, da ni-
dila zanimanje in veselje za sta doprinesla vse, kar sta mo-učeni* ln znanje Naša skrb je, gla. To pa je prav gotovo mno-
Strokovnjak in učiteljskemu da jih uvedemo v razne poklice, go.
-irrr-
»Da.«
»Daj, povej mi če imaš svoje-9® moža kaj rada?«
•Sovražim tel Sovražim tel Ch. kako te sovražim.«
»Toda na Julijusa si že pozabila?«
»Nisem, nisem.«
»Daj sem steklenico sam 6i bom natočil.«
»Njkar ne pij... Rdeč sl okolj prsi.«
»Črne koze imami O bog, to >e pričetekl Moli, da ne bom bmrl, moli moli...«
»Od svoje jeze, odreši ga. o 'ksjpodl Od nesrečne smrti od-J®*1 ga, o Gospodi Ne, ne, on je *® onstran vsegal Odreši Agato. °keij Agato, lej umira ...«
Nobena jasna beseda ji ni pri-J® *z grla, ranjenega od bolezni. rrudila se Je, da bi sklenila roke Glej, bilo Je že jutrol Ka-*°r tat se je skozi priprte vetr “lee priplazilo v sobo ln v nje-j®. tnračne sanje Iz neznanske »ljave je zaslišala Krstinčkine °rake v drugi sobi.
»Ne hodi sem, Julijusl« je hrl-P v® zamrmrala. »Črne koze ®iam Na'*zel »e boš.«
bP,et je izginila Hodila )e po t l.st' "'resnični dežel' in si je n««* bo'**too svesta d« je mena cllla z» strašnim sivim °nem je vstajalo škrlatno son-_ raslo je. raslo, dokler n: bilo zn'?■ °d v«q* bolnega sveta tn 1 *° •• je nanjo izžigalo Ji
je dušo, telo srce Zvijala se je m. Sladkost pokošene trave to v bolečinah, hropla je.	vonj nageljnov in pelagonij, ki
Padala Je v vodnjak Padala je cveto v dekliških oknih. Julijus toda globini nikjer ni bilo kon- v Žgajnarjev; trgovini. Julijus v ca Stene vodniaka so bile g ad- sladki mesečini Julijus, naslo-ke tn vlažne tu pa tam *o se njen ob deblo starega gabra na zasvetile kakor da te ie ob nje pokopališču. Njegov smehljaj :n zadela ugašajoča iskra Vedela oddaljeno brenčanje čebel. Smeb-je: na dnu tega vodnjaka te mo ljaj se utrinja. Po gozdni pra-ker zelen mah in strah jo je b - proti beže koraki. Odšel je in s« lo. da bo tam potonila .,.	j več ne vrne!
»Ne ne,« je hotela zakričati, 1 pa ni mogla
Se je padata ln globoko spodaj se ji je prikazoval ljublleni Julijusov obraz Bil je utrujen in nekam otožen kakor sleherni obraz pred spanjem Ni «mel biti tako zaspan — zdaj, ko je priha jala k njemu z belim poročnim vencem okoli čela. tako lepa.
»Ze/eny vinečtk opriel...
Opriel •.opriel.., opadal...«
Divje brezumno je zajokala.
Po dvanajstih dneh bolezni po strašnih blodnjah delirija, ko je
S k,om gojena rutica j, j.
zdrsnila s čela na blazmo. Ne- , dfl j	k ge Je bol-
ka, trenutkov je leže a povsem , , Jiasj obrnilo na’ bot e. mirno kakor brez žtvlienja.	T . ,
Zeleni gltb se ni več bližal, Nekega jutra se ,e Krstinčka nekje globoko -podaj je obstal nagnila nadI mo ln se H |e s šl-Potcm je uganila, da nič več ne vok.m smehliajem zagledala ▼ pada Nekje med površjem in obraz. Agatine oči so bile svetle^
črno notranjostjo zemlje je obvi sela Ne, ležala je in pod glavo je začutila mehkost blazine In glej to je bila zadnte kitica njene stare pesmi! šepetajoč jo je zapela:
»Mu/ mf/tf/ v ntdčU nepr iti.
Zeleny očnefek opriel ..«
ne več vročične, bolečin nj več imela in tisti strašni gnojnj izpuščaji so se jj že lepo posušili.
»Nu, hvala bogu,« je deja a. »Zdaj bodo kmalu ozdraveli «
Agata še ni bila zmožna govoriti Neslišno je pregiba a ustnice. Srbele so jo kraste in nagonsko je dvignila slabotno roko, da bj se popraskala. Toda Krstinčka ji je to ubranila
Pregibanje belih zaves v vet- | »Kar pogledajo naj menel
Nihče mi m tega prepovedal, pa sem se v svoji otročji nespameti razpraskala tako da mi ostanejo brazgotine, dokler bom živela.«
V svoji izčrpanost; Agata še malo ni pomislila da bi tudi njej utegnile ostati kake brazgotine Povsem nepremično je >ežala med rjuhami in ubogala Krshnč-ko predvsem zaradi tega ker ni imela toliko moči, da je ne bi ubogala. Vse jo je utrujalo Ze to je bil napor: obračati glavo, ki so jo obteževal; dolgi gosti lasje. Kar veselilo jo je, da so |l izpadali v takih šopih ko jo je Krstinčka prvič počesala.
Krstinčka pa je neznansko gubala čelo ko ji je plela kite. Prav tanke so bile te kite, če jih je primerjala s kitami, ki jih je imela Agata pred boleznijo. Sama pri sebi je pričela goar-I njati. Ko je zrla na gospejjn iz-! maličeni obraz in na njeno ubogo posušeno telo, jo je to navdajalo 1 bolečino ki spreletava mater spričo pohabljenosti prvega otroka Četudi je bila Agata od nje precej starejša pa je vendar Krstinčka tako silno začutila za to bolno, šibko in uničeno bjtje. ki je bilo povsem od-1 visno od njene volje tn postrežbe, kakor da bi ga bila rodila Kakor koli sta ti bili ona in Krstinčka daleč po miselnosti tn po čustvovanju je Krstinčka v teh dolgih dneh Agatinega okrevanja marsikaj uganila In je s tisto nagonsko nepogiešljivostjo
ki je lastna preprostim ženskam, kadar ljubijo, skušala ugotoviti od svoje gospe vse tisto kar bi jo utegnilo raniti. In iz sobe je odstranila ogledalo...
Gospa j« bila kakor otrok ta1 kakor otroka jo je morala hraniti z žličko in jo pošteno ozmerjati če nj hotela jesti Kakor otroka jo je morala dvigniti iz postelje jo odnesti na naslanjač in ji naročiti, naj tam ne počenja neumnosti in naj se ne od- j grlnjal Odnesti jo je morala nazaj, jo odeti še enkrat prerah-ljatj blazino okoli njene glave in jo nalahno prekrižati na čelo Morala je sedeti poleg njene postelje brundati kakšno uspavanko in čakati da je zaspala. Morala je moliti namesto nje, ki je bila prešibka da bi si zbrala misli v molitev Prvi čudežni trepeti materinskega čustvovanja so se porajali v Krstinčkinem srcu in so rasli.
»Hvala ti, Krstinčka. Tako si dobra ...«
Pod skorjami krast na tem upadlem nečloveškem obrazu je Krstinčka bolj uganila kakor videla smehljaj. Tekla le iz sobe. posmrkavala je. Razdraženo je godrnjala ko je v kuhinji pomivala posodo Bila je jezna — Jezna na ves svet. ker ie bila gospa tako skaženai a čudno, pri vsem tem se je počutila STečno.
Agata Je okrevala zelo počasi. Ko je ležala v postelji in so se
ji v komaj zaznavnem naraščanju vračale moči. ni prve čase prav nič mislila Bila je tu. Živela Je. To je bilo neko presenetljivo dejstvo ki se mu je uklanjala z medlo hvaležnostjo. Kljub poletni vročini ie želela imeti odprto okno tudi podnevi, da je lahko poslušala prepire ptičev v akacijah. Listje se je pregibalo v vetru, ki je nekje od daleč prinašal vonj po cvetočih lipah v sobo Nenadoma so se ,i zazdeli nabirki na zastorih s.lno ljubki. Ure in ure je iahko str mela vanje in v rožnato pentljo ki jih je prepenjala In zda' spet si je zaželela rož in Krstinčka jih je prinesla celo naročje 2 vrta. da jih je stresla na nteno posteljo. Sladko so vonjale čas je mineval.
Končno se ji je telo očistilo od krast, vsa šibka je še bila, a zdrava, V njeni duši je bila neka nejasna misel ki jo je edina zanimala, čeprav se je ni povsem zavedala. Krstinčka jo je bila zavila v jutranjo haljo m jo po! odpeljala, pol odnesla do naslanjača, ki je še vedno stal pri oknu. Ko je sedela tam kljub poletni toploti pogrnjena z odejo, se je nenadoma vsega spomnila: dobe Feliksove bolezni, njegovega pogreba in čustvovanja, ki jo je tedaj zajelo In zdajci ie razumela misel ki je bila v njeni duši.
Palje prihodnjič)
STRAN «
V zadnjih dneh po revirjihl
Icboizlie
Zanimiv* najdba. — Tov
Ivanka Drnovšek, stanujoča v Gabrskem nad Trbovljami je naletela dne 2. t. m ob 6. uri zjutraj na občinskih vrtovih v Gabrskem na zanimivo najdbo in sicer je ujela v zraku rde' gumijast balonček Ta baonček. ki je priplaval po zraku v Trbovlje, je imel navezan listek, na katerem je bilo v nemškem jeziku napisano da je bil izpuščen v zrak prejšnji dan ob 5. uri zjutraj (potoval j« torej v Trbovlje 24 ur) in da je najdbo balončka sporočiti firmi ki ga je izdelala. Tega pa ne moremo storiti; na balončku katerega ostanki so v našem uredništvu, je sicer navedena nemška firma Bemhard MUller ter tovarniški znak »BMA«, ni pa žal naveden tudi kraj te firme __ Domnevamo, da je bil balonček izpuščen v zrak nekje na Bavarskem.
Posnemanja vredno. — Pododbor sindikata rudarjev na Zunanjem obratu trboveljskega rudnika je organiziral za prejš-
me »Mladost pred sodiščem«. Dvorana v Delavskem domu v Trbovljah je bila ta večer spel razprodana Omembe vredno j«, da smo ob tej priložnosti opazili v gledališki dvorani preproste mlade delavce, ki so po videzu doma iz drugih krajev m ki verjetno še niso bi i nikoii pri kakšni gledališki predstavi Na obrazih teh mladih ljudi e bilo videti, da so bili z igro zelo zadovoljni, kar da upati, da bo marsikdo od njih začel obiskovati gledališke prireditve Pododbor sindikalne podružnice Zunanjega obrata moramo pohvaliti, saj je z organiziranjem oosebne gledališke predstave pokazal, da skrbi tudi za kulturno razvedrilo svojih članov Kakor smo izvedeli, bo jutri v četrtek zvečer, ob 8. uri gledališki ko’ektiv »Svobode-Cen-ter« v Trbovljah upriz-r’1 igro »Mladost pred sodiščem člane sindikata trgovskih in obrtniških uslužbencev v Trbovljah. Priporočljivo bi bilo, da bi priredile posebne gleda iške pred-
njr torekJ "zvečer posebno gleda- stave za svoje člane še liško predstavo za svoje člane,. sindikalne podružnice v Trbov in sicer uprizoritev uspe'e dra- i ljah.
in sicer uprizoritev uspe'e
HtasfniK
še ene vzgojiteljice pa ni bilr-od nikoder. Na željo staršev, dihi le odprli ta oddelek, so to pereče vprašanje rešili tako, da se je žrtvovala dosedanja vzgojiteljica Jožica Ihanc in prevzela poleg svojega oddelka za starejše še oddelek Za mlajše otroke. Tako vzgaja sedaj v vrtcu v Sp. Hrastniku dopoldne šest- in sedemletne, popoldne pa štiri- in petletne cicibane. S tem se je hvale vredno rešilo to vprašanje v Sp. Hrastniku.
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Čolne spuščajo po Savi. —
Podkrajški posestniki z desnega brega Save imajo svoje čolne za prevoz čez Savo, da jim ni treba hoditi na savski most v Hrastnik, če imajo kakšne opravke na levem bregu Save. Zadnje čase pa so ti privatni čolni napoti nekim nepridipravom. Tako so prejšnji mesec spustili ponoči po Savi kar tri čolne ki jih posestniki še danes niso dobili nazaj in trpijo zaradi tega veliko škodo. Ne vemo, kaj te izprijence navaja k takim hudodelskim dejanjem. Med ljudmi krožijo govorice, da hodijo nekateri sezonski delavci iz Hrastnika popivat v go-
Zaslužena zmaga Rudarja nad Pro*elarcem
Rudar : Proletarec 5:0 (2:0) i
Zasavski derby se Je v nedeljo končal v Zagorju z zmago boljših trboveljčanov.
Sodniku Logarju sta se pred" stavila na igrišču v Zagorju Rudar iz Trbovelj in domači Proletarec Sam začetek tekme je
doseže Rudar vodstvo. Domačini eo pričeli z grobo igro, rezultat: medsebojno obračunavanje in poškodbe igralcev Rudar ima poškodovanega Ahlina, Butkovca in Koritnika. V treh odigranih tekmah spomladanskega prven-
bil hiteT in že v drugi minuti stva pet poškodovanih igralcev.
SAH V TRBOVLfBH
BRZOTURNIR za mesec
V četrtek, 7 t m., so odigraii šahisti v Trbovljah v Domu SD »Rudarja« brzoturmr za šahovsko prvenstvo v mesecu aprilu. Udeležilo se ga je trinajst igralcev šahovskega kluba »Rudar« član šahovske sekcije »Svo-
Diplomiral je na filozofski fakulteta ljubljanske univerze tovariš Albin Simončič, zgodovinar na nižji gimnaziji v Hrastniku. — Čestitamo!
Abrahama Je srečal pred dnevi steklar in požrtvovalni pevovodja »Svobode II« v Sp Hrastniku tov Franc Peitl Rodil ec
Rojstva, poroke in smrti
V	mesecu marcu se je rodilo v našem okraju »6 otrok, umrlo pa je 44 oseb. Poročili so »e pretekli mesec sledeči pari:
V	Hrastnika:	Milan Čadež,
steklar in Ana Ocepek, frizerska pomočnica; Ludvik Seničar, steklar in Frančiška Žafran, delavka; Kazimir Hornih, rudar in Marija Videc, delavka; Ivan Draksler, avtomehanik in Marija Kavzar, trgovska pomočnica; Rihard Peitl, študent in Jelka Vovk, delavka; Dragomir Povše, uslužbenec in Štefanija Bedenik, šivilja. — V Trbovljah: Milan Kocijan, strojni inženir in Bernarda Bernardi č, medicinska sestra, — V Radečah: . Željko Gherbetz, major JLA in Angela Janežič, med. tehnik; Alojz Podlesnik, šofer in Angela Resnik, gospodinja; Dragotin Sotlič. železničar tn Matilda Medvešek, delavka; Vincenc Deučman, paznik in Ljudmila Pohar, natakarica. — V Zagorju: Stanko Sagadin, rudar in Valerija Zakrajšek, delavka; Franc Rep, zidar in Mar. ta Žohar, gosp pomočnica; Mihael Urbanija, rudar tn Marija Pavlič, delavka; Vladimir Omahne, mizar in Marija Urbanija, krojaška vajenka.
UMRLI SO:
je kot sin steklarja 7. aprila 1805 v Ivanopo ju pri Daruvar-ju v Slavoniji. V Hrastnik je prišel kot desetletni deček s svojimi starši. Tudi on ae je posvetil steklarskemu poklicu. Kot mladenič je deloval v Sp. Hrastniku pri pevskem zboru »Svobode« in pri »Delavski telovadni enoti«. Bil je vedno zaveden socialist. Glasbeno nadarjen se Je privatno naučil igranja, harmonije in pevske teorije ter je tako rekoč glasbeni samouk. Kot tak je L 1934 prevzel vodstvo moškega zbora »Svobode II« v Sp Hrastniku. Danes vodi vse pevske zbore, moškega, ženskega, mešanega in pionirskega, društva »Svobode II« v Sp. Hrastniku. Nedavno so ga njegovi pevci in pevke počastili ob njegovem dvakratnem jubileju — 20-letnici plodnega delovanja na pevskem področju v Sp. Hrastniku in življenjski 50-letnid. — Podarili so mu v spomin krasno brušeno vazo, izdelek steklarne v Rogaški Slatini. K dvema jubilejema čestitamo tov. Peitlu tudi mi z željo, da bi s tako
Za vsak primer
Ka* hočetel Štajerski partizani še do poletja 1943 nismo tabo-
_____ __ ________r _______ ^ rili v vaseh er za adi emšk.
stilno v Potfkralu, ki počenjajo golazni to ni bilo varno. Razen potem ponoči take neumnosti, ted® Pa *° Nemci požgalj vsako
V	tej smeri poizveduje sedaj v*6. če s° vedtdi da s0 ’ niei
Ljudska milica. Hrastničani taborili partizani. Po stari nava-in vsi ostali želijo, da bi di/mo spali oblečeni s puško v liudsika oblast prišla tem poni- roki tako da smo podse po ožili Slavcem čimprej na sled.	j »mrekove ve,ice nahrbtnik pa
potisnil: pod glavo.
Huda rudniška nesreča. — ■ Nekega dne so prišli k nam
V	Hrastniku se Je pred dnevi novinci. Le okrog enega se je ponesrečil v rudniku dolgoletni zbralo lepo število borcev A ne vodja motorja A. Aplenc. Pri zato. ker bi fant kaj posebnega trčenju dveh motorjev je dobil povedal Nel Tudi prinesel m nč tov. Aplenc tako hude poškod- borcem. Niti cigaret nel In žabe, da so ga morali takoj pre- kaj takšna radovednost? i k«;
peljati v Splošno bolnišnico v Trbovljah. Da ponesrečenca ohranijo pr} življenju, zdravnikom nj preostajaln drugega kot amputacija obeh nog.
nekil
Naivni Jesenček je prinesel seboj svileno pidžamo in žametne copatel Seveda to je izzvalo glorij« smeha!
APRIL
v Trbovljah Turnšek ec
bode'
Ravnikar, član hrastniške »Svobode« Po triurni borbi je zmagal mladinec Hinko Jazbeci izgubil je partiji i Vilijem Ruglom m Hinkom Jazbecem it. remiziral z Ravnikarjem iz Hrastnika, vse ostale ’gre pa je dobil. Drugi je bil tokrat Vili Rugel. Premagala sta ga Faifer in mladinec Raje-vec, po pol točke pa sta mu odvzela Ravnikar m Ovnifi. Tretje mesto je zasedel Ravnikar Dobri I bili nadalje še Ovnlč, Skrben Rajevec in Irt.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Hinko Jazbec ml 11 in
Gole so dosegli za Rudarja: Butkovec 2, Jerše 1 in Opresnik dva
Zmaga Rudarja je bila zaslu-žena
Bratstvo : Nafta 2:1 (2:0)
Bratetvo je na svojem igrišču s precej sreče odpravilo Nafto iz Lendave ki je odšla poražena iz Hrastnika vsled slabih strelcev v napadu.
V prvem polčasu si je Bratstvo zagotovilo zmago z dvema goloma. V drugem polčasu so domačini popustili in je Nafta dosegla častni gol. Sodil je dobro Hojsinger iz Celja, pomagala sta mu pa Arnšek in Jordan.
Tabela:
Rudar (T)	12 10 0 2 44:15 20
Sobota	12	9	1	2	38:12	19
Bratstvo	12	8	3	3	27-18	15
Nafta	12	6	2	4	29:30	14
Kovinar (M) 12	6	1	5	24 20	13
Rudar (V)	12	5	2	5	31:33	12
Kovinar (S)	12	5	0	7	16:24	10
Proletarec	12	4	1	7	20:32	9
Aluminij	12	4	0	8	18:31	8
Drava	12 0 0 12 11:43 0
OSTALE TEKME
V Trbovljah Je Dobrna pre
pol točke; 2. Vili Rugel 11 točk:	*SD pelje «, rezultatom
3. Franc Ravnikar (Svob Hrast- 4:2 Dobrna je imela ves čas
n!k) 10 In pol točke; 4 Vili Ov-
nič 9 in pol točke; 5. Ivan Škrbec 9 točk; 6 Peter Rajevec 8 in
igre lahko premoč, kar Ji ;e za-
gotovilo zmago.
V Hrastniku Rudar (mladina)
pol točke; 7 Zvonko Irt 8 točki	", “
ke; 9 — 10 Jože Faifer in Lud- I Konjice : Svoboda (Kisovec) vik Opresnik po 7 točk itd. -n.'	5:0 (3:0)
V nedeljo, 24. aprila, IV. kolo v Trbovljah Bratstvo : Rudar v Zagorju Sobota : Proletarec
5 sestanka SD „Kum-Dobov?ec“ ob zaključku z mske sezone
V nedeljo, 10. t m. go imeli člani Smučarskega društva »Kum —Dobovec« sestanek na katerem so pregledali svoje delo v zimski sezoni Po predsednikovih uvod' n.h besedah je sekretar podal izčrpno poročilo Društvo je sodelovalo na 9 meddruštvenih prireditvah z nad sto tekmovalci
z nad sto
ter je povsod doseglo lepe uspe-vestnostjo, vztrajnostjo to lju- h«. Na »štajerskem prvenstvu« besnijo — kot do sedaj — vodili se je po ebno izkazala mladin-še vnaprej pevsko dejavnost v tka vrsta — na »okrajnem Sp. Hrastniku!	J prvenstvu« pa so poleg moških
Otroški vrtec v Sp. Hrastni- nastopilo zg društvo tudi ž« žsn-ku so odprli pred dobrim le- to M j« društvo priborilo za
V Dolah pri Litiji: Janez Kastelic («4 let). — V Hrastniku: Janko Draksler (l daru, Viljem Strasnik (52 let); Rozalija Ocepek, roj. Goršek (71 let); Avgust Jakopič (28 let); Roman Kunej (2 meseca); Neža Skoberne (6Q let); Rudi Predovnik (1 mesec); Mihael Mastnak (53 let); Jožef Abram (76 let). — V Loki pri Zidanem mostu: Anton Zupanc (72 let); Konrad Sraml (79 let); Marij« Imperl, roj. Oblak (85 let); Jožef« Naprot. roj. Knez (50 let); Frančiška Zuža (84 let) — V Mlin Uh: Marija Podbregar (73 let). — V Podkumu: Jožef Cilenšek (62 tot). — V Poltnlku: Vincenc Medved (44 let). — v Radečah: Frančiška Pemišek. roj Dolinšek (74 let); Adolf Sebat (71 let); Jernei Savšek (25 let). — V Se-n ožetih: Olga Vozel (1 leto); Ivan Baš (71 let). — V Trbovljah: Frančiška Barovtč, roj Prosenc (89 let); Frančiška Pikš roj. Vrečar (82 let); Jože Brus (49 let); Ana Traiun (41 let); Ana Perc, roj, Mlinarič (79 let): Marjan Zuža (1 dan); Mirko Žu-*a (1 dan); Matevž Zupan (43 let); Než« Perpar, roj Jakopič (79 let); Jože Ceetnik (81 let): Amalija Murn roj Plaznik (81 let); Janez Tomažin (52 let): Frane Pristav (52 let); Avgu-■ttn Ulrlh (80 let); Frančiška Kuhelj, roj. Orabljevee (80 let) — V Zagorju: Jože Točaj «9 let); Peter Likar (85 let); Leopold Prašnikar (3 meeece); Ivan Ahčan (74 let); Filip Drnovšek (58 let); Boris Juvan (3 mesece); Frančiška Oosttša, rod- Klju-čevšek f86 let).
tom. Ker ni bilo v vrtcu dovolj prostora za vse cicibančke, so sprejeli vanj le šest- to sedemletne otroke. Doma j>a so moralj ostatj štiri- to petletni Pretečeno jesen je prispevalo vodstvo Steklarne v sindikalnem domu še eno učno sobo. da bi odprli še drugi oddelek vrtca za mlajše malčke. Sedaj je bil prostor na razpolago, a
Za žalitev 5000 din
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah ae j« morelg zagovarjati Ivanka V., gospodinja v Trbovljah. ker je dne 12. avguata lanskega leta v veh hiš« v Trbovljah, Nasipi št. 41 med prepirom izrekla tovarišici S. A žaljivke, pri čemer je proti njej tudi zagnala nož. — Obsojena le bilg zaradi kaznivega dajanj« razžalitve na 5000 din denarne kazni ter na plačilo stroškov t-azenakega postopanja
leto 1955 pokal okrožnega prv<-ka. Velik uspeh je doseglo društvo na klubskem prvenstvu v tekih m skokih, kjer je nastopilo nad šestdeset tekmovalk in tekmovalcev. Ta tekma je bila nedvomno ena izmed na j boli množičnih smučarskih prireditev na vsaj Štajerski Društvo Je izvedlo okrajno prvenstvo v tekih in skokih ter je prevzelo od SD »Trbovlje« organizacijo »Stajei skega prvenstva v tekih.
Toda smučanje ni edina šport-
go&lavije V ta namen bo na Dobovcu več prireditev, ki jih bodo skupno izvedle vse vaške organizacije. Glavna prireditev bo verjetno na »Dan republika« (r juliju ter bo obsegala telovadni nastop smučarjev in gasilske Vaje nadalje slovesno akademijo i kulturnim programom Poleg tega bo še nekaj maniših slovesnost} ob spominskih ploščah naših padlih borcev tn ob »Titovi štafeti«, ki jo bodo letos izvedli dobovški smučarji skupno z gasilci, pionirji šole in planinci. Za vse to pa bo potrebna močna poživitev že započetega dela tako na kulturnoprosvet-aem kot na fizkulturnem področju — Dobovški smučarji nameravajo nadalje še do letošnje zime zgradiU 30- in tOmetrsko skakalnico hkrati P® pričeti z gradnjo lastnega doma.
To je v kratkem načrt bodočega dela tega malega, a vendar izredno delavnega vaškega dru štva Da pa bo društvo svoje načrte izvedlo, so porok član. kot sta to ns primer tov Jože
Obvestilo
V počastitev 10. obletnice osvoboditve Jugoslavije organizirata MK ZK in MO SZDL mesta Trbovlje v nedeljo, 24. aprila 1955
MNOŽIČNI IZLET NA ČEBIN0V0
Pričetek slovesnosti ob 19. uri dopoldne na zgodovinskem prostoru pri Barltču. — Sodelujejo godbe to pevski zbori »Svobod« la Zasavja. Za prehrano preskrbljeno!
Vabi vas	* Odbor SZDL mesta Trbovlje

Naš obveščevalec
ns disciplina, ki jo društvo goji.	to tov Jož. Kn« kn
Mnogi se urijo tudi r namiznem ««• h ♦	* i k ** ^
tenisu ia streljanju. Poteg tega	J*'"**
’	rt-,,«.. »I krsneta naravnost t »šibta« i*
pa je v .s«t«vu društva še jame „ t„kmovan), Uf ,, v pl„
I os vatna sekcija, ki skrb:	d« '	C- ,	*	■ X
iuLt2r «vo -?orok 'so nVSJ? miT
no. V kratkem pa bodo v dru-	.“‘A
štvu	ustanovili lahkoatletsko	fo'"končUpmok
VajnIV Je po poročilu ris vil V#1 Aohoyi* vaMant nekaj predlogov za bodoče delo,
L. R
ki so jih člani v debati is izpopolnili Velik del dejavnoati društva je letos namenjen počastitvi 10 obletnice osvoboditve Ju-
GOSTILNA
,DELAVSKI DOM1
V TRBOVLJAH
čestita k delavskemu prazniku vsem Trboveljčanom to !! as toplo priporoča za obtok.
Točimo pristna <Jaknartin*a, Majevska to dolenjska vina. Na razpolago ao tudi vse vrsto brezalkoholnih pijač to mnla jedila.
Prepričajte ee o naši dobri postrežbi Id ntofcih cenah I
Iz,tor žčena priložnost
Jelenova čet« is n« vrhu Planine obkol.la in napadla skupino Jetnikov V krvavem bo|u so padal; bradati vojščaki ko snopj«. Ob sončnem zatonu st« se otepala smrti samo še dva četnika: trščati oficir in pritlikav; podoficir. Iz kamnitega bunkerja sta kosila z mitraljezom tako spretno in precizno, da ju ni bilo moč naskočiti ne kako drugače uničiti Nenadoma pa se ia četnl-Ikemu oficirju zamašila strojnica. Istočasno je trmasto utihnil tudi partizanski mitraljez Toda mitraljezec Titan je prisebno za^ molčal tvoje nesrečo, pogumno skočil pokonci, nameril zbrojev-ko v četnika in zavpil:
»Roke kvišku — sicer etre-Ijaral«
Četnik« pobledttg to v strahu dvigneta roke. Ko |u partizan: zgrabijo in razorože, |im Titan pokaže svoje strolnice, rekoč:
»Da znate 1 moj mitrallez ae zaglavtol«
•Majku vam .. .!< je siknil čet-nllkt oflrir skozi škrtajoče zobe In ai v besu jel puliti dolgo brado ..
OBVESTILO OBČANOM MESTNE OBČINE TRBOVLJE
Delo Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje močno trpi, ker Je vsah dan skozi ves delovni čas omogočen dostop vsem strankam v vse pisarne na občini. Zaradi tega Je Ljudski odbor mestne občine na svoji 28. seji, dne 8. aprila 1955 sprejel sklep, da se 8. člen delovnega reda administrativnega poslovanja LOMO Trbovlje * dne 20. okt. 1952 spremeni, kakor sledi:
Uradne are za stranke so vsak TOREK, SREDO to PETEK od 8 do 12. are.
Izven zgoraj določenih orodnih nr se smejo sprejemati samo vabljene stranke. V prvem odstavku določene nradne ure veljajo samo za vložišče priglasflnl urad, matični urad In vojaški urad.
Prebivalstvo mestne občine Trbovlje prosimo, da upošteva zgornje obvestilo to ne prihaja v pisarno mestno občino teren določenih uradnih ur.
as tajništva LOMO Trbovlje)
KINO »SVOBODA-CENTBR« TRBOVLJE
bo predvajal danes, v sredo, ob 15., 17. to 19. uri, to Jutri, v četrtek, ob 15. to 17. uri danski zabavni film »ZOPET SMO TU«. V glavni vlogi Pat in Patachoa. Predstave ob 15. uri so namenjene mladini po znižani eeni 10 dinarjev.
Od sobote do ponedeljka je na sporedu ameriški film »LJUBEZEN NA BOJIŠČU«.
V nedeljo dopoldne ob 18. ari za mladino ameriški film »KONEC SVETA«.
KINO
»8VOBODA-TRBOVLJE n« bo predvajal od sobote do ponedeljka francoski zabavni film »TRIJE NAVIHANCI«.
POTUJOČI KINO LP TRBOVLJE
bo predvajal od 23. do 28. aprila 1955 ameriški film »VRNITEV«. V soboto, »3. aprila, ob
url v Jagnjenlcl, ob 17. url pa v Poliniku; v ponedeljek, 25. aprila, ob 17.30 na Vačah, ob 20. ari pa v Izlakah; v torek, 26. aprila, ob 19. url v Čečah.
Zahvala
Zahvaljujemo se tov. Majdiču, stanujočem v TrbovIjah-Gabr-sko, za vso pomoč, ki Jo je nudil pokojnemu Francu Kosmu za časa bivanja oziroma zdravljenja v Izolirnici v Zagorju
Družina Kosem
Obvestilo
V torek, 28 aprila, bo ob 5. uri popoldn* v sejni dvorani mestne občino Trbovlje ustanovni občni zbor stanovanjske zadruge. — Interesenti za 2i"ad-njo stanovanjskih hiš — udeležite ee ga!
Pripravljalni odbor
Vabilo
Odbor bivših internirancev i* Dachaua, Mauthausen« to to Auschwitza vabi vse satov? riše na skupno proslavo 10 obletnice osvoboditve to navedenih taborišč, ki bo v petek, 29 aprila L L, v Gorah (Sv. Jurij).
Odbor
NAJDENO
Pionir Jože Povše, učenec 5 a razreda osnovne šole na Vodah v Trbovljah, stanujoč v hiši na Rudarski cesti št. 1 a, je našel na cesti pri Domu TVD »Partizana« večji denarni znesek. — Kdor ga je izgubil, naj ae oglasi pri najditelju.
PRODA SE DOBRO OHRANJENA OTROŠKA POSTELJICA s predalom tn kombinirano otroško omaro. — Naslov v upravi lista.
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem. ki 80 spremili na zadnj} pptl našega dragega o**ta jn moža
Franca Kosma
Posebed se zahvaljujemo «rdbi, nevskemu zboru »Svobode I« lz Hrastnika, vsem darovalcem
18. urj v Zidanem mostu, ob vencev to ostalim spremi jeva' 20. uri pa v Loki pri Zidanem cam.
mostu; v nedeljo. 24. aprila. ob|	Zena Fani, sto Gvido in
10. url pri Sv, Jederti, ob 14.	hči Fani
Y,r»"»d««!!';ir,ra,a velik® tsvio-melo dirke
Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije pošiljata borbene pozdrave
06 praznih 1. maja
in 10. o6/etnici osuo6oditve
DELOVN
KOLEKTIV N UPRAVA
INDUSTRIJE
GRADBENEGA
MATERIALA
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA TOVARNE LESENIH PET
Zdani most-Radeče
NAJ ŽIVI PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA — 1. MAJ!
poSiljata vsem delovnim ljudem Jugoslavije čestitke k prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditve.
Delovni kolektiv
rudniške restavracije
čestita vsem gostom k praznikom VI. aprilu, 1. maju in 10. obletnici osvoboditve.
Obiščite nas in postregli vas bomo z izbrano pijačo in raznimi jedili po zmernih cenah.
otnivhoIhZ Uf\tavt iafrocfe
ee pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in pošilja vsem borbene pozdrave ob
1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE.
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
komunalno gospodarsko
Uprava
Radeče
Sr 6 o v t i e
Izvršujemo vsa slikarska, pleskarska, zidarska in ostala dela. Cene konkurenčne, postrežba točna in hitra.
K PRAZNIKU 1 MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE ČESTITATA DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA.
P—------
M it.:. mm-MMm
lip	gj
■ poslovalnicami:
PR. RADEJU
PRI PASU
VSEM POTROŠNIKOM POŠILJATA BORBENE POZDRAVE OB LETOŠNJEM DELAVSKEM PRAZNIKU
1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
Splošnega trgovskega podjetja
v Radečah
se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov, k 1. maju in 10. obletnic* osvoboditve, ter ee priporoča za oblak tvojih poslovalnic, kjer boste vrt lepo ln prijazno postreženi.
L0 mestne občine Trbovlje, Mestni komite ZKS Trbovlje in Mestni odbor SZDL Trbovlje
čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje, vsemu članstvu ZS in vsemu član-.	stvi. SZDL ter preko njih vsem podjetjem
na področju okraja Trbovlje k delavskemu prazniku
1. maju ln 10. obletnici osvoboditve
BORBENI POZDRAV OB PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA 1 MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE POŠIL JA KOLEKTIV
Mestne klavnice in prekajevalnice v Radečah
LJUDSKI ODBOR
mestne občine Radeče in
MESTNI KOMITE
ZKS Radeče
čestita vsem delovnim ljudem radeške komune k prazniku delovnih ljudi,
1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE.
nRBENE POZDRAVE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN KOLEKTIVOM NASE DOMOVINE IN VSEM ODJEMALCEM POŠILJATA OB PRAZNIKU DELA
1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE
UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA
TRBOVLJE
s kolektivi poslovalnic:
PODLESNIK, TRBOVLJE II, RUDNIŠKI MAGAZIN (špecerija), RUDNIŠKI MAGAZIN (manufak.), »PRI MAHKOVCU«, »ZA SAVO«, »NA POSETJU«, »PRI ŠTIHU«
čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku dela 1. maju in 10. obletnici osvoboditve ter se priporoča za obisk v poslovalnicah nicah.
DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
Z GOSTINSKIMI OBRATI:
TEREZIJA, GROZD, LOVEC, PRI LIPI (Dreo), BEVŠKO (Sušnik), SLACNIK, KTT	ČEČE. BIFE »RIO« IN SODAVIČARSTVO
Ujg	S PRIZNANO POKALICO, SABESOM IN
(pfe#	SIFONOM SE PRIPOROČA DELOV-
NEMU LJUDSTVU TER ČESTITA K PRAZNIKU DELA
1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
CEMENTARNE
TRBOVLJE
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA K PRAZNIKU DELA 1. MAJU IN OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
Trgovinska zbornica za okraj Tr b o v I j e
TRBOVLJE III Saviniska cesta
z vsem svojim članstvom
ISKRENO ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU DELA
1. MAJU in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE
STROJNO MIZARSTVO
V TRBOVLJAH
industrija stavbnih, pohištvenih in tapetniških izdelkov, vam nudi kvalitetno, poceni in solidno izdelano pohištvo vseh vrst ter se priporoča.
Kolektiv podjetja čestita vsem k prazniku dela
1. MAJI; in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE

GOSTINSKO PODJETJE
TURIST'6 - TRBOVLJE
■ svojimi gostllčl:
Restavracija »Turist«, Kolodvor, pri »Lipi«, nadalje s gostilčl:
Amerlek, Suntajs, Dolinšek. Kepa, Kurnik,
se pridružuje Čestitkam ostalih kolektivov in se priporoča za cenjeni obisk
OB PRAZNIKU I MAJA IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE POŠILJATA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TRBOVLJE ČESTITKE DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
MESARSKEGA PODJETJA
ROG
nnw« - TUBO VIJE
IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI MESNIMI IZDELKI